H DOLENJSKI LIST
Ob 15-letnici izhajanja
V poldrugem desetletju, ki se je za naš pokrajinski časnik izteklo včeraj in zaključilo jz današnjo 778. številko, je bilo že ponovno ugotovljeno: da regionalno zaključeno področje Dolenjske potrebuje svoj pokrajinski tednik in da ga je sposobno tudi redno izdajati; da se je list v teh 15 letih vkljub hudim težavam in najrazličnejšim spremembam občinskih ter okrajnih meja ne le obdržal, temveč celo razširil; da je bila zdrava, pozitivna lokalnost domačega časnika eden izmed bistvenih pogojev za njegovo delo in izvrševanje nalog, ki sta mu jih naložili ustanoviteljica — Osvobodilna fronta in nato Socialistična zveza.
Ko dajemo številnim bralcem, naročnikom in prijateljem Dolenjske v roko današnjo številko, se nam zdi vredno omeniti nekatere misli, ki nas spremljajo pri sedanjem in bodočem delu. Prav gotovo ima lokalni časnik naše pokrajine vsaj skromen delež pri mobiliziranju delovnih ljudi Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja, ko je bilo treba obnavljati in graditi med vojno porušeno deželo. Po svojih močeh je prispeval k izobraževanju in prosvetljevanju prebivalcev svojega področja, zla: sti še na podeželju, kjer je bilo prav tako delo v preteklih letih najbolj potrebno. Kolikor je znal in mogel — in kolikor so mu to dopuščali doslej še vedno zelo skromni materia-alni, delovni, kadrovski in drugi pogoji — je pomagal pri razvijanju in utrjevanju samoupravljanja ter socialističnih družbenih odnosov. S takim iskrenim prizadevanjem ža stvar napredka je prispeval h gospodarskemu, k družbenopolitičnemu in h kulturnemu razvoju pokrajine, v kateri je pred petnajstimi leti prvikrat, izšel.
Podoba življenja, rasti in uspehov, problemov in pomanjkljivosti domače pokrajine za minulo poldrugo desetletje je ohranjena v 15 letnikih Dolenjskega lista. Ni taka, kakršno si vsi želimo, a prav zato je hkrati tudi veren odraz pogojev, v kakršnih smo rasli in doslej delali. Veseli pa smo, da sta usodna medvojna in povojna prelomnica in ogromen napredek naše ožje domovine zabeležena na številnih straneh našega domačega množičnega političnega aktivista, kar je naš tednik vseskozi bil in ostaja. Pričevanje bližnje preteklosti je tako ohranjeno. Naše vsakodnevno delo in velik delovni polet sproti spodbujamo in krepimo, pri čemer se vedno bolj naslanjamo na pravice in dolžnosti, ki jih dajeta delovnemu človeku Jugoslavije Ustava in program Zveze" komunistov. Preraščanje lista v resnično javno tribuno Socialistične zveze, ki bo last slehernega našega občana, pa nam je napotilo, ki naj ga poslej ožja družbena skupnost spodbuja predvsem z ugodnimi pogoji za nadaljnji razvoj in boljše obvešča-
TONE GOSNIK
Iskreno pisati o resničnih problemih prebivalcev svojega področja
VPRAŠANJE: — Kako ocenjujete delež pokrajinskega    tiska v sklopu naših informacijskih sredstev, zlasti še glede obveščanja občanov? ODGOVOR:   Sodim, da stvarnega deleža pokrajinskega tiska ni mogoče oceniti od daleč, četudi imamo v središču  na voljo več  statističnih pomagal, kakor njegovi bralci in sodelavci. Dejstvo, da so na-
Podpredsednik   glavnega   odbora SZDL Slovenije France Kimovec odgovarja na vprašanji uredništva našega pokrajinskega časnika
France Kimovec — Žiga, podpredsednik GO SZDL Slovenije in ljudski poslanec našega področja
ši delovni ljudje vzljubili svoj domači list, da jim nekaj bistvenega manjka, če se zbirajo nad njim črni oblaki, pa očitno utrjuje prepričanje, ' da ima pokrajinski tisk ustaljeno mesto v zboru obveščevalnih sredstev pri nas.
Delež posameznih glasil seveda ni povsem enak, saj je mnogo činiteljev, ki vplivajo na njegovo učinkovitost. Uspeli so predvsem tisti pokrajinski listi, ki so iskreno pisali o resničnih problemih prebivalcev svojega področja. Upoštevajoč težave, s katerimi se srečujemo delovni ljudje v mestu in na vasi, v tovarni in na polju, pri učenju in delu, vendarle drži, da je tudi pokrajinski tisk krepil vztrajnost, zavest in voljo, da predvsem od nas samih zavisi, kako bo šel naš razvoj v bodoče.
Trditev, da je pokrajinski tisk v okviru danih možnosti prispeval k obveščenosti občanov o problemih svoje lokalne samouprave, ni sporna. Odprto vprašanje je le, če je to svojo osnovno dolžnost mogel  opraviti  boljše in
učinkovitejše glede na potrebe, ki se kažejo v vsaki delovni organizaciji posebej in v celotni komuni. V tej zvezi se srečujemo z osnovnimi težavami tega tiska. Zaradi izredno šibke gmotne in kadrovske osnove pokrajinskega tiska, zaradi neustaljenosti ključnih meril, ki bi omogočala občanom stopnjevati udeležbo pri oblikovanju in izpeljevanju družbeno prvenstveno važnih zadev, le-ta doslej še ni mogel v celoti opraviti svoje pomembne naloge obveščanja občanov.
Ne glede na te in druge težave pa ne moremo mimo stvarnosti, ki kaže, da je pokrajinski tisk le zajel določen krog vprašanj, ki so za naš nadaljnji, usklajeni napredek osnovnega pomena. Kjer so vodstva političnih organizacij to spoznala, je pokrajinski list kot njihovo glasilo mnogo prispeval k formiranju in širjenju naprednih političnih stališč. Dolenjski list, ki zajema teritorij občin z množico nerešenih osnovnih vprašanj, je v poslednjih petnajstih letih opravičil svoj
obstoj s tem, da je bil aktiven v boju za napredek tega področja. Največje pri/nanje zanj je širok krog bralcev, zbranih okrog njega.
VPRAŠANJE: — Kaj menite o vlogi in bodočih nalogah tega tiska pri spremljanju in oblikovanju socialističnih družbenih odnosov?
ODGOVOR: Sredstva in-formacij pridobivajo na pomenu, čimbolj se razvija sistem samoupravljanja. Tudi to lahko rečemo, da razvita sredstva informacij pospešujejo razvoj samoupravljanja. Seveda pa se ob tem zastavlja vprašanje smotrne delitve nalog, ki jih imajo pri tem tisk in ostala sredstva. Če so pokrajinska glasila v času teoretičnega razčiščevanja problemov samoupravljanja in nastajanja temeljnih gmotnih osnov za njegovo razvijanje informirala občane predvsem o delu predstavniških organov in političnih forumov svojega področja, so danes že sredi problemov samoupravnih in družbeno upravnih organov. So, oziroma morala bi biti tam, kjer se odloča o vsakodnevnih brigali delovnih množic. S tem pa stvarno največ prispevajo k oblikovanju socialističnih družbenih odnosov.
Če se problem tako za-
DESETI BRAT hodi po svetu, a vsak teden obišče svojih devet sester. Povabite qa v hišo, nap pride tudi k vam!
stavlja in če politične organizacije in samoupravni organi na čelu z občinsko skupščino razumejo potrebno aktivno prisotnost pokrajinskega tiska, bodo v okviru danih pogojev storili vse, da bo le-ta dobro opravljal svojo osnovno nalogo. Poleg materialnih gre tudi za moralno politične pogoje, kar pomeni, da naj ima glasilo tako veljavo, da bodo poleg širokega kroga bralcev in sodelavcev vsaj lokalni politični činitelji v njem tudi neposredno sodelovali, svetovali novinarjem, pozorno poslušali njihova zapažanja in s premislekom ter pravočasno potrebno ukrepali. Tak pokrajinski tisk ima tudi ob povsem spremenjenih ekonomskih pogojih svoje mesto. Zato kaže temeljito razmisliti, preden prevzame določena komuna nase odgovornost, da se odreče tako pomembnemu sredstvu obveščanja občanov, pa četudi ne upoštevamo tradicije, ki jo pokrajinski tisk nedvomno ima.
Kljub težavam je za pokrajinski tisk izhod le v še večji naslonitvi na vse aktivne občane in njihove probleme na področju, ki ga zajema.
Jutri slavi Črnomelj
19. februarja praznuje občina Črnomelj svoj praznik — spomin na pomembne dogodke leta 1944, ko so se v Črnomlju zbirali odposlanci slovenskega naroda na prvo zasedanje slovenskega ljudskega parlamenta. Prihajali so iz vseh mest, krajev in vasi osvobojenega in okupiranega ozemlja.
Razen odposlancev, iz voljenih v brigadah, v odredih ali na svobodnih volitvah na terenu, je tiste dni Črnomelj sprejel tudi visoke poli tične in vojaške voditelje narodnoosvobodilne ga boja. Med njimi sta bila tudi pokojna Boris Kidrič in Moša Pijade, bili so Edvard Kardelj, Miha Marinko, Vida Tomšič, Lidija šentjurc, Boris Kraigher, Ivan Maček,, dr. Marijan Bre-celj in druge ugledne osebnosti; vsi so pomagali usmeriti sile slo venskega naroda za dokončno osvoboditev. Na prvem zasedanju SNOS so bili postavljeni trdni temelji nove ljudske demokratične oblasti, sprejete so bile pomembne odločitve, ki so naše ljudstvo pripeljale v svobodo in v lepše življenje.
Vreme
od 18. do 28. februarja
Okrog 18. februarja snežne padavine; nekako od 20. do 23. februarja jasno z mrazom ponoči. Približno od 24. februarja dalje nestalno s pogostimi padavinami; sprva sneg, toda v zadnjih dneh februarja« odjuga in dež.

FRANC ŠETINC, predsednik Društva novinarjev Slovenije:
Pokrajinski tisk - množični politični aktivist
Zdi se mi, da pri oceni vloge pokrajinskega tiska preradi pozabljamo, da je to pogosto edina pisana beseda, ki sploh prodre v domove podeželskih ljudi. Razne raziskave so pokazale, da zlasti kmečki ljud je bero predvsem pokrajinske tednike in kmečki tisk, ker jim dnevniki objektivno še niso dostopni. V Sloveniji '*» po približnih podatkih okrog 45 odstotkov podeželskega prebivalstva, ki nima zagotovljene vsakodnevne dostave pošte. V takih razmerah — in če dodamo š® naravo kmečkega dela, razdrobljenost posesti, zaposlenost ljudi od zore do mraka — je pomen pokrajinskega tiska še dosti večji. Zaradi tega se mi zde razpravlja nja o ukinitvi tega ah onega pokrajinskega časnika zaradi pomanjkanja finančnih sredstev hudo neodgovorna. Pogosto bi ka zalo razmislili prej o potrebnosti ali nepotrebnosti kake investicije v nove obrate, medtem ko obstoječi še niso dovolj izrabljeni, kakor pa odtegovati potreben denar tisku, ki je neredko edini politični ak tivist, ki sploh prestopi prag podeželske hiše. Organizacije Socialistične zveze bi morale smatrati pokrajinski tisk kot del svoje aktivnosti, kot tisti najvažnejši del, za katerega morajo biti zagotovljena potrebna sredstva skoraj pred vsemi drugimi iz datki. Res pa je tudi, da si morajo tudi kolektivi posameznih pokrajinskih tednikov prizadevati za ekonomično in varčno gospodarjenje. Hvalevredna je pobuda kolektiva Dolenjskega lista, da odpravi sistem proračunskega doti-ranja in da preide na pogodbene odnose s posameznimi komunami, skratka na ustvarjanje dohodka na podlagi opravljenega oziroma dogovorjenega dela.
Po približnih podatkih bere pokrajinske tednike okrog četrt milijona nad 14 let starih Slovencev. To je lepa številka, ki je ne bi smeh izgubiti izpred oči Kot priznanje Dolenjskemu listu pa je treba zapisati, da odpade nanj več kot ena četrtina vseh bralcev pokrajinskih tednikov. Razen tega pa je Dolenjski list tudi sicer med najboljšimi pokrajinskimi tedniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Tega priznanja mi drugi listi gotovo ne bodo zame rili, saj mu to prvenstvo tudi sami priznavajo. Do lenjski list se približuje konceptu tednika, ki naj bo dopolnjevalec dnevne ga tiska, čeprav ga mora pogosto iz objektivnih vzrokov še zmeraj celo nadomeščati tam, kjer dnevnik še ni mogel prodreti v podeželsko, zlasti kmečko hišo. Petnajst let izhajanja Dolenjskega lista po meni petnajst let organske rasti, prizadevanj, da bi list ustvaril družbeno pogojeno fiziognomijo in da torej ne bi bil samemu sebi namen.
Bil je čas, ko so nekateri razumeii Titove besede o integraciji tiska, kot da je treba zel a j ukinjati pokra jinske tednike in jih nadomeščati z lokalnimi stran mi v dnevnikih. Tako si tovariš Tito integracije gotovo ni zamišljal, ker bi to pomenilo osiromašenje na šega tiska. V sedanjih razmerah je dvomljivo, da bi mogli vseh 250 tisoč bralcev pripraviti do tega, *a
bi poslej vsi brali dnevnik, zlasti še, ker marsikje to objektivno še ni možno. Pač pa je še zmeraj aktualna integracija v smislu sodelovanja novinarskih kadrov in povezovanja tehničnih zmogljivosti. Razen tega pa je treba misliti tudi na to, da bo v perspektivi pokrajinski in sploh lokalni list zmeraj bolj potreben kot dopolnjevalec dnevnega tiska, kot časnik, ki bo lahko zajemal vso pestrost in posebnost življenja v komunah ter s tem dopolnjeval pisanje dnevnika. Pri tem je Dolenjski list kot časnik devetih občin, ki namenja vsaki izmed njih pogodbeno dogovorjeni prostor in ki uvaja nove oblike sodelovanja predstavnikov komun pri
Franc  Šetinc, predsednik Društva novinarjev Slovenije
programiranju Usta, vsekakor za zgled drugim, ki še iščejo svoj koncept in ki se šele poskušajo prilagoditi novim pogojem — brez okrajnega mentorstva.
Ker sem skoraj polovico dobe izhajanja tako rekoč živel s kolektivom Dolenjskega lista, sodeloval z njim, sem lahko spremljal dolgoletne napore kolegov, da bi bil .Dolenje' čimbolj-ši. Znana mi je tudi navezanost bralcev na svoj tednik, njih ljubezen do svojega lista. Kako bralci živijo in utripajo s svojim listom, zgovorno dokazujejo razne akcije, ki jih je sprožilo uredništvo tednika in ki v večini primerov niso ostale brez odmeva. Kolektiv Dolenjskega lista, lastniki in izdajatelji Usta — občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, izdajatelj si svet in okrog 100.000 bralcev zaslužijo ob pomembnem jubileju posebno priznanje in iskrene čestitke, obenem z željami za še nadaljnji napredek.
VSAKIČ: KOŠ NOVIC
»Dolenjski list dobim vsp'c četrtek. Brez njega ne bi šlo, saj mi prinese vsak teden koš novic od doma. Najprej preberem zadnjo stran: rojstva, smrti, poroke, nato pa pogledam, kaj je novega okrog Podhoste, kjer sem doma. Kar ste ga združili s Kočevskimi novicami, je tudi od tam več novic, če bi bila jaz urednik, bi dala križanke notri; če ne vsak teden, pa vsaj enkrat na mesec. List berem že okoli 5 let. Naročila mi ga je mama. Preberejo ga še moj zaročenec in sodelavci v službi, če imajo čas. Ob 15-letnici vam želim še veliko uspehov z željo, da bi še naprej izhajali v tako velikem obsegu.«
ANICA BEG
Koper
JAVNOST DELA
sestavni del samoupravnega sistema
Načelo javnosti je eno temeljnih   načel   naše nove
Ustave. Z uresničevanjem tega načela v vsakodnevnem življenju se zagotavljajo občanu pogoji, da je pravočasno obveščen o dogajanjih, o delu predstavniških teles in njihovih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, če bo torej občan o temu obveščen — in to le v tem primeru — bo tudi lahko obravnaval delo državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, za kar ima po Ustavi tudi pravico. Na ta način se zagotavlja, da je občan postavljen v aktiven položaj, da neposredno ali posredno vpliva na vsa družbena dogajanja ter da lahko uresničuje družbeno upravljanje.
Javnost dela kot sestavni del samoupravnega sistema pomeni še posebej v občini, kot temeljni družbeno-politič-ni skupnosti, v kateri mora prihajati najbolj do veljave neposredno obveščanje občanov, odgovorno nalogo glede obveščanja občanov, kar jim bo omogočilo temeljito in argumentirano razpravljanje in odločanje o naj različne j ših družbenih vprašanjih. Da nes ni več sporna ugotovitev da brez zadostne informira nosti občanov, brez doslednega uresničevanja načela javnosti ni mogoče vzpostaviti v zadostnem obsegu in polni vsebini tistih družbenih
V KORAK S ČASOM
»Vaš tednik je večje razvedrilo kot pa pismo iz rojstne Rumanje vasi! Zato vedno nestrpno pričakujem pet ka, ko mi ga poštar prine se. Najprej preberem »V tem tednu vas zanima«, najbolj pa mi ugajajo zdravniški nasveti. Pogrešam le hu morja in modnega kotička
Zdi se mi, da se je list v zadnjih letih precej spremenil: ker vse napreduje, gre tudi Dolenjski list v korak s časom. To lahko dobro vidim, ker sem nanj naročena že 10 let. Ob vašem jubileju si želim, da proslavite 15-let-nico in na proslavo povabite tudi mene.«
MILKA BELOŠEV Mokrin pri Zrenj aninu
odnosov, ki jih predvideva nova ustava.
Kako bi izgledalo življenje, kakšna naj bodo mnenja, stališča in eventualne odločitve občana, če ni seznanjen s tem, kaj dela skupščina — bodisi republiška ah občinska, kakšna vprašanja rešujejo upravni organi, delovne organizacije itd.? če občan o tem ne bi" bil obveščen, se ne bi mogel vključiti v doga-
đa so uradna ah poslovna tajnost, da informacija še ni zrela za javnost itd. Precej pogosteje pa zasledimo obveščanje o tem, kar je bilo že sprejeto oz. o že potrjenih dejstvih, sprejetih stališčih in podobno.
Posledice takega birokratskega ali pa pomanjkljivega obveščanja se kažejo v tem, da se tisti, ki so odgovorni za obveščanje občanov o svo-
Tovariša MILOŠA BUČARJA, republiškega sekretarja za informacije, smo prosili, da bi nam za današnjo številko našega časnika odgovoril na vprašanje:
— Kako se po vašem mnenju uresničuje v praksi načelo javnosti dela državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena? Le-ti so po ustavi dolžni obveščati javnost o svojem delu, v naši praksi pa ugotavljamo, da to načelo ni povsod prijazno sprejeto. Dostikrat so nam vrata do različnih informacij na raznih nivojih zaprta, najčešči odgovor v takih primerih pa je »uradno pojasnilo«, da — zadeva še ni zrela za javnost.
janja na področju našega družbeno-političnega življe nja, niti ne bi mogel vplivati na ta dogajanja. Z dragimi besedami: občan ne more postati v takem primeru poln soustvarjalec našega družbeno-političnega življe nja, ki bi zaradi tega »šepalo« in ne bi moglo zaživeti v vsej svoji veličini.
2al se načelo javnosti v našem življenju počasi uveljavlja. Največji napredek v uresničitvi načela javnosti je bil po sprejetju Ustave vsekakor dosežen na ravni republiških družbenih organov in enot — sej Skupščine SRS in Izvršnega sveta se npr. udeležujejo tudi novinarji, organi republiške uprave nudijo novinarjem iskane informacije ~ medtem ko so v nekaterih občinah in delovnih organizacijah viri informacij še vedno precej zaprti.
Informiranost občanov in neposrednih proizvajalcev je v teh primerih dokaj šibka, večkrat je obveščanje formalistično; še vedno se dogaja, da se pred javnostjo in upravljavci skrivajo podatki ter informacije z izgovorom,
jem delu, ne morejo opirati na mnenje in predloge občanov, zmanjšujejo se možnosti vplivanja občanov in proizvajalcev pri reševanju konkretnih problemov v komuni in delovni organizaciji, kar lahko povzroči, da se zadeve rešujejo na birokratski način, t. j. mimo občanov in proizvajalcev.
Da bi premagali navedene slabosti, ki danes še ponekod obstajajo, je potrebno ne samo odpreti vire informacij z namenom, da bi lahko bili občani in proizvajalci pravočasno obveščeni o najvažnejših problemih, temveč prav tako tudi zagotoviti, da bodo tudi predstavniška telesa in samoupravni or gani obveščeni o mnenjih, stališčih in predlogih občanov.
Najširše izmenjave mnenj ter na temelju teh izoblikovana skupna stališča bodo predstavljala najsolidnejšo osnovo za pravilne odločitve, ker se bodo sklepi sprejemali na osnovi mnenj in želj najširšega kroga občanov in proizvajalcev. S tem bo obveščanje hkrati postalo inte-
gralni del našega družbenega razvoja, ustavna pravica občanov glede obveščenosti pa bo dobila polno vsebino.
Izpolnitev te naloge bo ustvarilo učinkovito sredstvo in pogoj za uspešno uveljavljanje družbenega samoupravljanja.
Pri uresničevanju ustavnega načela javnosti imajo ravno časopisi, poleg drugih oblik in načinov obveščanja, zelo važno vlogo in nalogo. Pokrajinski časopisi, kot medobčinska glasila, lahko s pravočasnim obveščanjem občanov in neposrednih proizvajalcev o delu občinskih skupščin, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, bolje opravijo nalogo obveščanja kot druge oblike ah načini obveščanja. To seveda pod pogojem, da so viri informacij odprti in da problematiko obravnavajo oziroma pišejo o njej ne samo novinarji, temveč tudi odgovorni ljudje iz raznih področij našega družbeno-političnega življenja. Z istočasnim obravnavanjem občinske problematike v časopisih . s strani občanov in neposrednih proizvajalcev pa postajajo časopisi glasila aktivnega občana, t. j. tribuna, kjer se z izmenjavo mnenj dosezajo naj pravilne j še in najkoristnejše odločitve v zvezi z reševanjem konkretne problematike posameznih občin.
S tega stališča danes tudi lahko ocenjujemo važnost Dolenjskega lista, ki slavi te dni 15. obletnico izhajanja. V petnajstih letih je Dolenjski list dosegel že velik uspeh z razširjenostjo — saj se je naklada dvignila v tem obdobju kar osemkrat, čita pa se na področju devetih dolenjskih in spodnjeposav-skih občin, pa tudi izven njih kot tudi izven meja naše domovine. Prepričan sem, da bo Dolenjski list, kot medobčinsko glasilo, odigraval tudi v prihodnje važno vlogo, posebno z uresničevanjem ustavnega načela javnosti. Pri tem želim, da bi redakcija lista naletela na čim večje razumevanje s strani vseh občanov.
MILOŠ BUČAR
Lokalni tisk - socialistična javna tribuna
Lokalni tisk je važen činitelj političnega, gospodarskega in kulturnega napredka. Ni samo izredno pomemben za obveščanje občanov, ampak tudi za vzgojo ljudi in odločno sodeluje pri oblikovanju socialistične zavesti. Skratka: je javna tribuna, preko katere se javnost seznanja z vsemi vprašanji socialističnega razvoja, z različnimi predlogi in spodbudami, z uspehi in neuspehi, z nalogami in vsem našim delom. Preko te široke javne tribune se mora razvijati konstruktivna kritika raznih škodljivih pojavov bodisi da gre za birokrati/cm v poslovanju raznih organov, za neodgovoren odnos posameznikov do skupnosti ali pa za ostanke preživelih pojmovanj, ki so postala ovira nujno začrtanemu napredku. Seveda je to naloga tudi ostalega socialističnega tiska. Posebnost lokalnega tiska pa je v tem, da je bližji neposrednemu dogajanju določene sredine. Ravno tako je bližji jralcu, njegovi miselnosti, interesom in zahtevam, kulturni ravni in hkrati dostopnejši marsikomu, ki se sicer ne poslužuje drugih sredstev obveščanja.
Razvoj družbenega samoupravljanja in izgradnja komunalnega sistema pomenita velik preobrat v razvoju tiska. V teh okoliščinah dobiva tisk večjo in pomembnejšo vlogo, njegov vpliv postaja vedno več-
ji, menja se njegov pristop za reševanje problemov, hkrati pa se širi krog vprašanj, ki jih tisk obdeluje.
Soočen z globoko zgodovinsko spremembo družbenih odnosov, tisk išče in raziskuje novo vsebino, ki seveda zahteva tudi nove oblike pisanja. Zato je razumljivo, da mora
Piše SLAVKO DOKL,
predsednik izdajateljskega sveta Dolenjskega lista
tisk kot sestavni del idejnega boja naše družbe — tako kot družba sama — neprestano izpopolnjevati svojo fiziognomijo z namenom, da se prilagodi novim družbenim odnosom, gibanju in utripu našega splošnega družbenega razvoja, kakor tudi spremenjeni vlogi in mestu, ki ga ima naš občan v družbenem življenju.
V naši stvarnosti je dobil tisk neizčrpne izvire, močno podporo in tudi odgovornost za uresničitev svoje kvalitetnejše družbene funkcije Raste iz svobodnih družbenih odnosov. Izraža stremljenje socialističnih sil, ki slede mnogim spremembam v materialni bazi in v nadgradnji družbe. Stalno mora registrirati, spodbujati, mobilizirati napore in dejstva iz stvarnega življenja občanov, odkrivati in odločno podpirati
vse kar je napredno, kakor tudi vse, kar se ustvarja in spreminja v njegovi neposredni bližini.
Minilo je 15 let, odkar so prvi urednik Dolenjskega lista Jože Zam-Ijen-Drejče in nekateri tovariši, ki so delali v agitpropu okrajnega komiteja v Novem mestu, leta 1950 sklenili, da zaradi dejanskih potreb* in tradicije ustanovijo lokalno glasilo. Domači lokalni časnik je že imel predhodnika v Dolenjskem glasu, ki je izhajal na našem področju med osvobodilno vojno. Kot dejanski predhodnik Dolenjskega lista je Dolenjski glas dobil v svojem nasledniku uresničitev zamisli ljudi, ki so sodelovali v revoluciji in ki so to idejo in pridobitev borbe našega ljudstva po osvoboditvi leta 1950 tudi konkretno uresničili.
Pokrajinski časnik Dolenjski list že od same -ustanovitve ni imel zgolj informativnega značaja, temveč je opravljal vzgojno, politično in kulturno poslanstvo na območju ožje Dolenjske, Bele krajine, Spodnjega Posavja in Kočevske v tisti meri, ki so jo zahtevale posebnosti te pokrajine. Tudi tradicija tiska na Dolenjskem je dajala novemu listu posebno obeležje. Zdaj je od tistega zgodovinskega dogodka pred nami že 15 letnikov časnika, kar zahteva, da povemo o listu to, kar mislimo. Menim, da razveseljivi jubilej in praznično vzdušje v hiši Dolenjskega lista to tudi zahtevata

Loka/nostse najtesneje veže s samoupra vnos t jo
Piše Marjan Javornik, predsednik komisije za politično in idejno vzgojo pri glavnem odboru SZDL Slovenije
Tovariš urednik,
bil sem nekoliko v zadregi, ko si me naprosil, naj Ti pošljem prispevek, namenjen jubileju vašega lista. Prepričan sem namreč, da je moje poznavanje Dolenjskega lista samega in razmer, ki v njih izhaja, daleč preskromno, da bi si lahko drznil lastiti si kompetentne j še sodbe in ocene. Razen tega pa vem, da so odločilni sodniki za kvaliteto lista družbeni napredek vašega področja, ki v njem list sam sodeluje, in pa občani, ki so njegovi bralci in naj bi bil list zlasti sredstvo njihove samouprave Zaradi tega ne zameri, če se Ti ogla šam zgolj s prispevkom, v katerem bom površno nanizal nekaj misli, ki veljajo vsemu pokrajinskemu tisku tn se mi zdijo aktualni kljub temu, da se ne morejo ponašati z kdo ve kakšno izvirnostjo.
V razvitih državah imajo tudi močno razvit lokalni tisk
Med izredno pomembni mi potezami tega tiska — marsikdaj ne prav razum ljena in hkrati podcenjevana — je prav njegova lokalnost. V njej je nam reč njegovo pravo bogast vo družbene zanimivosti in po tej se v glavnem tu .di stopnjuje višina nakla de. Stopnjuje po mojem mnenju tudi z razvitostjo kraja oziroma > prebivalstva. V pogojih večje razvitosti, se mi zdi, dobiva celo večjo in močnejšo funkcijo. In čeprav bi morebitna analiza razmer pri nas v sedanjih okoliščinah pokazala nasprotno, bi bil vzrok najbrž prej še v splošnem, zaostajanju kakor pa v resnici, ki bi bi la prejšnji trditvi nasprotna. Govorim sicer brez znanstveno preverjenih dokazov, toda že bežen raz-
gled po svetu me v tem potrjuje: v razvitih državah imajo tudi močno razvit lokalni tisk. Ne da bi hotel poenostavljeno primerjati, pa je zanimivo, da se z večjo stopnjo družbenega razvoja tudi pri nas povečuje interes v podobnem smislu. O tem pričajo med drugim naraščajoče naklade pokrajinskega tiska ali pa celo ustanavljanje lokalnih radijskih postaj.
V zvezi s tem je seveda zanimivo vedeti, kaj pojmujemo pod to lokalnost-jo. Razmeroma počasen in tudi ne dovolj kvaliteten razvoj pbkrajinskega tiska je nedvomno tudi posledica tega, da nismo takore-koč nikoli sedli k dovolj premišljeni razpravi in ugotovili njegovo funkcijo. Lokalnost nedvomno pomeni odločitev od osrednjega tiska (in hkrati združevanje z njim, ker ga mora dopolnjevati), pomeni njegovo specifičnost, nikakor pa ne more in ne sme biti sinonim za negativen lokalizem. V naših družbenih pogojih pa dobiva ta specifičnost še posebno značilnost: lokalnost se najtesneje veže s samo upravnostjo. Vzemimo kot majhen primer samo seda njo akcijo evidentiranja morebitnih kandidatov za nove poslance in odborni ke ter premislimo o vlogi lokalnega tiska v njej.
Pomembno je preraščanje v tribuno samoupravnosti
Poleg žurnalistične zani mivosti in obrtne dogna nosti je, mislim, eno iz med poglavitnih meril za kvaliteto pokrajinskega ti ska prav presoja, koliko napredka je posamezni list napravil v tem smislu tribune samoupravnosti To pa pomeni, koliko in kako je s svojo vsebino seznanjal bralce-občane o
dogajanju na njihovih območjih, v komunah, hkrati pa tudi, koliko in kako je posredoval stališča ob čanov do tega dogajanja Slaba  posledica neugo tovljene funkcije pokrajin skega tiska  v preteklosti je bil tudi neurejen druž beni in pravni status posameznih listov. Ustanovi telji so bili zgolj formalni uredništva listov pa so bi la   večinoma prepuščena lastni   iznajdljivosti, bolj ali  manj   uspešnemu in stinktu,   slabim material nim razmeram  in marši kdaj — splošni kritiki. Kc si moramo v sedanjih raz merah prizadevati tudi za urejanje teh ustanovitelj skih    odnosov, moramo imeti,   se   mi   zdi, pred očmi predvsem naslednje
— ustanovitelji (v glav nem družbeno politične skupnosti) morajo sami ugotoviti potrebo po listi: in se dogovoriti za njego vo fiziognomijo;
— ustanovitelji s pogod benim razmerjem izražajo živo zainteresiranost in prevzemajo družbeno poli tično in materialno skrh za delovanje lista;
— uredništvom je potro bno ustvarjati in prizna vati takšne materialne po goje. ki bodo v njih lah ko delovala kot samo upravne delovne organiza cije (če so tako organi?1 rana)
Menim, da je neupošte vanje teh osnovnih vpra sanj v preteklosti slabile predvsem napore za kvali teto listov Povzročalo je njihovo nestabilnost, fluk tuacijo novinarjev, goli boj uredništev za eksisten oo namesto za vsebino itd
Razumevanje teh vpra šanj bo celo ob šibki ma terialni bazi komun prineslo vsaj kolikor toliko ustrezne načine in oblike financiranja. Lep primer takšnih poskusov se mi zdi prav pri »Dolenjskem listu«   kot medobčinskem
TRIBUNA JAVNEGA ŽIVLJENJA NA DOLENJSKEM

Dragi tovariš urednik,
ob 15-letnici Dolenjskega lista pošiljam vam in vašim sodelavcem iskrene čestitke in vam želim, da bi tudi v bodoče vodili list uspešno in da bi v svojem delu vsepovsod naleteli na pomoč in razumevanje.
Prepričan sem, da vam je ob ju bileju v največje zadoščenje napredek lista, ki je viden tako v njegovi vsebini, kot v razširjenosti in pri ljubljenosti. Danes prav l gotovo upravičeno rečemo, da si ni več mo goče zamisliti političnega in kultur nega življenja na Dolenjskem brez tega glasila. List, ki je srečno preži vel razne reorganizacije v naši teri torialno-politični ureditvi in našel svoje mesto kot glasilo dolenjskih komun, ima zdaj še posebno pomembno vlogo kot informator delovnih ljudi v našem samoupravnem . življenju, pa tudi kot opora v uveljavljanju njihovih državljanskih pravic. List je postal pomem ben faktor posebno v uresničevanju tistih ustavnih določil, ki govorijo o javnosti dela samoupravnih in državnih organov, je pa tudi glasilo javnega mnenja, njegovih zapažanj, kritik in predlogov. To je seveda zelo odgovorna vloga in njeno ures ničevanje ni odvisno samo od redakcije — ampak tudi od tega, kako drugi družbeni činitelji to vlogo ra /.umejo in podpirajo.
Želel bi vam ob tej priložnosti še posebej izraziti priznanje za poljudno obravnavo tako imenovanih »velikih« tem našega družbeno-političnega razvoja, ki mi je padla v oči zlasti ob diskusiji o novi ustavi in pred VIII. kongresom ZKJ. Brez dvoma je domačnost, ki veje iz lista, eden od razlogov njegove priljubljenosti. Seveda ni vselej lah ko pojasnjevati zapletene družbene pojave in dogodke tako kot zaslu žijo in v vsej njihovi vzročni zvezi. Zlasti zdaj, ko se na osnovi sklepov Vlit. kongresa rešujejo mnoga pe
reča vprašanja našega nadaljnjega razvoja, je še toliko bolj potrebno, da so vsi državljani obveščeni in da poznajo tudi globlje vzroke poja vov, s katerimi se srečujejo, čim manj bo v našem življenju stvari ki so nedostopne ali nerazumljive
Bogdan Osolnik, direktor in glavni urednik KOMUNISTA v Beogradu
široki javnosti, tem manj bo tudi nesporazumov in neupravičene kri tike.
Prav gotovo je list dosegel napre dek tudi po tem, da se v njem poleg poklicnega uredništva oglašajo tudi drugi. Želim Dolenjskemu listu tudi v tem pogledu — v vlogi široke in vsakomur dostopne tribune javnega življenja na Dolenjskem — še več uspehov v bodoče.
Tovariško vas pozdravlja
BOGDAN OSOLNIK
J
glasim, ki, sodeč po vsem, resnično raste iz širokega interesa in ob trdoživi zavzetosti novinarjev dosega (mimogrede rečeno) splošne uspehe v kvaliteti in nakladi. N 2iva zainteresiranost u-stanovitelja za list bo se-
že 15 letnikov časnika, kar zahteva da povemo o listu to, kar mislimo. Menim, da razveseljivi jubilej in praznično vzdušje v hiši Dolenjskega lista to tudi zahtevata.
Pred Dolenjskim listom je bila v preteklem obdobju izredno težka in odgovorna naloga. Številnih /ažiiih nalog se je novinarski kolektiv domačega časnika pogumno lotil. Res je, da je pri večini opravljenih nalog dobro uspel, čeprav bi z jdstra nitvijo nekaterih pomanjkljivosti ki pa niso bile ne vem kako velike dosegel še večjo ceno in bi pri obča nih ustvaril še boljše razpoloženje. Pri tem mislim zlasti na prizvok senzacionalnosti, ki je včasih izstopala iz zmerne in trezno začrtane poti ter politike, ki jo je vodil ured niški odbor. Ne mislim, da bi sen zacionalnost v celoti odstranili, ver jetno bi jo bilo pa treba uporabiti samo v najnujnejših primerih. Kazno je tudi. da nekateri sicer dobri prispevki nimajo mobilizatorske vloge, temveč samo registrirajo ali pa le nakazujejo določeno proble matiko
Pri nekaterih prispevkih je opaziti, da so premalo dokumentirani in niso s svojo vsebino dovolj prepričljivi. Hočem reči, da je treba pred pisanjem določeno problema tiko temeljito proučiti z vsemi pri zadetimi partnerji, na osnovi tega pa potem napisati članek ali komentar. Sploh moramo razlikovati, kaj je članek in kaj komentar. Le tako-se lahko izognemo enostranskemu obveščanju, ki v današnjem času glede nn «?nlošne zahteve ni snre-
jemljivo. — Precej je pripomb na račun pokrivanja terena s prispev ki. Pri tem ne bi iskali in našli vzroke samo v politiki uredništva, tem več tudi med tistimi, ki so prav tako dolžni, da uresničujejo svoje naloge tudi s pisano besedo. V mislih imam številne družbenopolitične delavce ji druge, ki bi lahko veliko pripomogli k pestrosti in bogatenju lista. Stati ob strani in kritizirati ni težko; pravilno bi bilo: sodelovati in potem kritizirati.
Enostransko bi bilo omenjati samo pomanjkljivosti v dosedanjem delu našega domačega pokrajinskega časnika, če hkrati ne bi opozorili javnost na nekatere objektivne momente, ki niso subjektivnega enačaja. Najprej moramo vedeti, la se novinar pri lokalnem tisku pri svojem Vsakodnevnem delu srečuje z najrazličnejšimi vprašanji, ki izžarevajo iz pestrih področij družbenega življenja. Ali se novinar res lahko spusti v vsako problematiko? Lahko — toda kakšen bo rezultat' Verjetno ne vedno najboljši. Tako se nas »univerzalec« srečuje s problemi gospodarstva, kulture, pro svete, sociale itd., vendar ne kompleksno (v celoti, površinsko), tem več parcialno (v podrobnosti). Vse to naložiti samo enemu človeku skoraj ni dosegljivo; zaradi tega objek tivnega dejstva tudi nujno prihaja do napak. Ko se bo to vprašanje (večje število specializiranih novi narjev) kolikor toliko ugodno rešilo, bomo imeli tudi v Dolenjskem listu boljše in kvalitetnejše obveščanje.
Dole:o vrsto let je bilo pereče ori
našem domačem tedniku finančno vprašanje, ki je drobilo ustvarjalne sile še tistim redkim novinarskim kadrom. Kaže, da je to vprašanje šele \ zadnjem času zadovoljivo rešeno; stanje se je v zadnjih letih izredno izboljšalo. Razumljivo je torej, da tudi to ugodno vpliva na razpoloženje vsega kolektiva, ki se lahko zdaj bolj usmerja na tista področja, ki zahtevajo novinarje, ne pa bančne uradnike.
Kolikor bomo v bodoče še bolj uvideli, da je Dolenjski list naš svetovalec, prijatelj, informator in mo-bilizator, mu ne bomo in mu ne smemo odkloniti potrebne podpore in pomoči; z nasveti mu bomo morali pomagati in želeti, da v bodoče svojo vidno družbeno vlogo odigra še bolje. Ob koncu ne bi mogel mimo dejstva, da je naš list s ivojo izredno razširjenostjo, pestrostjo in priljubljenostjo skoraj v celoti )pra-vičil svojo zahtevno družbeno nalo go. Resnično je postal javna tribuna našega občana. Naša želja je, da bi se v njem v bodoče še bolj kresala različna stališča, ki pa bi morala imeti vedno en sam namen: da poiščemo zares najboljšo in lajbolj sprejemljivo rešitev. List bo. to omogočil na tak način, da bo se bolj razširil krog svojih sodelavcev.
Visoki jubilej zahteva, da kolektivu Dolenjskega lista, vsem njegovim sodelavcem in bralcem želim v bodoče veliko uspehov z eno samo željo, da bi list postal še boljši informator, mobilizator in spremljevalec vseh pozitivnih premikov v mši družbeni stvarnosti.
veda vključevala tudi drugačno delovanje izdajateljskih svetov, neposredno pomoč uredništvom in skrb za nenehno soočenje namena z dejansko vsebino lista. V okviru takšnega sodelovanja med ustanovitelji in uredništvom bo moralo biti prostora tudi za medsebojno kritiko, za skupno skrb pri vzgoji novinarjev, pri raz-
vijanju dopisniškega o-mrežja, pri organiziranju uredništev v nekakšne servise občanov za to tribuno itd. Toda vse to so vprašanja, ki jih v vašem uredništvu, tovariš urednik, dobro poznate. Prepričan sem, da jih boste v naslednjem obdobju z lastnimi silami in s trdno družbeno podporo dobro urejali.
»Prebere ga 12 fantov...«
»Močno moram pohiteti z branjem Dolenjskega lista, saj z mano služijo še drugi fantje. Isti časopis nas prebere 12,« začenja vojak Franc Hrovatič svoje pismo, ko nam čestita za 15-letnico. Pred leti ni nihče sanjal o tako visoki nakladi. Zdaj pa se je časopis razširil že preko naših meja. Najprej preberem pove
»Dokler ga nisem imel, sem nadlegoval mamo«
Ko dobim DOLENJSKI LIST, najprej pogledam prvo in zadnjo stran, potem berem vse od kraja, če ne prvi dan, pa čez dva ali tri dni. List mi veliko pove. Dokler ga nisem imel, sem vedno nadlegoval mamo, naj mi piše, kaj je novega. Zdaj je nadlegovanja konec, ker mi tednik piše vsak teden. Včasih mi mama piše, da se je oženil ta in ta, pa ji sporočim, da sem to zvedel že iz DOLENJSKEGA LISTA. Berem ga (sram me je povedati) od aprila 1964, ko sem ga sam naročil. In zdaj ga dobivam v Aleksinac.
STANKO BLA2IC Aleksinac
sti, potem pa vse po vrsti.
Najbolj me zanima razvoj naših podjetij in ustanov. Posebno rad sem zasledoval dogodke okoli IMV. Pogrešam pa križanke in športne podatke v širšem obsegu.
Ko berem Dolenjski list, sem na tekočem z vsemi dogodki iz življenja ljudi v naši ožji domovini. Včasih se ce< lo zgodi, da mi od doma pišejo kaj takega, kar sem prej že prebral v Dolenjskem listu. Naš časnik barem že deset let, a šele pri vojakih sem spoznal, kako koristen in potreben mi je. Dokler ga nisem naročil — zdaj ga dobivam že eno leto — nisem vedel, kaj se godi po Dolenjskem.«
FRANC HROVATIČ V. P. 2724 5 ŠTIP
Kratko - a od srca
Tovariš urednik. Za bližno 15-letnico izhajanja Dolenskega lista vam izkreno čestitam.
Vaš bralec
HROVAT iz Novega mesta
BRALCI IMAJO BESEDO
Od časa do časa se je dobro postaviti pred ogledalo, da bi se videli v njem, kakšni smo. Ogledalo so naši bralci. Oni so edini, ki nas lahko ocenijo take, kakršni v resnici smo. Pred njimi, ki nas nestrpno čakajo od tedna do tedna, ki smo jim prijatelji in svetovalci, kronisti in obveščevalci, ne moremo skriti svojih napak. Zaman bi se delali lepe pred njimi, kadar smo potrebjii graje. Nikdar pa se ni treba bati, da bi bili ob njihovo priznanje, če smo si ga zaslužili.
Bo morda kdo rekel, da to, kar smo zapisali, ni res? Mar ni resnica narobna: časnik je ogledalo stvarnosti, on je oko časa?! Tudi to je res. Toda da bi videli, ali časnik odseva stvarnost v vsej njeni resničnosti, se mora postavljati pred ogledalo tudi sam. To smo storili v obliki male ankete, ki je zajela natanko 100 bralcev Dolenjskega lista. Bili bi neskromni, če bi si domišljali, da je bila raziskava znanstvena. Populacija, ki smo jo raziskali, je premajhna in premalo reprezentančna, da bi mogli po rezultatih, ki smo jih dobili, sklepati o mnenju in sodbi vseh bralcev. Toda marsikaj nam je novedala tudi taka anketa, kakršno smo mogli uresničiti v naših skromnih razmerah. Za popolnejšo in reprezentativnejšo anketo ne bi zmogli ne sredstev in ne za to usposobljenih kadrov.
Naj bo to, kar ima toliko obetajoči naslov anketa, preprost p o -govor z našimi bralci. Odkrito naj povedo, ali so zadovoljni z nami, kaj bi lahko bilo bolje, kot je, ali smo jih kdaj razočarali, pokažejo naj našo Ahilovo peto, kritizirajo naj in predlagajo, kaj bi kazalo izboljšati. Nikogar nismo prosili za hvalo. Še več: spodbujali, smo bralce, naj bodo raje bolj kritični kot prizanesljivi. Nezaslužena hvala bi nas uspavala v prepričanje, da je vse dobro. Le dobronamerna kritika nam je lahko koristen vodnik in svetovalec . pri našem nadaljnjem delu.
Preden smo začeli anketirati bralce, smo si izdelali načrt, po katerem je bilo treba obiskati čimveč krajev. Razen tega smo se odločili, da bo izbor anketirancev naključen. Kjer smo se po vnaprej izdelanem načrtu ustavili, tam smo začeli anketirati ljudi po vrsti, tako kot smo jih srečavali. Pri tem smo pazili samo na to, da bi sestava anketirancev (po spolu, izobrazbi, poklicu itd.) vsaj približno ustrezala strukturi vseh bralcev Dolenjskega lista.
»Ko prebiram Dolenjski list,« je rekla Marija Strniša iz Lokev v Beli Krajini, »se mi zdi, kot da bi potovala. Tako mi je, kot da bi se pogovarjala z mnogimi ljudmi. Potem ko ga preberem, se mi zdi da sem veliko tega slišala in da mnogo več vem ...«
Časopis prebira tudi njena deset let stara punčka. Naj raje prebira vesti iz Novega mesta. »Joj, vidiš,« pravi svoji mami, »to je iz Novega mesta, od tam, od koder je bila naša stara mama . ..«
Mož ne bere dosti. Zato pa je obema Marijama, starejši in mlajši, všeč vse od začet ka do konca, najbolj pa novice iz Bele krajine in iz Novega mesta. Zlasti pa prite gne njuno pozornost more bitna vest iz V inje vasi, iz kraja, kjer se je rodila stara mama.
Ivan Jarnovič, Pekel 10, pošta Trebnje: »Dolenjski list imam raje kot kaj drugega. Najraje prebiram novice iz Trebnjega. Zanimajo me tudi Benovške vesti, to pa zato, ker sem od tam doma. Želim, da bi bilo v časniku več zgodovinskega, več o biologi ji, na primer o cvetlieah. Zeni bi bili dobrodošli kuharski recepti...«
Ko sem vprašal Jarnoviča
Štirinajst odstotkov anketirancev je izjavilo, da so naročeni na Dolenjski list od tistega dne, ko je izšla njegova prva številka. To so povedali s ponosom, češ tudi mi smo jubilanti.
Jože Saje iz Brezja pri Tre-belnem, \ sicer pa zaposlen pri podjetju   »Pionir«: »Na
Dolenjski list sem naročen, odkar izhaja. To pomeni, da proslavljam hkrati z njim obletnico tudi jaz. Naslovljen je na ženo. Najprej preberem naslove, nato pa začnem brati od začetka, želim, da bi bil pregled dogodkov po Jugoslaviji obširnejši. Obširneje bi morali poročati o novih gradnjah, šport me ne zanima. Podpis pod člankom spregledani.«
za poreklo njihovega Pekla mi je pojasnil, da je pri njih poleti zares huda vročina in da je poreklo imena njihove vasi najbrž v tej preprosti resnici. \..
In kaj je zaželel Dolenjskemu listu? še enkrat toliko naročnikov, kot jih ima danes. Preveč lepo, da bi moglo biti res.
Frančiška Murgel, Pangrč' grm pri Novem mestu: »Dolenjski list je skoraj edini časopis, ki pride v vas. Doma nimamo drugega časopisa Najprej preberem zadnjo stran, nato pa roman v nadaljevanju.«
Angela Iler, Dolnja Težka voda: »Ze dolgo hodi k nam. Letos sem ga nameravala odpovedati, ker se mi je zdel predrag. Tega nisem mogla storiti. Preveč ga imam rada. Vsak četrtek ga komaj čakam. Včasih brlim vanj do enajstih. Ali nisem neumna?« v»>Dolenjski list sem si dolgo časa izposojala pri sosedu,« je rekla Danica Turk iz Žužemberka 154. »Letos sem ga naročila. Komaj ga čakam. Najraje berem novice iz Žužemberka in Suhe krajine, potem pa vse od kraja.«
Danica je še povedala, da žužemberški dopisnik Milan Senica lepo pdše. Pred njim je dopisoval Slavko Hotko.
Silvo Hoč, Stari trg 25: »Nanj sem naročen od vsega začetka. Preberem skoraj vse. Obširneje bi moral pisati o kmetijstvu. To, kar zdaj objavlja o kmetih, ni zmeraj vse po resnici. Pri nas si iz-posojujejo časopis tuda sosedje.«
Gustl Burger je eden izmed ustanoviteljev lista. Ko sem
ga obiskal v novomeški delavnici »Krojač«, mi je pripovedoval takole:
»Zadolžili so Jožeta Zam-ljena, Dragico Zupančič (poročena Robič), Toneta Goš-nika, Bogdana Vrančića in mene, da bi začeli izdajata časopis. Ko smo se posvetovali o imenu novorojenčka, je bil najprej predlagan Dolenjski glas.   Izvršni odbor
OF se s tem ni strinjal, češ da je »glasov« po Sloveniji že dovolj. Nato smo se dogovorili za Dolenjski list, ime, ki ga ima naš pokrajinski časnik tudi še danes . . .«
Gustl Burger pregleda najprej slike, nato pa začne brati. Ce bi bil urednik, bi moral urediti časopis tako, da bi bilo za vse prav. Objaviti bi moral več novic za pre proste ljudi, več poročil o nesrečah in več pisanja o raznih dogodivščinah.
Ko sem ga vprašal za želje iz Lokev 4 v Beli krajini, »se Dolenjskemu listu, je odgO' voril, da mu želi, da bi se razvijal še naprej tako uspešno in da bi imel zmeraj dovolj denarja. Tej njegovi želji se je pridružil tudi njegov tovariš Ivan Kapš, prav tako prikrojevalec v podjetju »Krojač«.
Če bi bil urednik, bi...
Zapisali smo že v okviru, kjer so zbrani rezultati ankete, da 70 odstotkov anketirancev, če bd bili uredniki, ne bi nič spremenilo. Pustili bi vse tako, kot je sedaj, ker je tako najbolj prav. Preostale tri desetine pa svoje uredniške funkcije ne bi pustili
vnemar, ampak bi jo skušale krepko izrabiti za razne spremembe, da bi jim bil Dolenjski list še-bolj po volji.
Jože Pečarič, Železniki pri Metliki: »Ce bi bil urednik, bi objavljal še več novic. Ta
želja izvira še iz časov, ko sem bil pri vojakih. Vojsko sem služil v Strugi v Makedoniji. Takrat sem prebral v Dolenjskem listu vse do poslednje vrstice.«
Jože je ob 15-letnicd izhajanja Dolenjskega lista zaželel kolektivu še mnogo uspehov pri njegovem nadaljnjem delu. Dolenjski list naj pride v vsako hišo!
Cveta Omerzel, Gradac: »Ce bi mi bilo dano urejati časopis, bd pustila vse tako, kot je sedaj, ker je tako najboljše. Preberem vse od začetka do konca. Želim, da bil tudi v prihodnje tako priljubljen. Vsepovsod ga pohvalijo.«
Milena Plut, Črnomelj: »Ce bi bila urednica, bi objavljala več zgodovinskih romanov. Časopis prebiram pri stari mami, ki pravi, da ji je Dolenjski list od vseh časopisov najbolj všeč. Kolektivu Dolenjskega lista želim, da bi pridobil še več naročnikov.«
Vera Mravinec, Kanižari-ca: »Ce bi bila urednica, ne bi nič spremenila. Najprej preberem vreme, nato obvestila iz porodnišnic in nato poročila o nesrečah. Vse je zanimivo. Mož je rudar. Ko se vrne s .šahta', se vleže na divan in vneto prebira .Dolenjca', želim, da bd Dolenjski list še naprej tako lepo pisal.. .«
Janez Avsenak, Brestanica: »Ce bi urejal Dolenjski list, bi objavljal več športa. Toda tudi starejšim bralcem bi pustil prostor za tisto, kar njih zanima. O kmetijstvu bi manj pisal.«
Janez je povedal, kako je bil oče hud, ko so mu za nekaj časa prenehali pošiljati Dolenjski list. »Kaj pa je zdaj to?« se je razhudil. To je samo dokaz, kako so ljudje navezani na časopis.
Franc Požun, Žurkov do) 37: »Delam v Sevnici pri zi-
Jože Vranešič, Črnomelj: >Casopis najprej preberem v naglici, nato pa, ko imam čas natančno Vse me zanima Nekateri sestavki so prekrat ki, zato problem premalo po jasnijO. Rajši imam daljše članke-
Všeč md je odkrit razgovor. Skratka: Dolenjski list ima premalo listov . . .«
Ivan in Terezija Zidar, Sto-lovnik: moža zanima bolj politika, ženo pa nesreče in romani. Sin Stanko je ljubitelj slikanic. Žena želi, da bi namenili več prostora gospodinjstvu. Vsi skupaj pa želijo Dolenjskemu listu veliko napredka.
Marij" Lipovšek, Kladje 2: »V časopisu mora biti za vsakogar nekaj. Jaz preberem najprej zadnjo stran, nato sredino, potem pride na vrsto slikanica, sledijo sevniške vesti in nazadnje še novice iz Kompolja, od koder sem doma. Preberem vse naenkrat, nakar časopis odložim in ga ne vzamem več v roke. Političnih komentarjev nikoli ne berem, ker me politika ne zanima.«
Tako oha, toda njen mož ga, kakor smo zvedeli, menda kar vsega predelp Za to sta mu potrebna dva večera.
Slavica Ocvirk, Glogov brod 13 a: »Preberem skoraj vse: najprej brežiške novice, nato zadnjo stran in tako naprej. Po svoje je zanimiv tudi odkrit razgovor. Pod članki sta pogosto podpisana Jožica Teppy in Oskar Gerje-vič. Oba lepo pišeta. Dolenj-
Potrkali smo na vrata četrtega razreda. Odprla nam je učiteljica Silva Blaznik. Ko smo ji povedali namen naše
dar jih Star sem 18 let. Najraje berem sevniške novice. Zanimajo me tudi vesti iz Brežic, ker imam odondod (zaupno povedano!) punco. Z zanimanjem berem Argonavte in humor. Oče ga še bolj vneto prebira, ker ima več časa. Doslej me Dolenjska list še ni razočaral. Ce bi bdi urednik jaz, bi namenil več prostora humorju in uvedel bi tudi horoskop ...«
Slavka Derganc, Trebnje: »Ce bd bila urednica, bi pustila Dolenjski list takšnega, kakršen je, ker je dober. Najraje berem romane, zlasti pa Barako s punčkami. Preberem ga še isti dan, ko ga dobim, potem pa ga več ne vzamem v roke. Med podpisi največkrat opazim Zoranovo ime.«
Nada Černelič, Mali vrh 17, pošta Globoko: »Ce bi bilo od mene odvisno, bi Dolenjski list objavljal še več no- ■ vlc iz domačih krajev. Najraje prebiram brežiške novice, romane, poročila o nesrečah in slikanico. Za politiko se ne zanimam.«
skemu listu želim mnogo sreče in še dolgo dolgo življenje.«
Marija Božič, Trebča vas 20, pošta Dvor pri Žužemberku: »Najraje berem domače novice. Zelo me pretrese zgodba Baraka s punčkami. Sport me ne zanima. Drugo je vse zanimivo, tudi politika. Ce bi bila urednica, bi obja vila več novic iz Suhe krajine. Tudi iz Novega mesta je premalo vesti. Zdaj imata največ prostora Brežice in Ribnica. Ah v Suhi krajini nimate dopisnika? Komaj čakam četrtka. Zelo zapažen
v časopisu je novinar Grivec Njegove članke berem, čeprav so od drugod, želim, da bi imel Dolenjski list še dosti več naročnikov.«
ankete, nas je povabila v učilnico. Otrokom je lepo razložila namen našega prihoda Nato je dala besedo nam
Vprašali smo, Kdo izmed učencev bere Dolenjski list. Trije — dva fantka ir ana deklica — so dvignili roke. Malo, toda upoštevati je treba, da so to četrtosolčki, ki jim je branje komaj steklo.
Janko Radej, ki se tako piše samo uradno, drugače pa ga kličejo Ivan, je rekel, da bere Argonavte. Zeli si še več slikanic. Včasih je tako nestrpen, da gre po časopis na pošto kar sam, ker se mu zdi, da ne bi mogel dočakati poštarja.
Branko Prosenik bere Argonavte in Klotpotca, všeč pa mu je tudi Viharna pomlad.
Silva Trpine je ljubiteljica slikanic. Rada prebira novice iz Sevnice. Zadnjič je prebrala zanimivo vest o zboru volivcev.
Silvi Blaznik, učiteljici, ki se vsak dan vozi iz Sevnice, je Dolenjski list všeč, ker ga lahko uporablja kot učno snov. Rada ima slike krajev, ki jih pokaže otrokom, da bd sd laže predstavljali kraj, o katerem     iim pripoveduje.
Otroku je težko predstaviti razvoj nekega kraja, če ga še nikoli ni videl.
Silvi je časopis všeč tak, kakršen je. Zeli, da bi bil še naprej takšen.
Ko sem se v mraku vračal iz Sevnice proti Brestanici, sem na Blancd srečal Stanko Pišotek iz Rožnega 49. Vračala se je iz šole. Povabil sem jo v avto. Ko je prisedla, sem jo vprašal, kako to, da se vrača iz šole sama. Kje pa so fantje?
»Oh, ti fantje,« je dejala učenka šestega razreda, »ti pa niso kavalirji. Sram jih je, da bi jih kdo videl v družbi z dekletom. Mene pa je strah, ker moram sama domov. Na srečo bo zdaj dan daljši in bom prišla še za-dneva domov.«
Stanka se je jokala, ko je brala zgodbo Baraka s punčkami. Bere tudi Argonavte in poročila o nesrečah. Rada bi, da bi Dolenjski list izhajal pogosteje, pa ne more, ker je tednik. Časopis prinese poštar vsak četrtek, včasih pa gre kar sama ponj. Posebno vnet bralec je stari ata. Zeli, da bi časopis še naprej tako lepo pisal in zabaval ljudi..
Na koncu našega poročala o obisku v blanški šoli moramo zapisati še to, da je sedem učencev obljubilo nagovoriti starše, da bi se naročili na Dolenjski list. Tisto o Argonavtih in Klopotcu bi radi brali tudi oni.
ŠTEVILNI JUBILANTI
POLITIČNI KOMENTARJI -da a!i ne?
Obiskali smo tudi blanško šolo

BREZ .DOLENJCA' NE BI MOGLI BITI...
»Mi časa za branje ...«
Nepozabni spomini
»lnuww .Oiiico delil. Domov pridem utrujena in ko vzamem Dolenjski list, včasih zaspim z njim v roki. Zares, premalo ga berem, da bi lahko sodila o njem,« je rekla Dragica čavlovič, kuharica v menzi metliškega obrata »No-voteksa«.
»Dolenjski li,st kupuje mož. Jaz ga berem zelo malo, skoraj nič. Imamo še druge časopise in ni časa, da bi jih lahko vse brala,« je izjavila Marija Gregi iz Brestanice.
»Imam dva otroka. Z njima sem tako zaposlena, da mi ne ostane časa za branje Dolenjskega lista. Pač pa ga mož prebere skoraj vsega. Včasih preletim zadnjo stran. Ko bo sta otroka večja, bo drugače,« je rekla Gilda Zakšek iz Stolovnika 4.
»Bere ga predvsem žena, ki je doma sama, ker ,sem jaz po štirinajst ur dnevno zdo ma. Delam na železnici pri Vidmu-Krškcm. Zveze z vlakom so zelo slabe. Zaradi tega ni časa - branje, saj ga je še za spanje premalo. Roman mi je všeč. Žena prebere časopis dvakrat, trikrat,« je pripovedoval Alojz Bovhan iz Lončarjevega dola 15.
Pri   Jožetu  Skofljancu iz
Mrtvic 44 je Dolenjski list stalen družinski član, vendar premalo bran. Mož nima časa, žena pa slabo vidi. časopis le z večjega preletita Zadnjič so prišli sosedje, da bi pregledali seznam izžrebanih dobitkov trgovskega pod jetja Ljudska potrošnja v Brežicah. Sreča Mrtvičanom ni bila naklonjena.
Včasih tudi jeza ...
Amalija Kukovičič iz Stolovnika 33 je pripovedovala, da so lani naročili Dolenjski list. Potem ko so ga dvakrat
ore jeli, so jim ga nenadoma
dosti jeze zaradi tega. Zdaj je spet vse dobro. Časopis zopet redno prihaja v hišo V časopisu je zdaj tudi ena stran domačih novic. To je dobro. Časopis Je postal s tem še bolj zanimiv.
. jC Amalija odločila za Dolenjski list? Prej si je časopis izposojevala pri so-
sedovih. Zelo se ji je dopadel. Najraje je prebirala novice in poč 1 o nesrečah, časopis se ji je tako priljubil, da se je sklenila naročiti nanj
Ko sem jo vprašal, kaj bi hotela zaželeti Dolenjskemu listu ob 15-letnicd njegovega izhajanja, je odgovorila, da bi rada, da bi ji časopis ostal zvest in da ne bi prenehal prihajati v Stolovnik C3, kakor se je bilo to že zgodilo '
Vinka Zalokarja iz Drnove ga 77 Dolenjski list nima več v kartoteki svojih naročnikov. Vinko je hud, ker je prišlo do prekinitve. Ko so nekdanja naročniki iz videmsko-kr ške občine malo pred novim letom spet zaceli dobivati Do lenjski list, ga v Dmovo na številko 77 ni bilo. Kako je prišlo do napake? Vinko se je vpraševal, na kakšen način so njega spregledali. Otroci so sitnarili, zakaj ni već »Dolenjca« pri hiši. Naposled se je gospodar odločil, da bona ročil časopis Delo. I
Žena, ki je zelo rada brala ■olenjski list in ki smo jo anketirali kar na njivi, kjer je nabirala regrat, bi rada nagovorila moža, da bi poza bil na jezo in da bi spet na rooil njen priljubljeni list.
Cilka Soldat, čuvajnica 19, H lanca: »Lani sem po dežju pešačila proti Sevnici Poskušala sem avtostopati. Pomahala sem črnemu fiatu 1100 Ustavil se je. Po sto metrih vožnje mi je šofer povedal, da je od Dolenjskega lista. Bil je to krepak mož, okroglega obraza, z naočniki brez okvira, ki pa si jih je večkrat snel. Bil je zelo vljuden. Peljal me je do ambulante. Rekel je, da mu je zelo ljubo, ker se lahko z mano pogovarja o listu. Ko sem izsto pila, me je slikal. Obljubil mi je, da mi bo poslal fotografijo. Vidite, to je moj spomin na Dolenjski list.«
Cilka, ki je rojena v Selah pri Dobovi, ni naročena na Dolenjski list. Redno ji ga prinaša soseda, včasih pa ga prestreže, ko ga prinese poštar. Najprej prebere zadnjo stran. Nato je na vrsti vremenska napoved, da bi videla, ali res ne bo dežja. Z zanimanjem   prebere   vesti iz
bolnišnice. Prebere tudi no vice iz brežiške občine, ker je od tam doma. Všeč ji je Baraka s punčkami. Iz drugih komun prebere tisto, kar se- ji zdi zanimivo. Priljubljene so tudi naslednje rubrike: Ogledalo, Ljudje med seboj in druge. Novic iz Sevnice je premalo.
Ali jo je kdaj Dolenjski list razočaral? Enkrat mu je pa res nameravala pisati. To je bilo takrat, ko je padel potnik iz brzovlaka. Poročilo o tem je bilo pomanjkljivo. O železničarju — čuvaju, ki je poklical rešilca, ni bilo nič napisano. Bilo - je omenjeno neko tretje ime, ki ni imelo nobene zveze s tem. članek se ji je zdel zares krivičen.
Cilka preživlja dolge ure v čuvajnici z branjem časopisov. Včasih bere tudi kak roman, ne sme pa brati črno-belih zvezkov, ker so preveč napeti in bi odvračali njeno pozornost od odgovorne službe.
»Prvi so pisali o našem izvozu ... «
Janko   Kragl,   Brezovo 3:
»Vsak dan se vozim z vlakom v Krmelj, kjer sem obrato-vodja v Metalni. Ko pridem domov, pomagam še očetu v gostilni. Z Dolenjskim listom sem zelo zadovoljen. Ko je Metalna izvozila prve žerjave v Nemčijo, je bil ta časopis prvi, ki je pisal o tem. De lavcd so bili veseli. Rekli so, da je to list, ki je vreden njihovega zaupanja, ker se tako zavzema zanje. Delavci Metalne so bili namreč zve čine rudarji in so se po opu stitvi rudnika preusmerili v nov poklic«
Janko najprej prebere zad njo stran, nato pa sevniške novice, ki pa jih je zadnje čase zelo malo. Enkrat je po-
slal časopisu članek, ki pa m bil objavljen. Želi, da bi list prodrl v vse, tudi najbolj za kotne kraje in da bi objavljal novice od vsepovsod.
Miro Šemrov, Bizeljsko: »Z urednikom sva osebna znanca." V nepozabnem spominu mi je ostal ustni časopis, za čigar uspeh sem se tudi sam precej angažiral. Zdi se mi, da je bila to prireditev, ki je zares uspela. Ne bi bilo sla bo, če bi jo še kdaj organi zirali.«
Miro najraje prebira brežiške vesti in kroniko nesreč. Novice iz Ribnice in Kočev ja prebere, če so zanimive, sicer pa ne. Odkrit razgovor bi bil še boljši, če bi obravnaval več pisem hkrati.
KAKO SMO PRIPRAVILI ANKET
Anketirali smo 100 bralcev Dolenjskega lista, od tega 48 moških in 52 žensk. Vsak peti človek, ki smo ga ustavili in vprašali, ali bere Dolenjski list, ni odgovoril pritrdilno. Štirje od petih, ki smo jih ustavili, *o se predstavili kot bolj ali manj redni bralci našega pokrajinskega časnika. Med njimi je bilo 30 kmetov (in kmečkih gospodinj), 27 delavcev (med njimi precej pol delavcev, pol kmetov), 10 gospodinj (izven kmetijstva), 8 uslužbencev, 6 obrtnikov, 4 upokojenci, 4 dijaki in študentje, 4 učenci osnovnih šol, 3 vajenci, 2 učitelja in 2 tehnika oziroma inženirja. Izmed 100 anketirancev je bilo 23 takih, ki niso marali, da bi objavili njihova imena ali pa nam imen sploh niso hoteli izdati. Med anonimnimi anketiranci je več moških kot žensk in več kmetov kot ostalih poklicev.
Štirinajst od sto anketiranih bralcev je izjavilo, da so naročeni na Dolenjski list od vsega začetka. To pomeni, da so hkrati z Dolenjskim listom jubilanti tudi oni, saj so bili vseh petnajst let zvesti svojemu listu in ga tudi v času preizkušenj (podražitev) niso zapustili. Čestitke, ki so naslovljene na Dolenjski list, veljajo tudi njim.
Ko smo vpraševak* anketirance, kaj bi storili, če bi se za nekaj časa prelevili v kožo glavnega urednika, jih je 70 od sto odgovorilo, da bi pustili list takšen, kakršen je sedaj. Trideset anketirancev je odgovorilo, da bi to in ono spremenili, bodisi da bi namenili še več prostora domačim novicam, da bi objavljali več poročil o nesrečah, več obvestil iz matičnega urada, bolnišnice, porodnišnice itd. ali pa bi dajali prednost romanom, slikanicam, fotografijam in podobno.
Anketirance smo tudi vprašali, katero novinarjevo ime je najbolj zapaženo v časniku. V trebanjski občini so najčešće navajali Zorana, v Metliki Jakopca, v Črnomlju Rio Bačcrjcvo, v Brežicah Jožico Teppcvevo. Nekateri so navedli tudi imena dopisnikov. V Beli krajini so nekateri imenovali kot novinarja Dolenjskega lista Petra Ro-maniča, čeprav je ta v resnici novinar Dela. V Suhi krajini in v kočevsko-ribniškem koncu je bilo omenjeno Grivčevo ime. Vendar pa je bilo tudi 23 odstotkov takih anketirancev, ki se niso
mogli spomniti niti enega novinarjevega imena. To so tiste vrste bralci, ki jih podpisi pod članki ne zanimajo. Ali tako, kot so rekli nekateri: »Ni važno, kdo je napisal, važno je, kako in kaj je napisano...«
Naposled nas je zanimalo tudi vprašanje, kaj ljudje najprej prebero, ko dobijo v roke »Dolenjca«. Večina anketirancev (32 odst.) se je opredelila za domače novice. To se pravi, da najprej, ko začno listati po časopisu, odprejo tisto stran, kjer so novice iz domačega kraja oziroma občine. Takih, ki najprej začno brati obvestila o umrlih in rojenih ter o drugem, je bilo med anketiranci 12 odstotkov. Ena desetina anketirancev najprej začne brati romane, podlistke, slikanice in podobno. Pozornost ene osmine anketirancev pritegnejo najprej nesreče in zanimanje druge desetine vreme. Nekaj pa je bilo tudi takih," ki najprej prebero politične komentarje in odkrit razgovor, šport in drugo. Dva anketiranca sta izjavila, da najprej pregledata vse slike oziroma fotografije. Eden je rekel, da bere vse od začetka.
Ko preberejo ljudje tisto, kar jih najbolj zanima, berejo seveda še naprej, tisto pač, kar jih zanima. Večina je izjavila, da prebere večji del časnika. Ženske začno brati zvečine od zadnje strani. Približno polovica anketirancev najprej preleti časopis, nato pa prebere tisto, kar jo zanima. Najprej pride na vrsto najbolj zanimivo, nato pa se med tednom, medtem ko čakajo na naslednjo številko, zvrsti še tisto, kar je manj zanimivo. Večina odobrava razdelitev lista po komunah, ker imajo zdaj bralci možnost, da preberejo več novic iz domače občine.
Anketirance smo nadalje vprašali, če so kdaj zasledili kako neresnično vest. poročilo o dogodku, ki se jim ni zdelo verjetno. Na to vprašanje je 18 odstotkov anketirancev odgovorilo pritrdilno. Večina med njimi je menila, da se jim zde poročila o dosežkih zadrug in posestev včasih malce olepšana. Tako, na primer, poroča dopisnik, da je bila /zvedena arondacija brez težav in da so prizadeti kmetje z razumevanjem pristali na zamenjavo zemlje, čeprav v resnici ni bilo čisto tako.
zaradi tega, ker so ga naročnikom iz krške občine prenehali pošiljati. Čez čas je pozabil na jezo in ga je spet naročil. A ta pogleda najprej, kakšna je vremenska napoved, jaz pa preberem najprej Barako s punčkami in Testament. Poštarja čakam nestrpno. Včasih, kadar je slabo' vreme, prinese moker časopis.«
Karlina Urbane, Drnovo 44: »Najprej preberem vremensko napoved. Ta me zanima zato, ker hodim v šolo, pa moram vedeti, ali moram vzeti s sabo dežnik.«
Ko nam je Karlina zaupala, da bere samo vreme in nesre-
če, je Martina, njena prijateljica p^ipcronila:
»Uh, jaz pa ga berem, dokler ga vsega ne preberem.«
Kaj so še rekli anketiranci?
Hedvika Petruna, Dvor 34:
»Poročila Dolenjskega lista o svojih težavah, ki jih ni malo, mi takoj padejo v oči. Ob tem si mislim: ni prav, da naročniki in občine ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Vsak bi moral vedeti, da časopisa ni mogoče izdajati, če ni denarja. Vsakokrat me tudi zanima, koliko je spet novih naročnikov ...«
Anton Vovk, Zafara: »Če naročijo časopis, naj ga tudi plačujejo. Z mano uprava nima težav . . .«
Davorin Novak, brivec — Trebnje: »Na občnem zboru gasilskega društva, kjer so nam podelili odlikovanje iz Beograda, ni bil noben dopis-
nik in tudi od SZDL ni bilo nikogar...«
Ana Šuštar, Metlika: »Na Suhorju se je zgodila nesreča. Avto z nemško registracijo je bil ves razkopan. čakala sem, da bo Dolenjski list poročal o tem, toda zaman...«
Ivanka Petric, Krvavči vrh št. 7: »Pišite o tem, da bi bilo treba zmanjšati .štibro'. In nam vojnim vdovam naj da-
jo večje podpore! Bolna sem na pljučih, davka je 70 tisoč din, kot vojna vdova pa dobim samo 1200 din. Kako naj živim s tem?«
Franc Smrkej, Bizeljsko 138: »Preveliki lokalpatrioti ste. V naš konec pridete premalo. Sicer pa smo najbrž sami krivi, ker ne dopisujemo .. .«
Marija Erjavec, Kamna gora 9: »Objavljajte več novic, več poročil o nesrečah, več zgodb iz vsega svet?.. . .«
Marija Springer, Trebnje: »Če ne bi bilo romanov, Dolenjski Lst ne bi bil toliko vreden . . .«
Ivan Jerina, Metlika: »Več športa . ..«
Marija Dornik, Metlika: »Pišite več o kmetijstvu in o življenju v tovarnah . ..«
Polde Derganc, Metlika: »Pogrešam več sporriinov iz narodnoosvobodilne vojne...«
Janko Slane, Rosalnice 22: »Več spominov iz partizanskih dni . . .«
Štefka Tavčar, Štefka Orlic in Jože Dumašič, vsi iz metliškega obrata »Novoteks«: Nihče od njih se ne zanima, kdo je avtor sestavka. Zaradi tega se ne zapomnijo nobenega ne vinarjovega imena.
če bi imeb dovolj prostora, bi se tako zvrstila še druga imena anketirancev: Zalka Zibert, Trebnje; Heda Zeljko, Račje selo; Amalija Fotočnik, Gradac; Danica Gros, Črnomelj; Jožefa Omerzo, Brestanica; Marija Kic, Trebča vas št. 10; Fani Černelič, Mah vrh; Stanko Kostevc, Pišece; Ivan Cizl, Dečna sela 51; Tončka Kostevc iz Malega vrha in številni drugi.
Anketa, čeprav ni reprezentančna, je vendarle pokazala, da je Dolenjski list priljubljen in nepogrešljiv v večini domov na Dolenjskem in v Spodnjem Pcsavju. Najbolj nas je razveselilo ugodno mnenje bralcev o svojem časniku in njih občutek, da pripadajo listu in da so mu dolžni svojo skrb. Veseli nas tudi odkritost, s katero so anketiranci obravnavali hibe našega časnika. S takimi bralci je lepo sodelovati.
Anketa je spet ponovno zgovorno dokazala že znano resnico, da je Dolenjski list najučinkovitejši politični aktivist in ne le obveščevalec. Kdor spregleda ta njegov pomen, ta ne ve dosti o vlogi našega tednika, ki je ^v mnogih primerih edini časopis v hiši in pogosto tudi edini aktivist, ki prestopi prag kmečke hiše.
V anketi smo slišali tudi izjave, s katerimi se ne moremo strinjati. Vseeno teh izjav nismo zamolčali. Bili smo do konca zvesti sklepu, da bo anketa odkrit pogovor z bralci in da ne bomo izpustili nobene izjave, pa če bo še tako pikra. Anketar: F. M.
Ni vse tako, kakor pišete ...
Janez Vraničar, Metlika: »Nimam posebnih kritičnih pripomb. Edino vest o tem, kako so napadli avto, se mi ni zdela verjetna ...«
Anonimnik iz Zg. Reštanja: »Toliko ste pisali o odpisu davkov, pa ni iz tega nič ..«
Franc Žibert, Blanca: »O kmetijstvu je preveč hvale. Na Blanci niso bili vsi tako zadovoljni z arondacijo, kot ste pisali v Dolenjskem listu ...«
Anonimnica iz Brezovega:
»Kaj ste pa mislili, da vara vse verjamemo? članki o kmetijstvu eto včasih napihnjeni ...«
Anonimnik iz Račjega sela: »V vašem časopisu je polovico lažnivega...«
Antonija Rozman, Nova vađ št. 20: »Vse rada preberem, samo tisto ne, kjer piše, da so Bizeljanci zadovoljni z arondacijo. Pišite o tem, da morajo delati prav, pa bomo vsi zadovoljni. Vsi moramo biti eno .. .«
Ali bo potreben dežnik?
Pepca Nose^ Gabcrje pri Novem mestu: »Najprej preberem vreme, časopis začnem prebirati od zadaj. Poročanje o življenju kmetov ni zmeraj najboljše.   Endm  gre dobro,
drugim pa tudi ne. časopis pa piše, kakor cla gre vsem dobro.«
Martina Štajnar, Drnovo 3: »Ata je rekel, da ne bo naročil Dolenjski list. Bil je jezen
KAKO PRERASTI V JAVNO TRIBUNO?
Vsak list, osrednji ali pokrajinski, je vedno zrcalo družbenopolitičnega in ekonomskega raz--voja celega naroda ali tistega njegovega dela, ki mu je namenjen.
V okviru te nesporne zakonitosti pa je vendar dovolj prostora in možnosti, da vedno pridejo do izraza prizadevanja in obliko> valne sposobnosti uredniškega kolegija in seveda glavnega urednika, od česar je odvisna fiziog-nomija ali podoba lista. Ravno ta fiziognomija pa je tisto, po čemer se loči neki pokrajinski list od drugega, pa čeravno imata oba enake naloge in programe.
Pri pregledu prehojene petnajstletne poti našega lista je zato koristno ugotoviti, s kakšnim posluhom za družbenopolitična dogajanja je izgrajeval svojo lastno podobo in v koliki meri je ob tem postajal vedno bolj last vseh svojih bralcev.
Odgovor na to nam med dru gim vsekakor lahko da tudi število naročnikov, ki vedno raste, iz česar sledi, da jim je list postal nepogrešljiv informator. Vso to številno množico bralcev si list namreč ni pridobil s pomočjo administrativnih priporočil in ukrepov, saj teritorij bralcev Dolenjskega lista že dolgo ni več upravno povezan, ampak z vedno bolj izostrenim posluhom za naj-raznovrstnejše. življenjske probleme občanov, povečini članov Socialistične zveze v posameznih občinah Dolenjske in Posavja. To dejstvo je vsekakor dokaz, da je takšen list tema dvema re-
gionalnima enotama potreben in hkrati jamstvo za njegov uspe-.šen razvoj in splošno razširjenost v bodočnosti.
še posebej pa smo ob petnajstletnem jubileju lista dolžni ugotoviti, da si je list resno prizadeval spremljati kulturno - prosvetna dogajanja na območju svojih bralcev, čeravno je to področje dejavnosti manj razvito in za določene skupine bralcev tudi na žalost še manj zanimivo. Ob tem je treba poudariti, da list o kulturno-prosvetnih manifestacijah in problemih ni poročal v jeziku reporterskih šablon povsod pričujočega in vsevednega novinarja, temveč da je rad ponudil besedo in prostor kulturno-prosvetnim delavcem iz različnih področij njihovega udejstvova-nja. Čeravno se je včasih zgodilo, da so bili takšni sestavki morda predolgi in prezahtevni za povprečje bralcev, pa si je ha ta način uredništvo lista vendar uspelo ustvariti že lep krog sodelavcev za poročanje o kulturnih problemih. Menim pa, da je tudi za bralca bolj koristno, če neko kulturno vest in problem zve v nepopačeni, čeprav včasih nekoliko bolj suhoparni obliki, kakor pa da mu jo serviramo v osladno prikrojenih noticah z ne-estetskimi ^ilustracijami povrhu.
K sreči uredništvo našega lista te poti, ki jo včasih opazimo v nekaterih naših pokrajinskih tednikih in osrednjih listih, ni ubralo. Nasprotno; ugotovimo lahko, da se izredno trudi doseči čim bolj estetsko podobo lista in ga opremiti z ilustracijami naše pokrajine ter iz življenja naših lju-
di. Posebno v zadnjem času so bile pogostne likovne ilustracije z deli dolenjskih in posavskih živečih in preminulih umetnikov, kar nedvomno mnogo prispeva k estetski podobi lista in k vzgoji bralcev. Od takšne poti si list prav gotovo tudi v bodoče lahko obeta uspeh: razširil in izoblikoval si bo krog svojih sodelavcev ter vzgojil in izobrazil množico svojih bralcev.
In kako naj list kot glasilo Socialistične zveze preraste v »javno tribuno«? Menim, da edino s sodelovanjem vedno večjega števila tistih občanov, ki so aktivni oziroma naj bi bili aktivni v samoupravnih organih na vseh področjih družbenega dogajanja, saj je njihova dolžnost, da o svojem delu obveščajo svoje občane-volivce in proizvajalce.
To je sicer preprosto povedano, toda pot v takšno preobrazbo lista bo še dolgotrajna. Precejšen uspeh v tej smeri bi dosegli že s tem, če bi razni samoupravni organi v proizvodnji, kulturi in prosveti ter organi občinskih samouprav vsaj na kratko seznanjali v listu občane s problemi, ki jih rešujejo na svojih sejah, pri svojem delu v proizvodnji in v družbenih organizacijah. Na žalost pa njihove, dostikrat sicer važne razprave, ostanejo ohranjene samo v dolgih zapisnikih in analizah, ki bodo, nekoč bremenile naše arhive, zaživele pa ravno zato ne, ker občani proizvajalci in upravljavci z njihovo vsebino niso bili seznanjeni.
STANKO ŠKALER
Veliko premalo cenimo in poznamo delo prosvetnih delavcev
Dovolite, da ob 15. rojstnem dnevu priljubljenega tednika podam nekaj misli in se za trenutek ustavim na straneh, ki* nam že vrsto let prinašajo novice in zanimivosti iz do-mačih in tujih logov.
Na običajno vprašanje, kaj v Dolenjskem listu najraje prebiram, bi morala vsekakor odgovoriti: novice in zapiske o delu v domači občini, Seve-da ne gre prezreti tudi rubrik, ki poročajo o delu gospodarskih organizacij; zanimiv je nadalje tedenski pregled zunanje političnih dogodkov in političnih dogajanj v državi, privlačne pa so še rubrike Ljudje- med seboj, Pisma uredništvu itd.
In kaj si v Dolenjskem listu še želimo? Naj bi pogosteje in ne samo ob jubilejih objavljal zgodovinske zapiske in razprave 'o naših krajih. Nekaj podobnega, kot prebi-ramo zdaj o 600-letnici Novega mesta, člani novinarskega kolektiva naj tudi v prihodnje obiskujejo delovne kolektive in se seznanjajo z njihovim delom ter s problemi. V četrti letošnji številki sem zasledila zanimiv članek »Kaj lahko nudimo mladini«. Upam, da bomo še večkrat imeli priložnost prebirati' podobne razgovore z našimi prosvetnimi delavci, katerih delo veliko premalo cenimo in poznamo-
Ker je Dolenjski list namenjen predvsem podeželju, menim, da bi bili sezonski kmetijski nasveti prav dobrodošli na njegovih straneh. Tudi gosjx>dinje naj bi imele po možnosti svoj kotiček, ka-
terem bi lahko izmenjale svoje izkušnje in recepte. Dobri in preizkušeni recepti so prav gospodinjam na podeželju težko dostopni.
V upanju, da bo Dolenjski list s svojo pestro vsebino tudi v prihodnje stalen gost naših domov, uredništvu in upravi iskreno čestitam!
MAJDA ŽABKAR, Boštanj
»Pesfef m\ bo, življenjski, napreden!«
Ob 15-letnici izhajanja našega domačega tednika je uredništvo zaprosilo za kratke ocene tudi svoje prve sodelavce in druge kulturne ter javne delavce. Med njimi je tudi književnik J02E DULAR, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki. Rade volje nam je odgovoril na spodnji vprašanji:
V.: Kako ocenjuješ Dolenjski list in njegovo delo v poldrugem desetletju, ki se v »zgodovini« domačega pokrajinskega tednika pravkar izteka? »Dolenjski lis"; je bil potreben. 2e zaradi tradicije, zaradi  posebnosti  pokrajine, ki ima svoj razvoj, svoje pogle-de in svoje potrebe. Ce list v desetih, petnajstih le'Mh ni usahnil, je znamenje, da ga ljudje potrebujejo. Morda še ne vsakdo. Toda nezadržana rast naklade govori, da je na dobri poti. Zato sta lahko zadovoljna uredniški odbor in voljni vsi, ki jim je pri srcu uprava lis^a, lahko so zadovoljni vsi, ki jim je pri srcu napredek in razgledanost naših ljudi. Poznam nekatere: če ne prebere domačega tod. nika, postane nemiren. Nekaj mu manjka- Del njega samega je namreč postal Dolenjski list.
Zdi se mi, da smo vsi bralci in naročniki Dolenjskega
lista velika družina. Na dese1-, tisoče nas je. Iz kraja v kraj si podajamo roke in veliko si imamo povedati. Ali se vam ne zdi, da bi bilo močno prazno, če bi nenadoma ti topli stiki prenehali, če bi ta tiskana beseda čez noč usahnila?
Zato smo lahko hvaležni občanskim skupščinam in odborom SZDL, ki so z denarno pomočjo pripomogli, da je med nami samimi, pa še med tistimi, ki žive v daljnih krajih, ustvarjen tako tesen stik. Hvaležni smo lahko uredniškemu odboru, ki z nemajhnim trudom, vendar spretno pove zuje to veliko družino dopisnikov in bralcev. Da potem zredb v iPosavju, kaj se godi v Beli krajini pa v Žužemberku, Mirni, v Ribniški dolini in drugod- Lepo je, če imaš prijatelja, ki te vsak teden zvesto obišče in ti natrese toliko novic in zanimivosti. Res, samo hvaležni smo mu lahko in vsem tistim, ki ga pošiljajo v svet!«
V.: česa se danes, po 15 letih, najbolj živo spominjaš kot eden prvih belokranjskih dopisnikov našega časnika?
»Česa se spominjam kot dopisnik Dolenjskega Usta v teh petnajstih letth?
Kot neljub spomin mi je
tista. aktivistična zale ta vos: prvih let, ki jo je bilo polno naše časopisje in za katero se naši ljudje niso in niso mogli ogrevati. Verje'no tudi tisti ne, ki so jo propagirali Vse je bilo nekaj tujega, preveč umerjeno po uvoženih vzorih. Takrat so bili stenča-si, uredništvo in trudodani. In otroke nismo dajali v otroške vrtce, ampak kar v jasli. Da, spomnim se, da takrat tudi metliško pustovanje ni bilo na liniji in so ga zato skušali prepovedal. Da, vidiš, dragi urednik, spomiiim se, da so me prav zaradi tega pustovanja, -ki sem ga opisal v Dolenjskem listu, klicali na
zagovor. Prav zdi se mi, da so pustovanje istovetili z misticizmom
No, potem se je vse počasi umirilo- Odpadlo je, kar je bilo nezdravega in ljudje so pisali, kar jim je ležalo na srcu. Spoznali so, da spada v domač lis', tudi šala, zapis o preteklosti, notica o sejmih, popravljeni poti, o drobnih in vsakdanjih stvareh. To, sredi česar človek živi, za kar dela, se veseli, in če je treba, tudi trpi.
Vidiš, zato se mi zdi, da je Dolenjski list na pravi po'i. Pester naj bb, življenjski, napreden! Vsakemu naj da kaj. In vsi mp pomagajmo. VsakVj. po svojih močeh in sposobnostih. Saj je vendar naš, ta Dolenjski list!
JOŽE DULAR
SPOMINI, KI GREJEJO SRCE

Mar je zares minilo že petnajst let? Čas blazno hiti. Meni pa se zdi, da še ni tako dolgo od dne, ko me je bil v Podzemlju, kjer sem takrat služboval, obiskal moj dragi prijatelj Jože Zamljen — Drejče in me osrečil z novico, da se za Dolenjsko in Belo krajino rojeva nov časopis, lokalno glasilo »Dolenjski list«. Povabil me je med sodelavce, hkrati pa me naprosil, naj spletem v Beli krajini čim gostejšo mrežo naročnikov
Tiskana beseda je opoj, je slast, ki ji ne uide nihče, kdorkoli je kdajkoli zašel v njeno past. Zamljenov obisk me je vsega prevzel in mi dušo in srce ogrel, da sem se z vsem ognjem vrgel v delo za Dolenjski list, ki jc že s prvo številko izpričal, da bo postal »naše gore list«. Takrat je bila v Podzemlju nižja gimnazija in moji dobri učenci, ki so zdaj, po petnajstih letih, na uglednih položajih v upravni, politični, socialni in kulturni službi, posvečeni napredku Bele krajine, so takrat postali moji vneti pomočniki v akciji za pridobivanje prvih naročnikov. Ivan'Žunič, sodnik za prekrške v Črnomlju, njegova sestra Anica, zdravstvena delavka, Franci Pavlinič, predsednik sodišča v Črnomlju, in še dolga dolga vrsta mojih nekdanjih učencev — vsi smo že po prvih številkah Dolenjskega lista začutili, da smo končno tudi v odmaknjeni Beli krajini  dobili časopis, ki bo
postal ogledalo našega dela in naših prizadevanj za prikaz lepe, sončne Bele krajine in za odraz kulturno-pro-svetnega ter političnega dela in napredka deželice med Gorjanci in zeleno Kolpo. Dolenjski list nas je povezal v kolektiv, ki se je pričel zavestno vključevati .v dejavnost, kakršno mu je narekoval čas prvih povojnih let, čas obnove in socialistične izgradnje deželice, ki je s svojo revolucionarno tradicijo šele z dnem, ko smo dobili »naš časopis«, zadihala iz polnih pljuč. Osveščeni po vseočiščujo-čem vetru, Id je iz dolenjske metropole zavel preko Gorjancev, smo začutili, da delamo za stvar, ki nam je blizu; in s tisočerimi srčnimi nitmi smo se prirasli h glasilu, ki je iz tedna v teden, od številke do številke postajalo naš otrok, čigar rasti smo se veselili.
S toplino v srcu se spominjam dni, ko sem obiskoval prijatelje in znance med kmetskim prebivalstvom Podzemlja, Zemlja. Otoka, Primostka, Krasinca, Boršta, Mlak, Prilozja, Gradca, Kloštra in Vranovič ter pridobival med njimi ne samo prve naročnike, ampak tudi prve sotrudnike, dopisnike za Dolenjski list. Preproste, žuljave roke, ki že dolga leta niso prijele za pero, so z vnemo, veseljem in notranjim ognjem pisale dopise in članke ter spomine na narodnoosvobodilni   boj v Beli  krajini- lr
tedna v teden sem se radoval, ko sem dognal, da se dopisniška mreža zgo-ščuje v belokranjskih vaseh. Prav vsi smo čutili, da postaja Dolenjski list pravcata živa vest vsega, kar se je takrat v Beli krajini ugnetalo za njen lepši in progresivnejši obraz. Bil je čas, ko smo željno pričakovali sleherne nove številke; čas, ko je Dolenjski list prinašal politično in kulturno življenje v sleherno belokranjsko vas.
Uredniško delo se je množilo, naraščalo in terjalo novih moči. Jožeta Zamljena, prvega urednika, ki so ga dolžnosti klicale v izrazito prosvetno dejavnost, je zamenjal drugi in še zdajšnji urednik Tone Gošnik, ki je lepega dne povabil vse sodelavce in dopisnike na posvet v Novo mesto, kjer smo sestavili obširen program za nadaljnje delo in sodelovanje pri Dolenjskem listu. Vrsta političnih in kulturnih delavcev pa tudi preprostih dopisnikov iz kmetskih vrst se je takrat zlila v en sam tovariški kolegij, z zavestjo, da smo dolžni še in še, zmeraj bolje in bolje delati za »naš list«. Med povabljenci sem srečal tudi prijatelja in književnika Jožeta Dularja, ki me je potlej često obiskoval v Podzemlju, jaz pa njega v Metliki, da sva izmenjavala misli in načrte za plodno sodelovanje zlasti na strani Dolenjskega lista, ki jo je uredništvo odmerilo kulturno-prosvetnim problemom Bele   krajine. Nobenih velikih

Miroslav Kugler: V GOSTILNI
\
Opravljeno je bilo veliko delo
Na vprašanja našega uredništva odgovarja Bogo Kometj, upravnik študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu
Marsikateri kotiček našega mesta je zanimiv, če ga s pravšne strani pogledamo skozi objektiv (Foto: Polde Grahek)
V listu mi ugaja vse, vendar najraje berem prispevke o NOB, krajše zgodovinske prispevke in drugo, slasti iz krajev, kjer sem partizanu. Rad imam podlistke, kot je TESTAMENT, pestrost sred-njega dela, karikateure, šale in razne novice iz domačih krajev. Želel bi več krajših zgodovinskih podatkov in spominov iz NOB- Všeč bi mi bi lo, ko bi imel DOLENJSKI LIST še več strani.
Tednik je- zame in d u vedno težko pričakovan gost Veliko piše o rnojem šmar.e -kem predelu in krajih, ki jih dobro poznam, čeprav že 17 let nimam priložnosti, da bi jih obiskal, kol želim. Na Dolenjsko pridem vsako leto komaj za 14 dni.
DOLENJSKI LIST je kot pismo iz domačih in poznanih krajev; da mi vse, česar mi domači ne morejo povedati v pismih. Želel bi si pa še več. ' List berem že polnih dva.
najst let, od leta 1953. Takrat sem bil pri sestri Pepci Katic, naročnici, in od tedaj me stalno obiskuje, kjer sem daleč'od ožje domovine, če bi se moral odreči drugim čas-nikom, bi DOLENJSKI LIST najdlje obdržal.
Razen mene prebero časnik tudi drugi v družini, sos^'da Rozika Raketi in kakšen Slovenec, ki pride na obisk iz Mitmvice.
Ob petnajstletnici želim ted itku veliko uspehov v naslednjih letih, da bi pridobil še več bralcev in naročnikov. Hkrati pozdravljam domače, znance in prijatelje in vse naročnike DOLENJSKEGA LISTA.
JOŽE LUZAR
peš. podpolkovnik.
Kos. Mitrovica
MALI OGLASI V NAŠEM USTU   VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH!
VPRAŠANJE:   Te dni pred 15 leti je izšla prva številka novega lokalnega časnika — Dolenjski list. Kako ste  jo  sprejeli takrat, ko ste imeli v Študijski  knjižnici MIRANA JARCA že dolgo vrsto lokalnih   listov slovenskih okrajev in še  daljši seznam in tudi že vezanih letnikov lokalnih časnikov naše ožje pokrajine iz tega in prejšnjega stoletja? ODGOVOR: Tudi danes, ko sta  radio  in  televizija zelo razširjena, sodijo časniki še vedno med najvažnejše informatorje, ker jih moremo prebirati ob vsakem času, jih moremo hraniti in so vsakomur dostopni. Ce je časnik tako važen danes, je bil toliko bolj potreben in pomemben pred petnajstimi loti, ko je izšla prva številka Dolenjskega lista. To je bil za Dolenjsko pomemben dogodek, saj smo skalno čutili vrzel, ker nismo imeli svojega pokrajinskega lista- Že več kot stodvajset let težijo Novome-ščani, da bi imeli svoj list. Pni časnik je dobilo Novo mesto v revolucionarnem letu 1848- To je bil nemško pisan,  a  v  slovenskem duhu urejen Sloveniens Blatt, ki je usahnil že po polletnem izhajanju.  Po  daljšem premoru sta v letu 1885 zaoada izhajati kar  dva  časnika: Dolenjske noivice (1885 — 1919) in Resni glasovi (1885 do 1. 1. 1886). Leta  1906 se je Dolenjskim novicam pridružil Dolenjec, ki je doživel le 19 številk. Dolenjske novice je v letih 1921 do 1922 nadomestil Sedanjost Leta 1924 in 1939 sta bila dva neupešna   poskusa obnoviti Dolenjske  novice.   Po drugi svetovni vojni je izšlo nekaj številk volilnih glasil Mladinski vestaik, »1- maj« in Svobodno volimo. Tudi Kočevje in Krško sta imela občasna lokalna glasila, a Bela krajina je poskusila s svojim Belo-kranjcem- Z Dolenjskim listom smo dobili glasilo, ki se je razen Dolenjskih novic edino trdno zasidralo v svojem geografskem območju.
Naša knjižnica je z veseljem sprejela Do':-v ki list in
ga uvrstila v svoje zbirke, kjer s svojimi petnajstimi letniki častno sodi med zelo kvalitetna lista Sloveniens Blatt in Resni glasovi, študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu hrani skoraj v celoti vso dolenjsko periodiko razen Dolenjca, Belokranjca in listov iz Krškega in Kočev-
ja. Če kdo med bralci hrani omenjene liste v celoti aLi v posameznih številkah, prosimo, da jih proda ali podari naši knjižnici.
VPRAŠANJE: Kako ocenjujete doslej opravljeno delo, ki ga je naš domači pokrajinski tednik opravi) in še opravlja na področju politične agitacije, mo Dilizacije in propagande? ODGOVOR: Velik uspeh je že samo dejstvo, da ima Dolenjski list za seboj petnajst zaključenih   letnikov Opravljeno je bilo veliko delo. V prvih povojnih letih so bile potrebne razne, množične akcije, na katere smo danes že pozabili- šele ob prelistavanju starih letnikov opazimo, kolikšen del je imel ravno Dolenjski list pri uspehih teh akcij, saj je bil stalni tolmač, propagator,, obveščevalec in spodbudnik.  Vsako politično in    kulturno manifestacijo spremlja na svojih straneh šc-danes-
VPRAŠANJE: Na Vaših policah je že lepa vrsta vezanih letnikov Dolenjskega lista;' ali bralci kaj segajo po njih, kdaj in čemu? Katera področja v tedniku jih zlasti zanimajo?
ODGOVOR: če pogledamo statistiko izposojenih knjig v
izkušenj nisva imela za publicistično delo, rasla sva ob Dolenjskem listu in z njim, a kulturni utrinki, ki jih je Dolenjski list priobčeval1 izpod najinih peres, so vse bolj in bolj postajali važen doprinos za Dolenjsko in Belo krajnio- Ocene odrskih- uprizoritev, ki so usmerjale pionirsko kulturno prizadevanje amaterskih odrov, so navduševale mladino, ki se je združevala v igralskih družinicah, da je kmalu skoraj ni bilo belokranjske vasi, kjer bi mladina ne igrala.
Sredi Velike loze je, skrita v zelenje dreves, dihala odmaknjeno življenje partizanska vasica Gršice. Nikoli ne bom pozabil, kako so prav po zaslugi Dolenjskega lista ^ in njegovih ocen oz. poročil o dramatski dejavnosti takratne mladine prišli k meni mladi ljudje iz vasi Giršiče in Krivo-glavice ter me naprosili, naj jim pomagam pri izvedbi treh enodejank. Njihovo navdušenje ni poznalo ovir! Sredi Giršič so si v skednju uredili oder. Namesto kulis so znesli na »oder« najlepša posteljna prestirala iz obeh vasi, mize, stole, police in omare. Mladi navdušenci so Tomčevi mami izpraznili skoraj vso hišo in prenesli nujno potrebne rekvizite na »gledališke deske«. Vsi družinski kofanci v obeh vaseh so morali darovati igralcem najlepše narodne obleke, robače, zabunce, zastore, čemere in škrljake, ki so bili dedkom in babicam najlepši spomin na nekdanjo mladtst — »n scena je bila nared! Bil sem režiser, lektor in masker; giršičko »gledališče« v skednju je našlo svoj rai-son d'etre kot odmev   prvega parti-
zanskega gledališča v Črnomlju. In nekega nedeljskega popoldneva so tri enodejanke zaživele. Hvaležni gledalci so nagradili mlade igralce z aplav? zoin, po igri pa se je vsa ta kulture žejna srenja odžejalji še ob majolikah belokranjske črnine in nasitila za mizami, obloženimi s prosto potico in prhpojračicami, ki so jih vsem — — igralcem in gledalcem — napekle giršičke in krivoglaviške gospodinje. Ej, lepo je bilo! Pravcati praznik, da je petje odmevalo od Velike loze, da so pod mladimi, spočitimi nogami, ki so rajale in plesale, vzdi hovale žganice na skednju, da je žlahtna volja še dolgo v noč vasovala v vseh srcih in pobratila vse — igrale«; in gledalce.
Potlej je prišel na vrsto Gradac; Podzemelj in Vranoviči nista hotela zaostajati. Gostovali smo celo v gasilskih domovih obrobnih vasi prav tja do Stranske vasi in Semiča.
In vse te dejavnosti bi ne bilo, če bi nas zanjo ne navduševal in če bi našega dela ne omenjal — Dolenjski list!
Nekega dne me je spet obiskal urednik Tone Gošnik in me navdušil, naj za Dolenjski list napišem daljšo povest iz življenja Bele krajine med NOB. Moji živi stiki z ljudmi, srčno dobrimi Belokranjci, in njihove pripovedi o trpljenju in junaškem zadržanju belokranjskih vasi V najstrašnejših dneh so rodili povest »Veliki dnevi«, ki 30 je v nadaljevanjih priobčeval Dolenjski list leta 1953 in leta 1954. Kaj bi se sprenevedal? Mi-
slim, da je bilo moje sodelovanje v Dolenjskem listu s to povestjo najsrečnejši dogodek za moje pisateljsko pero. Vesel sem bil, da sem se ..s to povestjo, ki so jo Belokranjci radi brali, vsaj malce oddolžil moji dragi, nepozabni Beli krajini za vse, kar mi je dolga leta tako nesebično dajala. Ob branju so ljudje živahno komentirali dogodke izza vojnih dni, ki še niso bili pozabljeni, saj so preneka-tero srce ranili, da rane se danes niso zaceljtne.
Sodelovanje v Dolenjskem listu sem vedno smatral za častno in odgovorno nalogo. In ko me je službena dolžnost iztrgala iz objema Bele krajine, ko sem se poslovil od deželice, ki sem jo v dolgih letih vzljubil, kot vzljubi sin rodno mater, mi ni bilo hudo samo za to sončno deželico vinske trte in njenimi starosvetnimi izročili, đmpak hudo tudi za odreza-nost od Dolenjskega lista, ki mi je dolga leta utiral pot do srca prene-katerega čudovitega Belokranjca. Takrat sem se zavedel boleče modrosti, ki mi jo je pred smrtjo zaupal belokranjski bard Engelbcrt Gangl: »Bela krajina je strastna ljubica! Kogar enkrat objame, ga ne izpusti iz objema nikoli več. Nikoli več!«
Ob jubileju »Dolenjskega lista« toplo želim, naj bi še dolga leta tako kot doslej izvrševal politično, kul-turno-prosvetno in socialistično poslanstvo za srečo in napredek Dolenjske ter Bele krajine!
ŠKOFJA   LOKA,  v   februarju   1965 \ LOJZE ZUPANC J
naši knjižnici vidimo, da so letniki Dolenjskega lista prav vsak dan izposojeni v čitalnici. V petnajstih letih je bilo objavljenega marsikaj, kar bo trajno uporabno in je sprejeto tudi v slovensko bibliografijo. Uporabljajo ga predvsem dijaki in študenti za izdelavo referatov, maturitetnih in seminarskih nalog in večkrat tudi za diplomsko delo. V njem iščejo največ gradivo iz zgodovine, zlasti iz obdobja NOB, narodopisja, spomeniškega varstva, arhitekture, urbanizma, književnosti, umetnosti, gospodarstva in podobno. Zanimivo pa je, da uporabljajo največ prvih deset letnikov, medtem ko kasnejše manj. Po mojem mnenju je temu vzrok sedanji način urejanja v težnji, da je objavljeno iz vsake deve ih občin čimveč trenutno aktualnih prispevkov in manj takih, ki dajejo časniku trajnejšo vrednost.
VPRAŠANJE: Kaj menite o sedanji nakladi Dolenjskega lista? Včasih so v Novem mestu tiskali po nekaj sto izvodov DOLENJSKIH NOVIC, pred zadnjo vojno pa je imel npr. SLOVE NT KI NAROD nekaj nad 7000 izvodov kot slovenski popoldnev-nik. Kaj Vam pove naklada 24.000 izvodov našega tednika?
ODGOVOR: Brez dvoma je naklada 24-000 izvodov zelo velika, saj prejme Dolenjski list skoraj vsaka druga družina v devetih občinah, ki jih list zajema (50.673 gospodinj, stev'), neupoštevajoč primerke, ki gredo izven tega območja. Kljub tej nakladi ima še možnost razširjanja, saj bi bilo idealno, da bi prišel v vsako gospodinjstvo. Toda tako visoka naklada nalaga tudi veliko moralno odgovornost, saj ni dvoma, da tak list ustvarja javno mnenje. Včasih premalo preverjen sestavek preraste začetni okvir in sproži plaz, kar večji del ni v korist listu, še manj pa prizadetemu. Popravki, ki neizbežno sledijo, jemljejo listu objektivnost. Brez dvoma pa je stvarna in dobronamerna kritika pogrebna in koristna. Dolenjske novica so res imele nizko naklado, so pa vse-_ eno izhajale, ker so imele lastno tiskamo in bogatega lastnika. »Slovenski narod«, ki sodi med najboljše slovenske časnike za obdobje do prve svetovne vojne, je v letih pred drugo svetovno vojno kvalitetno tako padel, da res ni mogel imeti večje naklade.
VPRAŠANJE: S čim bi Vi popestrili dosedanjo vsebino in obliko Dolenjskega lista? Kaj svetujete uredniškemu odboru ob 15-letnici izhajanja doma-
čega pokrajinskega glasni- ) ka Socialistične zveze? ODGOVOR: Kot knjižničar bi svetoval, da list ne bi več spreminjal formata in da bi tudi srednji strani tiskali z robom, ker tiskanje čez dve strani otežkoča vezavo-
Prav bi bilo tudi, da bi bil v vsaki številki vsaj en tehten sestavek, ki bi našel svojo mesto v slovenski bibliografiji, četudi sedanji način urejanja to morda otežkoča; pri stalnih 24 straneh pa bi bilo to možno. V Dolenjskem listu občasno izhajajo pomembni sestavki v nadaljevanjih kot npr- trenutno Dularjeva razprava: Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini. Ali ne bi kazalo '"ako razpravo tiskati kot prilogo, lomljeno tako, da bd jio ob zaključku vezali v knjigo. Tako je pred leti ravnal Tržiski vestnik in naročniki so dobili dve lepi knjižici. Isto bi morda veljak) za podlistke. Morda bi' bilo koristno, ce bi v Dolenjskem listu •vpeljali stalno rubriko iz NOB, kjer bi objavljali spomine udeležencev NOB in vse, kar sodi v ta okvir, letošnje leto je jubilejno leto Novega mesta in 20-letnica osvobodit-ce, prav tako tudi jubilejno leto Metlike. Prav bi bilo, da bi rubriko »600 let Novega mesta« obdržali v vsaki številki do konca leta ali pa izmenično z Metliko. Tako bi bilo zbrano gradivo, ki ga v naši  knjižnici  vedno iščejo.
Letos bo poteklo tudi 100 let, odkar je .bil v Novem mestu pran telovadni nastop in prav bi bilo, da bi kdo o tem pisal.
Dolenjski list Je tudi edini registrator vsega kulturnega in športnega življenja v devetih občinah in prav bi bilo, da bi zapisal prav vsako prireditev, pa čeprav v enem samem stavku.
Ne bom vIč nadaljeval s ta-ldmi predlogi, ki bi list sicer obogatili, ker vem, da je prvenstvena naloga Dolenjskega lista predvsem obveščane javnosti, ne pa nadomeščanje časopisa, ki ga Dolenjska nima-
BOGO KOMEU
V skrbeh sem za Mrritaino
DOLENJSKI LIST najprej na hitro prelistam, podrobno ga berem zvečer, ko imam čas. Najprej pregledam novice iz Novega mesta, ker sem
TUD! ČE MLEKO KIPI...
»Komaj čakam četrtek,« je povedala Mimi Tomšič iz Ljubljane, »ko pride Dolenjec'. Prej sem živela v Se miču, nato v Ribnici in komaj nekaj mesecev v Ljub ljani. Rada se spominjam tistih krajev in ljudi, s katerimi smo živeli skupaj. Na vse to me spominja Dolenjski list, vse mi je domače in zanimivo, posebno iz ribniškega x in belokranjskega konca ... Ko dobim list v roke, ga takoj prelistam in začnem prebirati, pa čeprav kipi mleko na štedilniku ...«
tam doma, nato pa vesti iz Zasavja, kjer službujem več kot 30 let.
V rokah imam tretjo številko DOLENJSKEGA LISTA, pa bi po domače povedal, da' se mi zdi vse nekako razmetano po občinah, krajih in vsebini. Mislim, da je to primerno le za tistega, ki ima veliko časa, na primer za upokojenca. Potrebno bi bilo dati gospodarska, politična in' ' splošna poročila na prve strani, druge novice pa urediti po občinah, kar bi bilo boij pregledno.
V skrbeh smo, ker se bo podražila naročnina vseh listov. Pri nas tiskamo vse preveč časnikov, čeprav vemo, da primanjkuje papirja iTi da skoraj tretjina ne bere'. Hotel sem reči, da bi se lahko posamezni dnevni in tedenski listi združili.
CIRIL ADAM Zidani Most

TEŽKO PRIČAKOVANI GOST
Bralni krožek sredi Londona
"~   -" tovariši,
na vaš cenjeni list me je naročila moja sestra, ko sem ga nekoč videla pri njej. Ko sem zapustila domači kraj, sem si močno želela, da bd dobivala naš list stalno v London, kjer zdaj živim; tato je minilo že sedem let, odkar sem stalna naročnica. Toda do danes nisem bila še nikoli izžrebana in tudi nisem prejela nobene nagrade. Prav všeč bi mi bile knjige, ali tudi tega nisem bila deležna.
Minilo je že trinajst let, odkar sem zapustila rojstni kraj, toda vedno pridem rada pogledat vas, kjer mi je tekla zibelka. Ko sem po treh letih v tujini prvič obiskala rojstni kraj, je bilo doma vse zelo spremenjeno in vsa naša lepa Dolenjska se lepo razvija. Zdaj prihajam v Dolž pod Gorjanci v.sako leto na dopust. Vedno vidim kaj novega, vse se spreminja in hiti v lepše življenje.
V vašem listu mi v,se-novice in opisi zelo ugajajo ter preberem vsako črko posebej in vse premislim. Vidim, da se vedno kaj novega napravi in prav všeč bi mi bilo, če bi tudi iz moje vasice zvedela kaj novega. Ali moja vas je vse preveč oddaljena od vs „a lepega in srečnega. Vse vasice pod Gorjanci že imajo lepe ceste, samo na Dolž je težko priti peš, še bolj pa s kakšnim fičkom.
Vašega lista ne bi'rem .sama, temveč s prijateljicami, ki so tudi z Dolenjskega. Tudi one ga rade berejo in jim je dorrovi-na zelo pri s*cu. Domači nimajo časa pisati vsak teden, tako pa nam list prinese pozdrave iz domačih krajev.
Nisem izseljenka, temveč delam pri našem veleposlaniku Srdjanu Prici in njegovi družini. Počutim ,se dobro, ker sem med domačimi ljudmi ter sem prek njih v zvezi z našimi doma. Nadvse rada pa imam svoj rojstni kraj Dolž pod Gorjanci.
Z najlepšimi pozdravi
KRISTINA AVSEC London

....M|:;.. V:.....;
^•"•;v:'i':V-:v-- '**
Karel Filipčič: čreda ob vodnjaku na veter, ki črpa vodo običajno iz globine
100 metrov (Libya — 1964)
Predrago moje »Dolenjsko pismo"!
Z letom 1965 stopaš novim nalogam naproti, DOLENJSKI LIST! Take naloge si vzel nase pred petnajstimi leti kot glasilo Socialistične zveze Dolenjske. Z vso pozornostjo si jih opravljal v zadovoljstvo vseh bralcev. Ne najdem prave besede, s katero bi ti čestital za tvoj jubilej.
V Libiji poznajo našo domovino
V združeno kraljevino Libijo sem odpotoval minulo leto v skupini 10 slovenskih strokovnjakov v okviru mednarodne tehnične pomoči; do takrat sem • delal v projektivnem bi roju Region v Brežicah. S svojimi družinami živimo v Beng-haziju. Izdelujemo gradbene načrte in opravljamo strokovni nadzor pri gradnji novega mesta El Ma?j, ki je 100 km vzhodno od Benghazija (12.000 prebivalcev). Prvotno mesto El Marj je porušil potres februarja 1963: bilo je 300 mrtvih, mnogo ranjenih in za okoli 53 milijard dinarjev škode. Novo mesto nastaja 4 km od prejšnjega: na površini 800 ha bo živelo 30.000 ljudi. Mimo domačih sodelujejo pri gradnji še strokovnjaki iz Amerike, Egipta, Francije, Italije, Japonske in Nemčije. '
Dolenjski list prebiram že vrsto let. V Libijo prihaja redno in kroži tudi med ostalimi Slovenci. Z domovino imamo stalne stike prek radia, in tiska (Dolenjski list, Naši razgledi, TT, Tovariš, De lo in drugi).
Živimo v deželi, ki je postala neodvisna po drugi svetovni vojni. Sledovi Romelo vih tankov so skoraj popolnoma izginili in državo je zajel tempo hitrega razvoja, še posebno zaradi bogatih nahajališč hafte, ki jo čedalje bolj bruha puščava.
Ljudje poznajo našo domovino, še posebno maršala Tita. Uživamo ugled in doživljamo
pri ljudeh dobroto in izredno poštenost.
Zimo doživljamo samo iz poročil iz domovine. Sedaj v »zimskem času« poganja ?o sedemmesečni suši v puščavi prva trava, posejana s cvetjem. Beduini so zadovoljni, ker so njihove črede kamel in ovc za dalj časa rešene, šakali in puščavske hijene bodo ob bogat zalogaj ovčjega mesa, ki sta ga v dobi suše trosila glad in vročina, črede se odmikajo na jug v smeri Sahare, dokler jih suša ponovno ne vrne v obmorske kraje.
Dežela, klima, ljudje in njihovi običaji so drugačni od naše domovine, zato je tudi naše življenje drugačno. Morda je prav zato bolj dragocena vsaka drobna novica iz domovine, ki jo prinese Dolenjski list.
Ob vašem jubileju vam čestitam in želim še mnogo uspeha!
kare;, FILIPČIČ
Pred petnajstimi leti je izšla prva številka priljubljenega tednika. To je bil vzorec za poskušnjo. Od takrat
Dobila sem pismo iz Hoiandije
Ob 15-letnici izhajanja našega priljubljenega Dolenjskega lista vam še v bodoče želim veliko uspeha in napredka! Tednik prejemam že od začetka, saj sem bila med njegovimi soustanovitelji in tudi med prvimi dopisniki. Zelo se mi je p?'iljubil in bi ga zdaj ne mogla pogrešati. Z možem kar tekmujeva, kdo ga bo prej bral. Njegova sedanja vsebina je vedno obširnejša, zato si želim, da bi še naprej izhajal na 24 straneh.
Posebno pa so naklonjeni našemu listu slovenski izseljenci. Nihče ne ve, kaj občuti človek v tujini, ko prebira novice iz rodnega kraja, če tega ni sam skusil. Pred dnevi sem dobila pismo od naših izseljencev, ki živijo v Holandiji. Takole pravi med drugim: »Srce se mi ogreje, ko prebiram novice iz do mačih krajev. Tebi, dragi Dolenjski list, ki mi krajšaš domotožje, v moj dom pa prinašaš pozdrave in novice, bodi čast in hvala, meni pa zdravje, da bi te še dolgo, dolgo let prebiral. Zato vam želim ob vaši petnajstletnici izhajanja veliko napredka!«
Upam, da bo Dolenjski list doma in v tujini tudi _ v naprej tako priljubljen!
MARA JAKIČ upokojenka z Mirne
do danes je dosegel več, kot je pričakoval, kajti kdor je DOLENJSKI LIST dobil v roke in ga prebral, ni mogel ostati brez njega. Tudi to je odgovor na vprašanje, kako bi listu jaz čestital.
Kaj prinese tiskana beseda slovenskega časnika nam izseljencem, ki nekateri že več desetletij, drugi manj, živimo daleč od rodnega kraja, ve samo tisti, ki v tujini živi. Vsak bralec in bralka v tujini dobro ve, kateri dan v tednu jima bo pismonoša prinesel DOLENJSKI LIST. Ko mi je pismonoša za letošnja novoletna voščila prinesel točno 118 kart in pisem, sem vedno gledal, kdaj mi bo na mizo položil DOLENJSKI LIST. V njem najdem vse, kar želim. Osebno me seveda najbolj zanima druga stran — notranji in zunanji politični pregled in aktualni komentar, kjer najdem rezultate in odloke notranje, politične in socialne politike ter gospodarstva. Komentar prinaša kritiko o nepravilnosti enega in drugega sistema itd. Vsakdo išče v listu svojo občino, ko napravi to, pogleda še, kaj delajo sosedi. DOLENJSKI LIST se mi zdi popolnoma dobro razporejen.
Vam, dragi bralci in redni naročniki našega jubilanta, pa tole: ko vem, da ste kakor jaz zadovoljni z listom, mu lahko pripravite lepo darilo s tem, da pridobi vsak od vas letos vsaj enega naročnika. Vsem, ki herete moje pismo, pa polagam na srce: v branju je znanje, v znanju je moč.
Tebi, dragi DOLENJSKI LIST, vam tovariš urednik in vsemu kolektivu kakor tudi vsem naročnikom doma in po svetu želiva veliko sreče v letu 1965!
JOŽE in ANI MARTINČIĆ z družino Lens, Pas de Calais, Francija
»Najprej preberem domače novfae.. 4
MI A CASANOVA
Pred 12 leti sem bila na obisku pri očetu in takrat sem tudi spoznala Dolenjski list; od takrat ga stalno berem in prebiram z veseljem, saj mi je včasih kot prijatelj, ki mi prinese vse novo-
jsti, kar me še po tolikih letih v tujini vedno zanima.
Veseli me in pravimo je, da zidate tovarne, da imajo mladi ljudje doma zaslužek, česar prej ni bilo. Tudi mene je usoda pognala v tuji-
no, saj sem morala zapustiti domovino že leta 1930. Da bi mi šlo lažje, sem si poiskala službo, ki jo še zdaj opravljam, počitnice pa vedno preživim v domovini, ki jo prav z veseljem obiskujem. Vsako leto vidim kaj novega in zanimivega, kar mi ostaja v lepem spominu.
Seveda ko začnem listati po Dolenjskem listu, najprej preberem novice, saj imam doma še starše, sestre in brata, znance in prijatelje, čeprav imam tudi stalne pismene stike z domovino. Tudi letos se pripravljam na obisk domov. Tukajšnjim ljudem pa vsako leto pripovedujem, kako napreduje naša država leto za letom, čeprav je bila v zadnji vojni tako hudo prizadeta in poškodovana. Zanimanje tukajšnjih ljudi za obiske in počitnice v Jugoslaviji je vsako leto večje.
Tukaj beremo različne časopise, v katerih je večkrat opis raznih krajev v Jugoslaviji, poročajo pa tudi o življenju in stališču današnje Jugoslavije. Ko so se pojavile prve jugoslovanske skupine iz vseh krajev države z narodnimi plesi, so se tukaj ljudje zanje zelo zanimali. Prav tako so napolnili dvorane, ko so potovali tu skozi gorenjski Avseniki in priredili več večerov z veselo slovensko muziko.
Mladost sem preživela na Grmu, tam sem bila tudi rojena; sem hčerka Franca Va-lentinčiča, ki še zdaj živi na Brodu pri Novem mestu.
MIA CASANOVA-Ziirich, Švica
Z mednarodno zastavo - na vse kontinente!
V ? 22
DEŽEL
IZ NOVINARSKIH SPOMINOV
(Ne)o(Msnosf
Sporočilo na dopisnici: »Zaradi tega in tega (članka) odjavljam vaš časopis — takoj. Kar je plačane naročnine — obdržite! Tovariški pozdrav ...«
Ustno: »Tisti tvoj časopis kar odjavljam. Samo kritizirate ... Saj veš, tisti članek ... Da vas ni sraim...«
Za hrbtom: »Kaj se bo norčeval iz mene tisti pisun... Glej, tole leti prav name, prav mene javno sramoti... Mu bom že pokazal!«
V podjetju: »Kako pa si to predstavljate? tole pisanje? Ste morda zato tu, da nas boste kritizirali, nas učili, kako naj delamo, nam solili pamet?... K nam nikar več ik, pridite, konec z oglasi, konec z reportažami! Ko se boste popravili...«
Vedno in povsod: Užaljenost, če kdo začuti, da je pisanje naperjeno proti njemu, in škodoželjnost, če obravnava drugega, znanca, (ne) prijatelj a. Užaljenost in škodoželjnost, grožnja s tožbo in hvalisanje, Ker »si jih tako dobro ...«
Svobodni smo in neodvisni. Smo za bo, da razkrinkavamo družbene ekscese, napake in pomanjkljivosti, smo za to, da bičamo slabosti posameznikov in kolektivne slabosti, smo zato, da...
Stopamo po stopnicah, številnih stopnicah. Iz hiše v hišo, iz urada v urad. Pritiskamo na kljuke, čakamo v predsobah, pisarnah tajnic, posedamo v foteljih pred vrati in na zabojih za drva ob pečeh, govorimo in moledujemo, čakamo. Zbiramo denar. Oglase, čestitke, plačane reportaže, oglase, čestitke, reportaže. Povsod. In hodimo po stopnicah, pritiskamo na kljuke, čakamo pred vrati.
— Z oglasi je konec! Zaradi vašega pisanja! Kako pa si to predstavljate? ...
— Dinar je začetek milijona. Vsakega (dinarja je škoda, varčujemo ... morda drugič.
— Spet ste tu?! Seveda, denar, denar ... ne bo nič, nimamo ... Organi upravljanja so sklenili: nobenih oglasov, nobenih čestitk — varčujemo. ..
— Reklama? Kaj nam pomeni reklama, ko gredo proizvodi kar sami! Saj nam ne gre za reklamo, pri vas ne zaleže... To je le podpora listu, ampak tega je le preveč, preveč teh praznikov ... Ce ne shajate ...
Ta grozi s celim vragom, oni s tožbo, tretji (ti so v večini) godrnjajo, da to ni noben časopis, ko ne kritizira napak, samo hvali, sami pa vidijo lumparije okrog sebe, četrti te nažene skozi vrata, peti...
Moledujemo za denarjem, za oglasi, čestitkami, reportažami. Moledujemo in lomimo ostrino naših peres, mižimo in spet zbiramo denar, da bi lahko izšli, da bi lahko še naprej pisali, odkrivali in kritizirali napake in pomanjkljivosti ...
— Vse izvode časopisa bomo odjavili, zaradi vašega »neodgovornega« pisanja. Z oglasi pa konec, ne pridite več ...
Vidim napako in zamižim. Lahko me toži, ob priliki nažene, smo ob oglase ... In spet sem odlomil ostrino na peresu.
FRANCE GRIVEC
Odgovarja prvi urednik DL
Intervju z Jožetom Zamljenom
Branko Lttlrič: OB KRKI
Tovariš Jože, česa se po 15 letih, odkar je 17. febr. 1950 izšla prva številka DOLENJSKEGA LISTA, takratnega glasila OF dolenjskih okrajev, tudi danes še najbolj živo spominjaš? Bil si prvi urednik lista — glavni in odgovorni, tehnični In terenski, dopisnik in še kaj; kaj ti je od takratnega novinarskega dela ostalo najbolj živo v spominu, pa če je bUo prijetno ali tudi ne?
Petnajst let je že tega? Človek skoraj ne bi verjel, tako hitro teko leta. Saj ni tako daleč čas, ko sem pisal spomine na desetletnico, pa jih je že pet več. Toda kar je res, je res, teh petnajst let že temeljito čutim v kosteh, še bolj pa v sapi, ki jo je včasih premalo, včasih & toliko preveč, da bi_ jo oddal kar za devize, ki nam jah tako zelo primanjkuje. Danes bi prav gotovo ne mogel biti več novinar, ker bi ne zmogel take hitrosti in naglice iz tako različnih področij dela in krajev, konec koncev pa se še kaj zmuzne in sprenegavi, da so ljudje užaljeni podolgem in počez, navznoter in navzven. V tistih letih je bilo drugače. Čeprav smo bili še polni zanosa revolucionarnih let, nam je list prinesel olajšanje, rekel bi lahko neko sprostitev. Kar bi moral deset in desetkrat povedati na najrazličnejših krajih, to si lahko napisal enkrat in šlo je med svet. Ljudje so z veseljem brali in bili ponosni, da imamo Dolenjci zopet svoj list.
Ko sem hodil po vaseh in nabiral hvale in graje, napotke in »izpadke«, so mi ljudje kar z nekim ponosom govorili: si videl Dolenjski list? Si bral Dolenjca? V Dolenjskem listu je bilo! To nas je pripeljalo tudi to tega, da Dolenjski list ni bil samo zapisovalec dogodkov in razmer, temveč tudi kritičen opazovalec in zapisovalec. Z drugimi besedami povedano: Dolenjski , list je s svojim kritičnim opazovanjem in zapisovanjem postal vzgojitelj, ki je kazal pot v socialistično zavest posameznikov in družbe.
Tedaj pa se je začela druga pesem. Tudi taki so bili, ki so takole dejali: Tudi jaz imam čast, pa čeprav ni čisto po ofarski .pridigi, ki jo tiskaš v Dolenjskem listu. Ne dam se valjati po vašem listu. Tožil vas bom, list pa odpovedal! Da, tudi to je delal naš list, da je temeljito izprašil one, ki so bili le preveč zaverovani v staro miselnost. To se je dogajalo posebno onim, ki so se s to staro miselnostjo skrivali v novo nastajajočih trgovinah, zadrugah in pri raznih akcijah. To so bili časi; obilo lepih, da čudovito lepih doživljajev, pa tudi marsikatero grenko s pelinom in tavžeat-rožarni začinjeno je bilo treba požreti .
Od zgoraj s predpisi, od spodaj z nasveti, z desne s prepričevanjem, z leve z okrožnicami, spredaj z božanjem, zadaj z brcami obložen in obtežen sem v enem letu in še nekaj čez postal kot razjarjen pes, ki ti, da mu le pokažeš dva razkrečena prsta, že zarenči, pokaže 'zobe kot od sv. Jurja, zaboden zmaj ter popade. Takrat sem moral k zdravniku. Blagi mož mi je priporočil počitek, za zdravila pa predpisal reča in piši slamnik, pravi, pravcati ribniški slamnik, da me ne bi še sonce obdarilo s sončarico v prelepih Šmarjeških Toplicah. Ker sem bil trdno .prepričan, da me tak medikament ne bo pozdravil in ker sem bil trdno prepričan, da tudi nimam toliko masla na glavi, da ne
bi mogel na sonce, sem slamnik porabil za nabiranje gob in nošenje rib in rakov.
Ozdravil sem telesno in duševno, kar se pa novinarstva tiče, imam najraje novino — posebno še, če se ji pravi Portugalka.
Kako ocenjuješ prehoje. no pot domačega pokrajinskega tednika?
V prvi vrstd. vam moram čestitati, da ste zdržali to dolgo pot in fanta lepo in pošteno odgojili. 2e samo dejstvo, da je Ust iz 3000 izvodov v petnajstih letih pri-
nem življenju in izpopolnjevanju.
Kljub močni razširjenosti domačega tednika, dnevnega časopisja in revij ter tudi močnega zanimanja za izpopolnjevanje v strokovnem in splošnem znanju (knjižničarji govore o stalnem dvigu bralcev v knjižnicah), pa kulturno pro3vetno udejstvo-vanje kot tretja stopnja dviga splošne kulturne ravni pada. Pevskih zborov skoraj ni več, dramski nastopi se stalno zmanjšujejo, koncerti resne glasbe zevajo od pra-

Izidor Mole: Jože Zamljen — Drejce
šel na številko 24.000 je znak, da ga imajo ljudje radi in da najdejo v njem vse, karkoli si poželi jo. Ce bi list ne bil ljudski, če bi ne prinašal našega življenja v sliki in besedi, bi že zdavnaj odmrl in nihče bi se ne spomnil odpetega miserera. Nič zato, če kdo od udaljenosti iz dna duše odpove list; na njegovo mesto jih pride pet novih. To je samo dokaz, da je list s pravega konca prijel in prikazal napako, tam kjer je, pa je v prihodnjem ne sme več biti.
Da je Dolenjska v teh 15 letih obdržala in razvila svoje domače glasilo OF in Socialistične zveze, je prav gotovo tudi pomemben kulturni dogodek. Zlasti na podeželju se je v teh lotih na tisoče in tisoče ljudi privadilo na redno branje »svojega« domačega' tednika. !tled njimi so si nešteti medtem naročili tudi že dnevne časnike, razne revije in druge časopise. Ali ni bil eden izmed namenov ob ustanovitvi Dolenjskega lista tudi načrt za široko izobraževalno in kulturno-prosvetno akcijo v naši po. krajini? Kaj meniš, kako je uspela? In — kako še uspeva?
Spominjam se let, ko sem bil še za učenika v prelepi šentjernejski dolini. Takrat je bil časopis le za boljše sloje, takozvane mesečnike, katerim je krava vsak mesec povrgla tele ali pa še celo vsak- dan. V kmečkih hišah je bil časopis le redek pojav, pa še to bolj za zavijanje tobaka kot za dušno hrano. Največkrat je prišel časopis v hišo zato, da ne bo zamere pri gospodu, pa naj si bo ta iz farovža ali iz šole. Danes je Dolenjski list skoraj v vsaki hiši; da, tudi najbolj zakotnih podgorskih vaseh je videti Dolenjski list na mizi. To je prav gotovo velikanski korak naprej v izobraževalnem pogledu. Ljudje so se navadili na branje in to je prvi pogoj za smotrnejše delo v kulturno prosvet-
znine, godbe na pihala izumirajo. Kje so vzroki tega nasprotja? Ali je res, da so to stran kulturno prosvetnega izživljanja prevzeli televizija, radio in kino? Ali pa je to naše že skoraj bolestno hlastanje po izvenslužbeni in honorarni zaposlitvi zatrlo v nas vsak smisel za tovrstno dviganje lastne kulturne ravni? Kaže, da nam je hitri življenjski tempo vzel občutek za temeljito in trajnejšo vadbo, kar zahteva kulturno prosvetno udejstvovainje. Menda ne bomo prišli do tega, da bomo na proslavah in akademijah poslušali gramofonske plošče, na pogrebih pa poslušali žalne koračnice, žatostinke in nagrobne govore z magnetofonskega traku? Pri vsem tem ne gre za samo in izključno samo za najvišjo in najboljšo raven izvajanja, ampak gre v glavnem za to, da z najtemelji-tejšim študijem spoznamo lepoto kulturne stvaritve in da z lastnimi napori ust vari -rimo najvišjo raven.
če je Dolenjski list opravil velikansko nalogo, da je privadil naše podeželsko ljudstvo na redno branje, potem mora spodbuditi tudi vse bralce, da se bodo kulturno prosvetno iidejsfcvova-li, kajti kultura nekega naroda se ne meri samo po številu napisanih knjig, narisanih slik, sklesanih kipov in znanstvenih razprav, temveč tudi po številu bralcev v knjižnicah, amaterskih gledališč, orkestrov, godb in pevskih zborov.
Naj mi mladina ne zameri, če vidim samo v takem umislu kulturno prosvetno udejstvovanje, prav nič pa nisem navdušen nad razbijanjem po škafčkih in kuhinjskih pokrovkah ter da me delajo nervoznega dolgolasi vri-skači in vpijoče pega tke.
"— Cesa pogrešaš v tedniku, v katerem si pred 15 leU napisal   prvi   uvodn'k? V
čem je Dolenjski list dosegel najlepše uspehe v minulem obdobju in kaj po Tvojem mnenju zdaj. nior-da zanemarja? Skratka -kaj svetuješ uredništvu?
Ko pregledujem stare letnike našega Dolenjskega lista se mi zdi, da je najlepše uspehe dosegel v političnem pogledu, da so bili gospodarski članki na dostojni visini, da je delavsko vprašanje skupno s samoupravljanjem dobilo pravo obeležeje. Mislim pa, da bi moral tak časopis kot je naš posvečati več pozornosti tudi vzgoji mlajšega rodu doma kot v šoli, na cesti kot v javnih lokalih. Smo v času, ko se okolje mladega človeka tako hitro spreminja, da ta mladi človek težko ugotavlja kaj slabo, da potem sprejema le tisto, kar mu je najbolj po godu in kar najbolj prija njegovi notranji, prirojeni naravi. Mislim, da bi naš domači tednik s takimi članki dosegel prav lepe uspehe.
Letos praznujemo 20-lebni-co osvoboditve in ne bo dolgo, ko bomo praznovali 35-letindco našega upora, začetka narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije. Vse bolj se mi dozdeva, da zanemarjamo objavo takih člankov. Ne gre za čaščenje in slavljenje posameznih junaštev in prenapetih partizanskih pripovedk, ampak za našo najnovejšo zgodovino, za naše napore in tegobe, za slavja in zmage, iz katerih se je rodila naša socialistična domovina in končno gre tudi za vzgojno plat vsega tega. Danes neprestano govorimo o kolektivnem delu, o kolektivnih naporih, ki bodo porajali naše novo življenje in naš novi svet, pri tem pa pozabljamo, da imamo prav v narodnoosvobodilnem boju največ svetlih zgledov skupnosfcruh naporov, skromnosti, samo-premagovanja. zadovoljevanja s tistim kar imamo, tovarištva in junaštva. Vse te čudovite lastnosti bi nam danes prišle prav, če bi jih imeli ah vsaj znali uporabljati pri vzgoji nas samih.
Dragi urednik Tone, pogovorila sva se o marsičem, ne dajem pa nikakih receptov, kajti te naj daje naš priznani Ivačič ali še kak drug kuhar, niti ne kakšnih na-5/etov. Z nasveti je prav tako kot s tistim: »Nasvet je brezuspešno prizadevanje matere
narave podariti. ..« in tako dalje. Eno moramo pribiti: naš Dolenjski list je star 15 let In s svojim dosedanjim delom napravil zrelostni izpit. Naj živi še dolgo, dolgo let, vam pa, ki ste od časopisja, krepak: zdravo in srečno!
JOŽE ZAMLJEN
Pismo iz Smederev-ske Palanke
Dolenjski fantje iz Trebnjega in Ribnice, ki smo pri vojakih v Smederevski Palanki, radi prebiramo DOLENJSKI LIST. Tukaj smo tri mesece, pa smo se že kar privadili. — Jože Slak, Franc Mlhelie in Milan Kacjan.

Milan šepetavc, Brežice:
Premalo pomagamo listu z dopisovanjem
»Vprašanje obveščanja in informiranja občanov o delu skupščine m njenih organov se znova postavlja kot zelo akutno. To je tudi povsem razumljivo, saj v tem zelo dinamičnem življenju največkrat ne moremo posredovati občanom celotne problematike, s katero se ukvarja občinska skupščina. Z druge plati pa se z vsakim \dnem vključuje vse večje število občanov v neposredno upravljanje in je njihov interes za delo občinske skupščine vse večji. Iz tega izhaja, da je nujno povečati napore in iskati širše možnosti v obveščanju občanov.
Zbori občanov in volivcev, javne tribune, sestanki organizacij SZDL so pogosti in zaradi tega niso tudi stoodstotno obiskovani Posebno pereče postaja vprašanje sklicevanja zbora občanov — volivcev na podeželju v sezoni poljskega dela. Zaradi tega se je
naša občinska skupščina odločila in zgradila lokalni radijski oddajnik v Brežicah, ki posreduje emisije trikrat na teden Zahteve občanov so, da naj bi Radio Brežice imel vsak dan svoje oddaje vsaj 2 uri. Drugo močno sredstvo obveščanja in' informiranja občanov je tisk Tu ima predvsem vodilno vlogo Dolenjski list, ki prihaja na področje naše občine s skoraj 2300 izvodi. Občinska skupščina je sporazumno z upravo Dolenjskega usta povečala »svoj prostor« na 1 in četrt strani, za kar je tudi pripravljena sofinancirati dogovorjeno vsoto.
Dolenjski Ust nam na 1 in četrt strani posreduje vse važnejše dogodke in skuša informirati občane tudi o delovanju naše skupščine. Seveda se pa dobro zavedamo, da je ta prostor preskromen. Tudi se zavedamo, da smo vse premalo aktivni pri dopisovanju v Dolenjski list. Vendar smo pa vsi v naši občinski skupščini trdo prepričani, da bi bilo ob veščanje in informiranje na podeželju še bolj pomanjkljivo, če bi ne bilo »Dolenjca«. Naša želja je, da bd. sleherno gospodinjstvo bilo naročeno na ta naš tednik, ker bi s tem vprašanje informiranosti občanov ne balo več tako pereče.«
Franc Vrviščar, Metlika:
Predlagajmo pametne
rešitve!
»Za predsednike občinskih skupščin, oziroma vsaj zame, zastavljate novinarji več ali manj delikatna vprašanja. Menim, da je tudi to eno izmed takih, če bi že bil zadovoljen z obsegom informiranosti občanov (.oziroma javnosti) s tiskom, sestanki in z drugimi oblikami obveščanja, ne morem biti zadovoljen z vsebino obveščanja in obrazložitev glede na resničnost, saj so uspehi in problemi z marsičem pogojeni. Navajeni smo ocenjevati, kaj je socialistično in kaj ne, kaj bi morali oblastni organi narediti, pa nočejo ali nimajo posluha. Govorimo in pišemo večkrat o perečih zadevah in malomarnostih raznih organov, ki nočejo o tem in drugem nič ukrepati itd. Ne bi mogel trditi, da v tem ni nič reshice, čestokrat pa so nekateri članki in razprave slabo pogojeni z resničnostjo in zelo enostranski in ne dajejo občanu in javnosti popolne podobe, temveč jo prikazujejo enostransko. Takšnih članov in razprav bi lahko naštel precej, in ko jih berem ali poslušam, moram priznati, da nisem najboljše volje. i
Vem, da so takšne cvetke enostranske obrazlage in napadi najbolj popularni med javnostjo, s tem pa so tudi škodljivi.
Dragi tovariši, ne trdim, da je treba naše delo samo hvaliti, ker je tudi sama hvala škodljiva. Pohvaliti pa bi morali to, kar pohvalo zasluži in grajati to, kar ni prav. Probleme bi morali obravnavati neločeno od težav, v katerih smo in s katerimi je povezano reševanje marsičesa. Ob takšnih razlagah često pozabljamo na pozitivna dejstva in učinkovite korake na raznih področjih. Pozabljamo napisati in si prizadevati, kako bi našli oblike in dajali predloge, ob čem in kako je kakšna zadeva rešljiva, kdo jo lahko reši.
Ko informiramo in obveščamo občane ter jim odgovarjamo na njihova vprašanja in zahteve, ne smemo biti na liniji najmanjšega odpora ter nekoga napadati, češ da bi lahko rešil to in ono, pa noče. Prav bi bilo, če bi se odvadili starega pregovora: »Prenesi skrb na drugega in bodi vzvišen pred ljudstvom!«; raje se vsi činitelji informiranja čutimo odgovorne za resnično in pošteno obveščanje občanov. Ne smemo biti zadovoljni samo s tem, da je članek napisan in da je pod njim piščevo ime, temveč si moramo prizadevati, da bodo članki in razprave strokovno dognani in resnični, da bodo kažipot tudi občinskim skupščinam, njihovim organom in da bodo splošno spodbujali občane.«
Inž. Rado Dvoršak, Črnomelj:
Želim še več naročnikov!
»Osebno smatram, da stopnja obveščenosti na šah občanov še ni zadovoljiva Ker ostali listi — pa tudd radio in televizija — nimajo vedno na voljo časa in prostora za naše področje, ostane glavno breme obveščanja pač našemu »Dolenjskemu listu«. Mimogrede rečeno: smatramo, da bi tudi radio in televizija lahko kaj več prinesla iz »našah logov« za naše občane.
No, in ker pač vidimo rešitev problema v domačem glasilu, sem mnenja, da ga moramo nekoliko razširiti. Mislim^da sem s tem izrazil željo bralcev. Smatram, da bi v bodoče morali s »Črnomaljskimi novicami« izhajati na 1 strani in četrt. — Poleg tega pa bi bilo potrebno, da tudi naši občani v večji meri dopisujejo v »Dolenjski list« in s tem prispevajo k pestrosti in vsebini lista .0
Prav tako bi bilo prav, da ob povečanju obsega dobi »Dolenjski list« v naši občini tudd več naročnikov. Menim, da je ta želja za 15-letnd jubilej najprimernejša čestitka. Čestitam ob jubileju izdajateljem lista in ostalim sodelavcem z željo, da bi z nenehnim Izboljšanjem tednika prispevali k boljši obveščenosti vseh delovnih ljudi!«
TOVARIŠ PREDSEDNIK,
kako ste zadovoljni s stopnjo obveščenosti občanov, zlasti glede informiranosti o delu, nalogah, uspehih in problemih domače občinske skupščine?
Drago Bencina, Kočevje:
še niso izpolrsiena
»Kljub prizadevanju našega tiska, radia in televizije občani kočevske občine še vedno niso zadovoljivo mformiram o problemih, ki jih prinaša naš družbeno-ekonomski razvoj. To pa ne velja za vse probleme enako Medtem ko splošne jugoslovanske m slovenske probleme naši občani dokaj dobro poznajo, kar je gotovo zasluga radia in televizije ter osrednjih slovenskih dnevnikov, pa ugotavljamo, da probleme, ki nastajajo v občini, še vedno premalo poznajo. Lokalni tisk še vedno ni izpolnil pričakovanj. Menimo pa, da ima Dolenjski list vse pogoje, da postane dobro lokalno informativno sredstvo ob stalnem prizadevanju, da se izpopolnjuje s kvalitetnejšim poročanjem o delu občinskih skupščin ter dTiižbeno-političnih organizacij v občini. S površnimi ocenami in kratkimi izvlečki so občani večkrat celo nepravilno informirani. Seveda pa tudi lokalni tednik ne sme biti edino sredstvo obveščanja in se bo treba posluževati tudi drugih sredstev, ki jih do sedaj nismo znali izkoristiti.«
Ivan Gole, Trebnje:
List naj bo še trdnejša vez naših občin!
Vzporedno z občutnim naraščanjem števila naročnikov dnevnega in tedenskega časopisja, posebno Dolenjskega lista, kot tudi z vse večjim številom naročnikov radia in televizije se stopnjuje informiranost in izobraženost občanov.
Dolenjski Ust, kot najbolj razširjen tednik občin dolenjskega območja, je od svojih prvih otroških korakov pred 15 leti pa do danes dosegel tisto stopnjo kvalitete, ki odgovarja zahtevnemu bralcu in ga obvešča o vsem, kar je v naši sedanjosti nadvse nujno.
Stran, ki je odmerjena posamezni občini, zadostuje, da na njej prikažemo vsakotedenske rezultate dela skupščine tako občinske skupščine kot tudi delovnih organizacij in naj-bo zato »občinska stran« odraz dela uspehov in neuspehov posamezne komune.
Poudariti moram, da priloga »Uradni vestnik Dolenjske« kot uradno glasilo dolenjskih občin res služi svojemu namenu, saj seznanja občane z vsemi normativnimi akti, ki jih sprejemajo skupščine.
Z objektivnim poročanjem o vseh dogodkih, tako pozitivnih kot negativnih, bo Dolenjski Ust postal resnična javna tribuna in informator občanov, kar je želja vseh nas.
Skrbeti pa je treba za pritegnitev čim širšega ta kvalitetnega dopisniškega kadra, ki bo mogel in znal analizirati delo komune in s tem še bolj zainteresiral bralce za družbeno dogajanje.
Želim, da bi Dolenjski Ust ob svoji 15-letnici postal še trdnejša vez med dolenjskimi komunami in še nadalje opravičeval zaupanje, ki mu ga izkazujemo.« .
Inž. Franc Dragan, Krško:
Za objektivno, pravočasno in kakovostno obveščanje občanov!
»Smatram, da ima v naši družbeni skupnosti tisk važno vlogo v oblikovanju in poglabljanju demokratičnih odnosov, v obUkovanju socialistične zavesti In javnega mnenja o vseh družbenih pojavih, dogajanjih, procesih in gibanjih. — Potrebno si je prizadevati za objektivno, pravočasno in kakovostno obveščanje občanov o vseh pomembnejših družbenih vprašanjih še prej, ko so o njih odločni, s čimer hkrati omogočamo širše sodelovanje ljudi pri odločanju in sprejemanju praktičnih rešitev.
Tisk ima pomembno vlogo pri obUkovanju problema, nakazovanju njegove rešitve ter pri kontroli uresničitve. Lahko rečemo tudi, da je za nadaljnji razvoj naše samouprave bistvene važnosti prav obveščenost občanov, ker s tem zagotavljamo in objektivno pogojujemo njihov večji vpliv na dogajanja v komuni.
Menim, da se pri uresničevanju naštetih smotrov v naši komuni dnevni tisk, pokrajinski tednik Dolenjski list, občinski mesečnik Naši pogovori ter radio in televizija odlično dopolnjujejo. S tem v zvezi bo treba med predstavniki navedenih obveščevalnih sredstev povečati sodelovanje, kako bi se res vse zajelo — lokalno in širše, oziroma splošno ter odvisno, vsako vprašanje pa hitro in temeljito.
Kar zadeva domaČe pokrajinsko glasilo SZDL Dolenjski Ust, ki te dni slavi svoj relativno visoki jubilej — 15 obletnico svojega obstoja — pa iskreno in s čutom zadovoljstva menim, da je izredno uspešno izpolnjeval (in izpolnjuje) svojo odgovorno nalogo ter da je s tem povsem opravičil svoj dosedanji obstoj in si zagotovil osnove za bodočnost.
Dolenjska Ust je na področju naše občine zelo priljubljen časopis, zato ima tudi razmeroma veUko število naročnikov Kot tak predstavlja posebno uspešno informativno sredstvo v naši občini.
V imenu vseh naših občanov, občinske skupščine ter v svojem imenu-čestitam pridnemu kolektivu Dolenjskega Usta, se mu zahvaljujem za ves trud, ki ga je vložil za objektivno, hitro in kvalitetno obveščanje številnih občanov, hkrati pa mu želim obUo uspeha pri nadaljnjem delu.«

Organizacije SZDL naj vplivajo na svoje glasilo
ODGOVOR: vprašanje, kaj lahko zamerim Dolenjskemu listu, bi dopolnil takoj s tem: kaj lahko zamerimo tudi sami sebi, da bi si zbolj-šali naše medobčinsko glasilo? Pravimo, da je Dolenjski list glasilo občinskih organizacij SZDL; zato mislim, da bi časnik moral izražati tisto javno mnenje, ki preveva organizacije SZDL. V tem smislu imajo organizacije Socialistične zveze pravico, da neposredno vplivajo na svoje glasilo, na svoj organ, na nekaj, kar je njihovega in predstavlja SZDL samo. Tudi Dolenjski list je Socialistična zveza in pomanjkljivosti v listu so tudi pomanjkljivosti organizacij SZDL, katerih del je naš časnik.
Naši   občani   z veseljem
sprejemajo Dolenjski list, ker je po svoje pester in prilagojen mentaliteti ljudi. V jubilejnem letu lahko ugotavljamo viden uspeh. Toda skrb vseh nas je, da list še izboljšamo in odpravimo ne katere pomanjkljivosti. Morda bi bilo treba dati več poudarka obdelavi vprašanj ; in stališč, ki so bila sprejeta na raznih sestankih; to bi lahko delali v obliki člankov in komentarjev. Pisati je treba o zapaženih problemih in hitreje reagirati na nekatere pojave v praksi. Dogaja se tudi, da smo posameznim ne tako pomembnim vprašanjem namenili več prostora, kot bi to zaslužila.
V občini je treba organizirati večji krog stalnih sodelavcev, ki bi pomagali novinarjem Dolenjskega lista; to zdaj ni zadovoljivo urejeno,

Pred izidom današnje številke ob 15. obletnici izhajanja domačega pokrajinskega časnika smo zaprosili tudi predsednike vseh 9 občinskih odborov SZDL za odgovor na dve vprašanji:
1.
- Kaj lahko zamerite DO-
LENJSKEMU LISTU za pretek-lih petnajst let? 2.
- Kaj želite DOLENJSKEMU LISTU za letos in prihodnjih pet let?
Dobili smo naslednje odgovore, ki jih v celoti objavljamo:
Ustanovitelji naj zagotovijo dovolj sredstev
1:
ODGOVOR: Dolenjska list redno spremljam šele v zadnjem času, odkar je postai medobčin?'-o glasilo dolenjskih občin. Postal je naslednik »NOVIC«. Mislim, da mu v lanskem letu še ni uspelo na:f: -avega mr 'i in prave vloge pokrajinskega lista. Posredi so bile brez dvoma finančne težave, s katerimi se je list skozi vse leto boril, in pa boj za pridobitev dotedanjih bralcev »NOVIC«. Po priključitvi in združitvi »NO VIC« z Dolenjskim listom je padlo število naročnikov na
območju naše občine in šele v zadnjem času se je stanje nekoliko x>pravilo.
2.
ODGOVOR: Dolenjskemu listu želim, da bi že letos in nadalje postal v vsakem pogledu pravi pokrajinski "tednik, ki bi informiral občane o vseh važnih vprašanjih s področja življenja in razvoja naše občine. Nadalje želim, da bi domača list, seveda zaradi svoje kvalitete, prišel v roke vsakega našega občana. Upam, da bodo ustanovitelji
Opozarjajte tudi na manjši turistične zanimivosti!
i.
ODGOVOR: Premalo Ste s svojimi članki opozarjali na manjše turistične zanimivosti, saj imamo razen Otočca, šmarješkh Toplic in Kostanjevice še toliko lepih in turistično zanimivih krajev! 2.
ODGOVOR: želim prav toliko uspeha kot ga je ;mel list do sedaj, čim večje število naročnikov in sodelavcpv, da bo res postal tribuna izmenjave mnenj in pobud občanov ter organov in organizacij.
I   ELKA GRILC
predsednica občinskega odbora SZDL Sevnica
lista kljub velikemu pomanjkanju finančnih sredstev še naprej  s  svojimi prispevki omogočali, da bo list še nadalje izhajal in postajal vse boljši, zato pa tudi vedno bolj priljubljen med bralci. DUŠAN LAVRIC predsednik občinskega odbora SZDL Ribnica
iz tega pa sledijo tudi razne napake.
Zanimamo se in pišemo samo o sestankih ter o informacijah z njih; to pa ni dovolj. Gradivo, ki ga imajo organizacije SZDL ter spodbude, ki jih daje politično spoznavanje problemov, nudi bogate vire, ki bi jih lahko veliko bolj izrabljali. Če bi imeli več in dobro organizi ranih dopisnikov, bi ti lah ko z raznih sestankov in dela več poročali, ne glede na to, ali bo potem vse ob javljeno ali ne.
2.
ODGOVOR: Dolenjskemu listu želim naklado 30.000 izvodov, tako da bi uresničili namen: DOLENJSKI LIST V VSAKO HIŠO DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN SPOD NJEGA POSAVJA!
V občini Brežice je števi 10 naročnikov premajhno. Ker želimo, da bi izboljšali informiranje, smo se odločili v okviru ObO SZDL za akcijo, ki naj poveča vrste naročnikov. Med krajevnimi organizacijami SZDL smo razpisali tekmovanje, ki zajema med drugim tudi tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov za naš domači tednik.
Dolenjskemu listu želim nadalje zanesljivo in zadovoljivo financiranje, da bi uredništvu odpadle zdaj tako težke skrbi. — In končno: naj postane Dolenjski list res najširša tribuna Socialistične zveze vseh občin! l
Za 15-letni jubilej: iskrene čestitke!
VLADO DERZIC predsednik občinskega odbora SZDL Brežice
Ne zanemarjajmo najoddalienejših kra;ev!
ODGOVOR: Listu nimam pravzaprav kaj in na čem zameriti. Nasprotno! Z njim sem zadovoljen in najbrž enako tuđi že okrog 2300 nr. ročnikov oziroma približno 9200 bralcev v naši občini Končno za zamero niti ni ute meljendh razlogov, saj nas tednik z razumljivo in dokaj bogato vsebino • seznanja z raznimi pomembnejši dogodki krajev, občine in širše sk osti — vse to pa za celoletno naročnino «amo 1200 dinarjev. Pri tem lahko vsak naročnik, pa tudi drugi občani, sproti sodelujejo v listu pri odpravljanju raznih r >■ manjkljivosti. Da je naš list obveščevalec in da je poceni, pove tudi skok naklade od 3000 ia sedanjih 24.000 izvo dov. Naš pokrajinski tednik pa ni le obveščevalec, ampak je hkrati tudi usmerjevalec in vzgojitelj; je inštrument za javno usklajevanje interesov posameznika in drurbene skupnosti V njegovi vsebini lahko najde naš delovni človek sam sebe, svoje pravice kakor tudi dolžnosti.
Lahko pa bi očitan uredništvu *- našemu občinskemu
odboru SZDL kot solastniku, da dosttej' nismo uspeli, da bi vsaj enkrat na leto napisali kak sestavek o slehernem, tudi najoddaljenejšem kraju in naši vasici. Tudi tam je precej raznih novosti in zanimivosti; tudi tam živi in dela naš delovni človek in prav bi bilo, da bi vsaj od časa. do časa kaj prebral v časniku o svojem kraju hi sebi. Zato naj bo :o ena izmed mnogih prihodnjih skupnih nalog. Tudi s tem bi hitreje uresničevali naša prizadevanja, želje in potrebe, ki "so zajete v ge slu: V VSAKO HIŠO r"\ LENJSKI LIST!
Torej — Dolenjski list mi je všeč in nam je potreben Ce se pa s *'~ v prihodnje mogoče ne bom strinjal, se bom prav gotovo oglasil, kar naj narede tudi drugi naroč niki.
V prepričanju, da s takim mnenjem delim tudi misli drugih naših občanov, žehm delovnemu kolektivu Dolenjskega lista ob njegovi 15-let niči veliko novih delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva, enako pa tudi našim
občanom in drugim bralcem lista.
FRANC ŠTAJDOHAR, predsednik ob-inske,- odbora SZDL Črnomelj
»Da ne bi več zamujali avtobusa...«
ODGOVOR: .Dolenjskemu h stu nimam kaj zameriti. Pridružujem s čestitkam ob vi šem jubileju, čeprav naša Občina praznuje letos 14-letnico dobivanja Dolenjskega lista Vzrok je znan: lansko letr Dolenjskega lista nismo dobi vali ves čas.
2
ODGOVOR: Za prihodnjih 5 let želim predvsem to, da bi naša občina ne zamujala vašega avtobusa in da bi bila naša stran vselej polna novic in obvestil iz naše občine. Predv-^m žei;m Dolenjskemu listu, da bi še vnaprej izhajal v taki obliki, predvsem pa. da bi bil tako kvaliteten, kot je bil dr 'ej seveda ob isti naročnini). Občinski odbor SZ^L si bo prizadeval da bo število naročnikov iz leta v leto naraščalo, kar pa ne bo odvisno le od Socialistične zveze, temveč tudi od prizadevanja uredništva in od
vsebine in kvaiitt i usta, kar je po mojem mnenju najboljša propaganda za pridobivanje novih naročnikov.
Ob 15-letnici izhajanja Dolenjskega lista čestitam v imenu občinskega odbora^ SZDL Krško vsem bralcem in redakciji!
PETER MARKOVIC predsednik občinskega odbora SZDL Krško
»Zamerimo neenakomerno in neredno poročanje o važnih dogajanjih in problemih v oU'^k
i.
ODGOVOR: Zamerimo mu predvsem neenakomerno in neredno poročanje o važnih dogajanjih in problemih v občini, kar je največkrat posledica šibke dopisniške mreže Krivdo za to pa si z Dolenj skim listom delimo tudi mi sami. Redno obveščanje občanov je bilo preveč odvisno le od slučajnih dopisnikov in njihovega razpoložljivega časa, volje do pisanja in podobnega. Zaradi tega so bile včasih malo pomembne zadeve zelo obširno obravnavane, o mnogih zelo važnih dogajanjih v občini pa večkrat ni bila napisana niti besedica. Zadnje čase se to očitno popravlja:
ODGOVOR: anketa med članstvom SZDL v naši občini je pokazala, da je Dolenj ski list eden izmed najpo membnejših informatorjev naših občanov. Zato se pridružujem željam članstva SZDL, izraženim v tej anketi, m želim Dolenjskemu listu v bodoče čim večjo naklado, več rednih dopisnikov, več informativnih in več pole
mičnih člankov, več prispevkov in mnenj občanov in končno tudi več prispevkov ljudi na odgovornih položajih! Skratka: iz njegovih strani naj se zrcali celotno gospodarsko, kulturno in politično življenje dolenjskih občin.
Tovariško vas pozdravlja
IVAN ŽELE, predsednik občinskega odbora SZDL Metlika
l
ODGOVOR: Dolenjskemu listu bi lahko zameril le to, ker je ob upoštevanju načela javnosti dela v nekaterih pra-občenih člankih »žalil« naše občane.
2.
ODGOVOR: menim, da je Dolenjski list, med najbolj branimi časopisi na Dolenjskem Vsi delovni ljudje segajo po njem, da bi se seznanila« dogodki doma in v svetu. Vsakogar zanima predvsem ru-
brika domače c'ooine, ki med drugim obravnava tudi dogodke iz družbenega in delavskega samoupravljanja. Rojstvo Dolenjske^a^lista sovpada s prvimi zametki delavskega samoupravljanja in list je v 15 letih mnogo prispeval k razčiščevanju določenih problemov prav na tem področju.
Da je to informacijsko sredstvo tako razširjeno po vseh naših dolenjskih občinah, v Posavju in na Kočevskem, gre zasluga njegovemu delovnemu kolektivu, ki mu ob jubileju čestitam.
V prihodnjih letih želim Dolenjskemu listu, da bi prišel prav v vsako gospodinjstvo v občini in da pri tem ne bi imel nobenih problemov več za financiranje.
TONE ZIBERT, predsednik občinskega I« bora SZDL Trebnje
»Naj zares pride v vsako hišo!«
»Ne več takih pomanjklji-
vosti!«
ODGOVOR: Zamerim, daje pokrajinski tednik objavil nekatere članke, ki niso bili do volj preverjeni in so več ško dovali kot pa koristili tedniku, občani pa so bili neobjektivno seznanjeni o določenem problemu.
2.
ODGOVOR: Da takih pomanjkljivosti ne bi bilo več.
JOŽE BLAZ1C, član izvršnega odbora ObO SZDL v Novem mestu
»Kar zadeva oceno vsebine Dolenjskega lista, ne bi imeli bistvenih pripomb. Problem je v tem, da »Dolenjski list«, glasilo SZDL, razmeroma veliko stane. Kot solastniki glasila lahko vplivarno na zboljšanje samo z boljšimi prispevki —- članki itd.
STANE LAVRIĆ. predsednik ObO SZDL Kočevje
parne z&g® Gorjancih.......

štev. 4.     I V Novem Heštu 15. februvarja 1895.     XI. letnik.
(Delavci) od parne žage v Gorjancih pripovedujejo, da se je pred tremi meseci eden njih tovarišev, imenom Franc V i d i c , doma iz občine Šmihel-Stopiške, ponesrečil pri drioanju hlodov k žagi tako, da si je nad kolenom na treh krajih nogo zlomi. Lečil se je nato v bolnišnici v Kan-diji. Zdaj je doma in mera si sam kupovati zdravila in zdravnika plačevati v vsi svoji revščini. Kako pride to, da ta delavec, ki je bil v delu pri g. Gorjanvju, ne dobi niti od okrajne bolnišne blagajne v Novem mestu kake bolnišne podpore, niti od delavske zavarovalnice v Trstu nikake  rente, niti kake
GAD SREDI JANUARJA
(Toplo vreme), kterega smo imeli 15. in 16. januarja, privabilo je na dan velicega gada, ki je bil menda s steljo zamešan v podstrešju gospodarja Turka v Bršlinu. Dosti gibčno se je obnašal po snegu, in tudi za pOmole-no mu palico popri jemal.
podpore od delodajalca Gor-janvja, za katerega je hlode valil, ko bode vsled poškodbe vse svoje življenje ostal za delo nezmožen. Tudi neki v fabriki v Gorjancih delavcem za bolniško blagajno odtegnejo po \ 6 odstotkov od zaslužka, namesto postavna 2 odstotka. Prosimo, naj se nam da od kompetentne strani pojasnilo v tej zadevi.
Slavno uredništvo »Dol. Novic!«
Prosim, sklicaje se na naš tiskovni zakon z ozirom na v listu od 1. marca 1.1. neresnično o mojej gostilni povedano, da je nemška kazina, sprejeti sledeči popravek:
Moj hotel je sicer v isti hiši, ko novomeška kazina, ali v mojej gostilni se shajajo Slovenci in drugih narodnosti gostije, kakor v drugih novomeških gostilnah. Novomeška nemška kazina je društvo, ki ima svoje prostore j v prvem nadstropju, moja gostilna pa ni identična ž njo.
Z odličnim spoštovanjem Friderik Schvvarz, hotelje v Novem Mestu.
NOVICE.
Jtran 161.

Tak-le je izvirni zavoj pristne
Kathreiner-jeve kave.
dozori
Varujte se ponarejenega blaga,
ki ga nekateri iz sebičnih namenov ponujajo ali odprto, ali pa v dobro ponarejenih podobnih zavojčkih.
za samca, z tso opravo, je v Novem mestu, Jurjeva ulica št 180, od 15. t. m. naprej za oddati. Na zahtevanje dobiti je tudi žajuterk in kosilo. (207)
Jabolka in hruške za mošt
se kupujejo.
Soba
Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati z naslovom:
Rudolf Mosse v Stuttgartu, štev. 3225.

9
tik ceste, katera bi bila pripravna za štacuno ali za kako drugo obrtnijo, zraven katere je kožolć, klet, štala, hlevi, pod, senica, vrt in vse, kar je okoli domovja, se proda iz proste roke in pod ugodnimi pogoji pri
Ani Pungerčar, posestni«*
(182—'3) v Škocijanu pri Mokronogu.
sprejme takoj v poduk
M kateri je slovenskega in nemškega jezika v pi-1 savi zmožen. — Ravno taisti tudi skupuje
• Mšua jafea •
po najvišji ceni.
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za   Kdor želi kako oznanilo v »Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema   tisniti dati, plača za dvostopno .petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Tri leta ni$o $c uccnojt
Iz Ribniške doline. — Pri nas gospodari zima, se svojo sneženo odejo, po svoji stari navadi. Radi tega, ker so slaba pota, ne morejo šolska otroci redno hoditi v šolo. — Na železnični progi možaki in mladeniči premetavajo nadležni sneg. Vsled tega si bodo nekateri lepe novce prislužili. No, pa budi mraza bodo vžili. — Brez dela ni kruha.
V ribniški občini so imeli 6. t. m. gospodarski odbori volitve. Volili so si prvomest-nike ali podžupane. — Tako je v Gi podobčdni izvoljen dozdajnji p. ž. Av. P. Pa ni
čudno saj se je mnogo trudil in misijonaril po dolini in morda tudi daroval kakov Iiterček za to, da se je obdržal še za tri leta na tem častitljivem sedežu.
Da bode imel ta mož za podnožje zopet svoje nasprotnike in njih soseskdno skrinjico in zaklade, za katero se je toliko bal, da bi je ne bilo treba oddati komu drugemu. — Nekateri se tega moža boje vsled tega, ker je nekako prijazen z liberalno rrarodno-napredno stranko ali kali. No zopet bode potiskal =e svojo mogočno roko svoje
I i I Uzmoviči - posnemajte! |
$       V noči pred sv. trem kralji ukradel bil je $
^ neki nepridiprav posestniku Janezu Majar-ju, v
/|V Vojsku, v Razorah 305 gld. iz njegove spalnice Ž
'JV Ta denar je bil skupil za par prodanih volov. ^
a Gospodar je tega večera slučajno spal zdolaj v
X v hiši. Taka tatvina je za pridnega gospodarja * hudi udarec; bridko mu je bilo po toliki svoti x
* ukradenega denarja; da je dobi, storil je takoj *
£ potrebna pota. Neznani tat pa — skesal se je v
w in prinesel denar že v ponedeljek po noči po-
A tem nazaj; pustil ga je zvunaj na oknu od hra-
A ma. Gospodar je bil te najdbe zelo vesel,- a tat
A bil je le skoz en celi dan ž njim — bogat. Vrnil
a je do zadnjega krajcarja vse.
$       Uzmoviči, posnemajte tega svojega izrednega A sodružeja.
i $
v^Vfe -- •        v^k      «^y%      v^v-s ^«      3| v^y«K %:>.y^\>k V^V^
r^>«^-^—- -    TzPsžrr^r^?rjJv^- r^v*^^       - r^P.^- T^JJr v^.*^?.JP
In|k|lii4#iliiiitiifiiii
nasprotnike sosede. — Bog se jih usmili!
Pomislil naj bd vendar ta mož, da trd leta niso še večnost, in da se časi spreminjajo!
Kaj je novega po širokem svetu ?
% Na Grškem se gode javno največji škandali zoper odstopivšega prvega ministra Trikupisa. Bivši ministri ščuvajo ljudi zoper njega.
% V Siciliji je zopet huda lakota; več ljudi je že lakote pomrlo. Vlada pa nima denarja, da bi pomagala.
% Vojska med Kitajci in Japonci se še vedno vrši. Ki-
111 it g§ai nit p iliiii
iz Ribnice 3. sušca. — G. Fr. Višnikar državni poslanec! Dne 25. februarja v pustni ponedeljek popoldne so gromeli mož-narji v znamenje veselja, da je izvoljen g. Fr. Višnikar, sodnik ribniški, za državnega poslanca, ćud' no ni, nemški in slovenski liberalci so bili menda vse žile napeli, da so prišli do zmage. Bolj čudno je to, da so nižjega stanu bolj priprosti volilci dolenjskih mest in trgov, pozabili sebe in svoje .sosede kmete, in tako bili sami sebe po obrazu.
Nikair ne mislite, ker ste ga nekaj na g. Višni-karjev račun izpili, da ste zdaj otresli vse težave od sebe, o ne. — Kakor so

KAJ in KARO' so pisali pred 70 leti

(Novomeški dijaki/ so napravili, kakor vsako leto, tudi letos, 10 t. m- v »Na rodnem domu« muzikalno — deklamatorno akademijo s prezanimivim programom. Vajeni smo vže dobrega vspe-ha te dijaške predstave; a re či moramo, da tudi letošnja nikakor ni zastala za prejšnjimi, marveč jih je morda v ne katerih točkah celo prekosila. Godbeniki in pevski del je bil po sodbi oseh izboren; pričal je, da so dijaki marljivi tud' v prostih predmetih, gosp. pe-vovodja Hladnik pa prav: mojster na svojem mestu. Ze leli bi kvečjemu, naj bi se ta del drugič glede na čas nekoliko okrajšal, kajti od 7. do 11. ure je nekoliko predolga tudi najboljša reč. — Dijaka deklamovalca sta rešila svoji težki ubogi tako, da bi boVe gotovo ne bil pričakoval nik-
<o. — čaroigra »Longimanus, kralj duliov«, je bila pa nad vse- Istinito smo se čudili krasnim opravam mnogoštevil. nih igralcev, še bolj pa spretni igri mladih predstavhjalcev. Dd, še bi bili radi gledali njihovo izborno vedenje, čast njim, zlasti pa gosp. pro'esbr-
u J. V r h o v c u, čigar neumorne j delavnosti se imamo na-bolj zahvaliti za nenavadni užitek. — Prepričani smo, da z uspehom zlasti tudi zadovoljna denarnica podpornega društva, kajti izbranega občinstva je bilo toliko, da je bila prostorna^dvorana napolnjena do zadnjega kotička.
tajci zgubljajo postajanko za postojanko, pa se le še nočejo udati in prositi za mir. Kmalu bodo prisiljeni.
0 V Italiji so prišle strašne goljufije na dan, ko je rimska banka naredila kri-do. Najbolj sloveči možje so krivi teh goljufij. Tako n. pr. je ministerski predsednik Crispi prigoljufal dva milijona lir. Ko je pred par leti neki poslanec v zbornici tirjal, naj se preiskuje, je-li v,tej banki vse v redu, rekel je Crispi, da bi bilo to preiskovanje nelepo inne-domoljubno, ker že tedaj je dolgoval 55.000 lir. Takih slavnih goljufov se je sedaj odkrila cela vrsta, med drugimi sta tudi dva nekrščena sinova razupibega revolucionarja Garibaldija. Ti dogodki dovolj kažejo, kam pride dežela ali kraljestvo, katero vladajo brezbožni ljudje!
0 Na Francoskem so se začeli tudi socijalisti sami prepirati med seboj. Tu je vse sprto med seboj; edine so vse stranke le takrat, ko' se gre zoper katoliško cerkev.
I!SSoprogo išče!!! < j
MALI OGLASI 29. JUNIJA 1895
IKHIIHH! VEL KI HLAPEC, kateri je kot taki ž© kje služil ter ima tudi dobra spričevala, se takoj sprejme proti letni plači 100 gld. v srebrnški grajščini »na Mnrofu« p. Noto mesto.
PES,
velik, črn, ki noč in dan laja, (basdst) in na katerem se pridela 2—3 kilogramov volne, proda se v Trebnjem. Tam je sploh žlahtnih in manj žlahtnih psov na izbiro. — Kje, pove lahko vsak Trebanec.
39 let star, tuđi iz podkovstva izprašan kovač in hišni posestnik, vdovec, oče štirih otr.>k, kterih najmlajši je 4 leta star, v prijaznem kraju na Dolenjskem, želi stopiti v zakon s 24 do 30 let starim dekletom ali udovo brez otrok, katera je vajena kuhati in druga domača opravila opravljati ter da ima nekoliko premoženja in tudi, ako je brez premoženja. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: (136-2)
„Resnica" v Št. Vidu pri Zatičini, poste restante.
Pristno vipavsko vino,
rarantirano nepokvarjeno ter naravno ima v zalogi po nizki ceni (Hi-i) Franc Kastelic v Kandiji.
g. Višnikarjevi volilci o izvolitvi pili .sladko vinsko kaplico na zdravje njih izvolenca, in se veselili, ravno tako bodo morda prehitro točili grenke solze kesanja.
Bog daj, da bi bilo boljše, kakor se nadejamo, ali skušnja uči! Če bo g. Višnikar tako malo storil «- iržavni zbornici za vo-lilce dolenjskih mest in trgov sploh, kakor .je v deželni zbornici za volilce dolenjskih kmetiških občin do zdaj: Tako se ' >do ribniški tržani kesali, da so v proslavo zmage smodnik žgali.
Gospoda Višnikarja pa vender opomnimo, da je na slovenskih tleh izrejen in da mu je dobri katoliški oče kruh rezal. — Torej dobro pozna naše kmetiške težnje. —
Pa za jeden griželj kruha jaz vem, ki bi ga bil nam Slovencem lahko podal, pa ga nam ni privoščil, namreč legalizacijo. Marveč je gospod rajši z nemškimi liberalnimi poslanci potegnil. — V državni zbornici menim da tudi ne bo drugače.
Kmet
Sk
občinst' ovo pr. nadalje1
i.

za vse leto; "odda se pa
hiStm
(147-1)
(Zločini na dolenj-ski železnici) so se dogajali parkart "pretekle dni. Nekdo je na železno cesto pokladal kamenje, da bi vlak spravil iz tira. Koliko nesreča bi se utegnila zgoditi! Dotična hudobneža so že našli, ki sta to delala. Eden je star 14 let, drugi pa še manj. Kaj bo, ako bo taka naša mladina?!
r' Do najboljši slavnem svežim : se v ob:
Rojstvo pred 15 leti ni bilo lahko
Ko se oziram nazaj na pot, ki jo je prehodil naš priljubljeni »Dolenje« kot mu pravimo po domače, lahko ob današnjem jubileju krepko stisnem roko vsem, ki so njegov čolnič vodili preko skrbi in težav ter toplo čestitam listu, uredništvu, novinarjem in vsem sodelavcem, ki so z enako ljubeznijo pomagali pri njegovi rasti!
Spomini na tiste dni, ko je list nastajal in delal prve dokaj negotove korake' v svet, še niso obledeli. Prva leta po svobodi so bila za našo Dolenjsko še posebej pomembna, saj smo na ruševinah začeli graditi novi svet in novo življenje. Mnogim Dolenjcem, ki so se v tistih dneh znašli v novi domovini in v novem času kot preko noči, je bilo treba pomagati, da bi to lažje dojeli in se lažje vživeli v novo okolje. Prav zato smo vsak dan bolj čutili potrebo po sredstvu, ki bi političnemu aktivu pomagalo našega človeka približevati novemu času in njegovemu delu.
Tako se je zaiskrila misel, da bi nam pri tem lahko pomagal časnik. Njegovo rojstvo pred 15 leti ni bilo lahko. Spomnim se, da smo se, bilo je januarja 1950, sestali v prvih prostorih bodočega Dolenjskega' lista razni politični in kulturni delavci ter aktivisti in po dolgih razpravah le ugotovili, da nam je list potreben... Ko smo začeli razmišljati, kakšen naziv naj nosi, so na naslednjih sestankih že začeli padati predlogi. Vsem nam je bil še najbližji predlog za sedanje ime. Zamisel je kmalu nato postala resnica in ob sodelovanju skromnega kroga prvih članov uredništva je Dolenjska dobila svoj list.
Bil je to res velik dan in
ko smo prelistavali prve izvode, nam je bilo prijetno pri srcu. Za trdno smo bili odločeni, da bo list postal resnično glasilo  Dolenjske in
je rasel list, hkrati z obojim pa se je povečevalo zanimanje za poročanje o športu. Kaj kmalu mi je začel
pomagati prof. Jože Glonar, za njim je poprijel še pokojni tov. Klemenčič, ki je napisal marsikaj o telovadbi in športna rubrika je oživela. Danes kar mrgoli sodelavcev in njihovih podpisov, če si "človek Ogleda športno stran.
še dva dogodka, ki sta mi ostala posebej v spomi-
da bomo preko njega ljudem v naši domovini in v svetu pripovedovali o tem kaj hočemo in kako bomo gradili naš srečnejši, jutrišnji dan.
Ko bralec danes obrača zajetno številko Dolenjskega lista, najde domala vsakdo v njem nekaj, kar ga zanima bodisi iz domačih krajev, bodisi o dogodkih v svetu. In kako je bilo tiste dni, pred 15 leti, ko smo obračali prve številke? To vemo samo tisti, ki smo morali takrat napolniti tiste drobne štiri strani »Dolenjca«, ki se je komaj porodil ...
Tovariš Dre j če mi je kot prvi urednik zato, ker sem se takrat ukvarjal s športom naročil, naj prevzamem v novem glasilu športno rubriko. Ni bilo lahko začeti, saj sem moral za prve številke napisati vse športne sestavke sam. športna dejavnost se je razvijala, ob njej
Vesela sem, da se nisem zmotila!
Za petnajsto obletnico 1 ega pokrajinskega časnika iskreno čestitam bralcem in kolektivu Dolenj-skega' lista! Us'anovljen iz aktivistične vneme prvih sodelavcev je v teh letih zrasel v pravega kore njaka.
Hkrati še majhen utrinek iz mojih spominov. Doma sem se pohvalila, da pripravljamo v Novem mestu izhajanje Dolenjske-■ lista. Mam' md je dejala, da je v njeni n-'ido-sti" izhajal časnik DOLENJSKE NOVICE, ki pa je kmalu zamrl zaradi revščine in da se boji, kako bo s to našo zamislijo Take skrbi me niso mogle omajat, češ saj imamo ljudsko oblast in ne živimo več v rajnki Avstriji.
Vesela sem, da se nisem zmotila in vam želim še mnogo uspehov v nadaljnjem izhajanju!
Zvesta bralka
DRAGICA ROBIČ (po-.
Zupančič), učiteljica v
Otočcu
Ob
roj stvu Dolenjskega lista
nu, naj omenim. V prvih letih »Dolenjca« sem poslal uredništvu iz Sekire ob Vrb-skem jezeru na Koroškem svoj prvi sestavek iz tujine. V njem sem spregovoril o narodnostnem vprašanju naših ljudi onkraj Karavank, uredništvo pa je nato začelo pošiljati list nekaterim našim rojakom, ki so odtlej ostali zvesti naročniki. In še nečesa se spomnim: v prvih povojnih letih je bila močno v čislih ustna propaganda z zvočniki. Tudi v Novem mestu temu nismo mogli ubežati in v radio klubu smo večkrat razpravljali o tem, da bi Novo mesto lahko imelo svojo radijsko postajo. Po Novem mestu smo napeljali zvočnike in preko njih posredovali glasbo, poročila, obvestila ter podobno. Bilo je precej pristašev, pa tudi nasprotnikov ni bilo malo. Mladim radio tehnikom, ki so se trudili okoli te razglasne postaje, je veliko pomagal Dolenjski list, ki je dal na razpolago svoje skromne prostore. Za proti-uslugo smo poslušalcem priporočali domače glasilo in iz njega prebirali pomembnejše sestavke.
čeprav smo v Novem mestu prvi začeli z uresničevanjem ideje o radijski postaji, smo zdaj ostali brez nje, okoli nas pa se že v Posavju, v Črnomlju in tudi ponekod drugod oglašajo manjše lokalne radijske postaje. Morda je tega krivo samo dejstvo, da smo že v prvih začetkih naleteli na razumevanje samo pri »Dolenjcu«, drugod pa ne?
Ob današnjem jubileju naj še enkrat zaželim, da bi še naprej ostala živa tista drobna, toda čvrsta vez, ki jo je irr~l list s svojimi bralci že pred 15 leti in da bi mu vsi sodelavci ostali zvesti, list pa da bi še naprej ostal glasnik in vzgojitelj ter prijatelj vseh Dolenjcev doma in v tujini!
MARJAN TRAT AR — UČO

Razpis jubilejnega nagradnega žrebanja
Vsi stari in novi naročniki našega lista bodo konec marca 1965 sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki smo ga tokrat namenili 15-letnici izhajanja naše ga časnika. Takoj, ko bo pobrana naroč nina za I. polletje 1965, bomo - razdelili med naročnike
60 NAGRAD
Naročnik, ki bo izžreban prvi, bo dobil 50.000 di narjev,
sledilo bo 10 nagrad po 5.000 din, nato pa še 49 le-v pih knjižnih daril iz izdaj Dolenjske založbe v Noven? mestu
Skupno bomo torej razdelili ob na šem jubileju 60 nagrad v vrednosti nad 200.000 dinarjev.
ZATO: če še nimate Dolenjskega Usta, si ga takoj naročite1.
Pri žrebanju bomo upoštevali tudi vse nove naročnike, ki se bodo do dneva žre banja še naročili na naš list. NAROČIL NICO ZA VAS ima vaš pismonoša, zado ^stuje pa tudi dopisnica in naš tednik vam bomo začeli takoj pošiljati na dom! — EDINI POGOJ za udeležbo pri tokratnem žrebanju bo poravnana polletna naročni na. Vsem starim in novim naročnikom v Sloveniji sporočamo, da bodo pismonoše začeli v kratkem pobirati naročnino za prvo polletje, medtem ko naj naročniki izven Slovenije takoj sami nakažejo celoletno naročnino.
§ DOLENJSKI LIST
0 vasi pišite še več kot doslej!
Dolenjski List poznam kakih 8 let. Kot glasilo občinskih odborov SZDL je odigraval svojo vlogo menda kar dovolj vztrajno.
Na področju, o katerem nas obvešča, je največji kraj mestece — Novo mesto. Dolenjski list je torej predvsem glasilo vaščanov.^Zato bi mo. ral še več pisati o vprašanjih, . ki zadevajo vasi. Ker sem oblikovalec, menim, da bi bilo treba govoriti o vasi kot naselbini. V preteklosti čvrsta, oblikovno zaključena vas danes žal, tako v svojih sestavnih delih (hiše, podi, kozolci itd.) in kot naselje razpada, je zanemarjena. Kadar se mi v teh dneh po novem*
Pišite več o kulturi na vasi!
»Poznam Celjski tednik, kranjski Glas in še nekaj drugih lokalnih listov in med vsemi prisojam Dolenjskemu listu najboljši način obveščanja in tudi prijetno zunanjo obliko. Odkar je obsežnejši, je še toliko bolj zanimiv, saj ljudje želijo, da najdejo v njem kar največ novic iz domače občine. V listu pogrešam več novic o kulturni dejavnost, po vaseh, o delu društev, pevskih zborov in dramskih družin. Morda bi kazalo nameniti posebno stran šolarjem, ki prebirajo zdaj le slikanico. Tudi o življenju in delu šol premalo zvemo. Zabavno prilogo naj bi pogosteje dopolnjevale križanke.«
VLADO PODGORŠEK Brežice
letu pogled pogovarja z našo brežiško pokrajino, se spomnim danskega prispevka novoletni, evrovizijski oddaji. Kakšne vasV Kako poetično med vrbami ob potočkih! Brueghelsko lepe so vasi v deželi Danski, ki je po naprednem gospodarstvu med prvimi v Evropi... In pri nas? Turizem — naša vas je smrtno bolna. Hotel, motel, bife, blok, stolpič — .»na vas« — nered dvorišč.
Osebno sem prepričan, da bo Dolenjski list izpolnil svo. jo nalogo le tedaj, če bo pisal o problemih krajin od Bizeljskega do Kostela, od Bele krajine do Podgorja pod Lisco,  načelno izhajajoč ve-
dno iz (da tako rečem) s soncem zlate resnice osvetljenega zunanjega in nuira-njega stanja človeka m ljudi, čim večje število dopisnikov, ki bodo o problemih pisali tako, bo dalo listu tako vsebino, da bo postal govornica vseh, ki žive življenje tisoč skrbi, govornica tistih Štirih, petih ust, ki jedo kruh, kupljen z enim neučinkovitim dohodkom, »povečanim« le z otroškim dodatkom.
Kot slikar in profesor likovne vzgoje čestitam jubi. lanlu s prisrčno zalivalo za njegovo naklonjenost likovne-mu oblikovanju, likovni vzgoji. '
MIRO KUGLER
»Bolj upoštevajte šport!«
»Dolenjski list kot dolgoletna naročnica dobro poznam. To je res medobčinsko glasilo, kakršnega si želimo. Prostor najde za vsakogar. Morda bi bilo dobro, če bi nekoliko bolj upošteval šport. Prispevki o športnih dogodkih so marsikdaj objavljeni z zakasnitvijo, ker zmanjka prostora. To ni več učinkovito in naši dopisniki potem nimajo volje za poročanje.
V listu mi je všeč tudi priloga »Uradni vestnik«, ki jo uslužbenei marsikdaj s pridom uporabimo. Naša ohčina sicer ne objavlja v njem, kljub temu pa lahko v omenjeni prilogi zvemo mnoge stvari o delu sosednjih občin in to primerjamo z delom pri nas. Zdi se mi, da bi bilo koristno, če bi se tudi naša občinska skupščina odločila za objavljanje važnejših odlokov v uradni prilogi Dolenjskega lista. Prebrali bi jih lahko vsi naročniki lista.«
MIMICA AVSEC, BREŽICE
O zelju in žgancih, o
ribniškem konju in kdo je neumen
To je bilo, ko je bil Ribni-čan Matevž še samkosamcat človek, ni imel ne lisca, ne žene in mu je moral robo to-voriti po svetu še lastni široki hrbet.
Pa se je zgodilo in ga je zanesla kupčija v hišo, ravno so južinali.
»Bog daj!« je pozdravil in se iznebil krošnje na klop ob peči in sedel zraven. »Bog žegnaj!«
»Holej, oče, pridite in pri-sedite!« ga je povabil gospodar. Seve Matevž takrat še ni bil oče, saj je bil samkosamcat človek in ni imel ne lisca, ne žene, le gospodar je bil toliko vljuden, da ga je počastil za očeta.
Imeli so pa v skledi zelje. Kiselina ni jed, da bi mikala
Matevža, pa se je lepo zahvalil: »Vajste, de bi rad, pa naj-sem lačen.«
Pospravijo zelje, postavi gospodinja na mizo žgance. Že se je pričel Matevž kesati, da ni prisedel. Rahli so bili, da ,so se tresli, kakor v sapici brezje, zabeljeni so se lesketali, kakor žitno polje v rosi. In zadehteli so kakor vijolice. Prehuda je bila za Matevža, gledati dobrote, jih duhati in zraven požirati prazne sline, in se je oglasil:
»Gaspadar, ali ste kaj rja-kli? Vajste, ne .smajte zameriti, sem ranku malu gluh, najsem vas prej rezločnu slišal.«
»Da pridite. jest,« pove gospodar. Zamalo je štel Ribni-čanu njegovo izbirčnost pa je
Kuj je vse skusil Ribničun Mutevž
Matevž sa je pomagal s kupčijo in ko je imel prihranka par tolarjev, si je kupil konja lisca, da je imel druščino po svojih potih in tovariša pri kupčiji.
Preskusila sta precej sveta in se je rad postavil Matevž, ..kaj sta vse doživela.
— Vajste, je pravil, kdor malu hodi po svajtu, nič ne vaj; jest pa moj lisec sva pa vre dosta videla in marsikatero grenko požrla.
Enkrat sva z liscem hodila po Istri. Nazaj sva bila namenjena skoz Trst, pa je naju pred lajso kruota ustavilu. Zevpilu je: »Holt=!! berdja!«
Jest sem dejal: »Lonce pe-ljam.«
Pa me naj rezumajlu, moral sem z njim v šišo. Prešteto ne bodi! Kaj bo tu? sem sa mislil, če mene zaprejo, kaj bo počel lisec!
»Jest lonce pel jam, pustite me, gaspud!« sem dejal. Pa zdaj sem bil šele sršena raz-dražil.
»Vošta vin!« zevpije.
Jest sem pa dejal: »Ne vozim vina ne, le lonce sva prodajala z liscem po Istri, zdaj pa greva skoz Trst damu.«
Netu so mene spustili, so pa lisca zeprli. Ti ubogu kiju-se ti, lačnu si, de kumaj gledaš, zdaj so te pa še v kajho dali — kako se mi smiliš! Pa kaj bom jest brez lisca doma!
»Gaspud, dajte mi lisca nazaj, če ne bom tako naredil, ki se vam ne zdi!«
»Nu, nu,« je reklu kruota, »mar se vam taku mudi damu?«
»Lejte, kajpek!«
»Pa lejte,« je dejalu kruota. »Samu ti mi še povajte, kaj bi takega naredili, če bi vam ne dali konja?«
»Lejte nu, druzega bi si kupil.« —
Tu je bil lisec vesel, de je vendar spet videl Trst. Ali preteta taka vas, ki še kolca najma, da bi lisca privezal nanj!
Lejte nu, sem dejal, ki som ravno v Trstu, moram ven-der kaj kupiti, saj je tukaj vse pocajni.
Grem v štacuno. Kar ugledam ribndšku sajme notri, zlate ribe je prodajani.
»Fantek,« sem dejal, »kiili-ku košta taka riba?«
»I, po krajcarji jih prodajam. Naj pa bo, vd, ki ste ribniški rojak, mi boste pa dva dali za anc«
Je le dobro, če ima človek prijatelje po svajtu. »Dajte mi nu anu! — Kaku se pa ta kuha?« v
»Precej je kuhanu in pečenu, da le ogenj vidi,«
»Fantek, zadel si jo, po potu ne bo časa čakati.«
Vajste, kumaj sem počakal, da me je lakot prijela; vzamem zlato ribo, — dejali so, de ji je »arenk« ime, — jo držim proti maj scu in pravim:
»Arenk, vidiš ogenj?« Pa pri tej priči mi je v lužo palu.
Se zaženem za njim, ga ze-grabim za zadnje noge in mu pokažem še enkrat ogenj. Pa kruota mi je začelu kvakata!
»Kruota, kaj boš kvakalu, saj si kiihanu in pečenu, ker si ogenj videni!«
dostavil: »Ampak zdajle vidim, da ni žlice za vas.«
»Kaj tistu,« je rekel Matevž in se porinil za mizo. »Prijazni besajdi naj, de bi človek odrajkel. Vajste, žlico nosim kar s sabo, nič se ne vaj, kdaj pride prav. De bi nam Bog požegnal in sveti Duh tiidi!«
»Čakaj,« si je mislil gospodar, »malo ti jo le zasolim južino.« Menil ga je podražiti in ga je vprašal: »Kaj pa kaj vaš ribniški konj dela, kaj?«
»škoda je kruote!« je odgovoril Matevž. »Jaku dober konjiček je bil, rad sem ga imel. Nazadnje se mi je pa vendar zamerilu. Vajste, kumaj sem ga bil nevadil stradati, mi je pa krepnilu. Pa bi lahku še živ a jI u, če bi ne bilu zmanjkalo oblanic«
»Hoho,« je rekel gospodar, »oblanic vendar ni žrl!«
»Kaku de jih ne bi,« je dejal Matevž in pridno zalagal žgance, »ko je pa imajlu zelena očala ne nosu in je obla-niče videlu zelene pa je mi-slilu kruota, de ima deteljo v jaslih. Kar nepraj je mu lilu in mlelu in mu je dišalu in teknilu tudi. Pa še kaku! Od sebe je dajalo bJodce, vajste, ravnu pravšne za žlice. Stal sem za kruotu s po-šetjo in kadar je bilu hlodca za dva čevlja ziinaj, sem pa odžagal. Ta-le žlica je vre tudi iz takega hlodca.«
»Fej te bodi!« je rekla go^ spodinja.
»Hoho,« se je smejal gospodar, »Ribničani ste res ne umni!«
Ribničan Matevž je postrgal skledo, obrisal žlico ob rokav in jo zateknil za škorenj: »Hvala Bogu, sit sem!« in se je prekrižal.
Oprtal si je krošnjo. »Bog plačaj stukrat in še en drugikrat, pa z Bogom! — Vajste, Ribničani najsm«, neumni, neumni so tisti,-ki za rajs vzemo njih storije.«
Kuj je še pruvil lončur Mutevž s svojih poti
To vajste, da se gre iz Trsta v Ribnico čez Kras.
Kraševci so pa vsi vražji, samu glavuo imajo pasjo. Kumaj sem se jim prikazal, se je že znašlu kruota in mi je začelu negajati. De pa mi lončarji najsmo kar bodi, vre ves svajt vaj, pa tiidi najsem

na dolgu ostal besajde.
Kruota je bilo punče, po laj tih godnu za moža, po pameti za šibo.
Pa mi pritrese lonec, vajste, vsčje sorte je bil, takšne sem dajal po štiri groše ane-ga, par pa po devet, ker sem jih imel bolj malu. Nu in ta lonec je bil počen, sevajde, kuharice so tudi včasi nerodne.
»Oče,« je rjaklu kruota in se mrdalu, »ali je rajs Ribničan tuliku nasiikan, de člije rasti travo in vidi, kaku žvižgajo planke? Dajte,« je rjaklu, »če imate kaj pod klobukom, zašijte lonec! Ne bom stiskala pri plačilu, laboro mlajka dobite z vrhom prazno in zraven še tri sladke besajde.
»Ej,« sem dejal, »mlajka sa* samu bolj potrebnu kakor jest, sladke reči so pa tiidi za otroke, ne za može, ne bom te zajedal. Vajš kaj, punče, lonec ti zešijem ze-stonj; ampak pri nas šivamo hlače nerobe, lonce pa tiidi; obrni lonec, punče, taku de bo ziinaj, kar je zdaj znotraj, pa ti ga zešijem, de se ne bo poznal šiv in bo držal lonec vso večnost in še tri dni.
Vajste, pa je bilu tihu.
No, prideva z Liscem v Postojno, je bdi pa škric, de me je podražil; pa sem se mu bil ttidi dobro odrajzal.
Vprašal me je: »Kiiliko košta lončen bas?«
Jest sem mu dejal: »Kaj
me tu vprašujete, saj ga ne boste kupili.«
»Ali le povajte, kiiliku košta?«
»Vajste kaj,, gaspud, mata županja v čabrovi vasi so mi hotejli dvakrat zanj škorenj obliznita ob podplatu; dajte ga vi trikrat, pa bo lončeni bas vaš!«
Stiha rob
Iz knjige »Suha roba«, ki jo je leta 1920 uredil Franc Milčinski, z risbami opremil Ilinko Smrekar, izdala pa Umetniška propaganda v Ljubljani, po-natiskujemo danes prve zgodbe o okrogbh in veselih, ki jih je doma in na tujem doživljal navihani Ribničan Matevž. Preneka-terega je ugnal s svojo zdravo pametjo in* pretka-nostjo v kozji rog, s svojo šepavostjo pa se je prikupil povsod in vsakomur, koderkoli je hodil. — Iz knjige o pravem ribniškem humorju, izdanem že leta 1920, posnemamo, da so bili viri zanj nabrani iz dela Antona Lesar-"Mbniška dolina (1861), iz Levstikovega zapisa Ribničan in Gorenjec, iz rokopisne zbirke Fr. Milčin-skega in po ustnih izročilih.
E^esizo naj prevzame gostinsko podjetje
Na pobudo krajevne skupnosti Ribnica je bil 3. februarja v novi restavraciji posvet o nadatjnji usodi obrata družbene prehrane v Ribnici. Posvetu so prisostvovali tudi predstavniki gostinskega podjetja, Inlesa, Kovinskega podjetja in Gradbenika. Po daljši razpravi so prišli do sklepov, da bi biio najpametneje (o tem so podjetja že razpravljala na posvetu na občinski skupščini), da prevzame obrat družbene prehrane gostinsko podjetje. Po tem prilogu bi
tople obroke hrane (malice) kuhali v restavraciji, sedanji obrat družbene prehrane pa bi bil razdeljevataica hrane za delavce in uslužbence Inlesa in Kovinskega podjetja, ker je menza v bližini teh podjetij. Seveda se cene obrokom ne bodo smele bistveno dvigniti; zaposliti bodo morali tudi del sedanjega kadra menze. Vsekakor bo treba z reorganizacijo pohiteti, tako da delovni ajudje po 31. marcu ne bodo ostali brez toplega obroka hrane -r
»Občinske strani so zame posrečene«
»Dolenjski list mi je pismo od doma! Skupaj s pismi najožjih sorodnikov in prijateljev mi daje popolno podobo življenja in napredka v domačih krajih. Razveselim se napredka majhnega podjetja kot milijarde, dosežene v semiški Iskri; želim se po-, peljati po novi cesti iz Metlike do Črnomlja in z grozo pričakujem list, da bi izvedela podrobnosti o katastrofalnih poplavah na Dolenjskem.
Prav tako so mi drage vesti o tem, komu se je rodil otrok, z zanimanjem preberem žalostne vesti o nesrečah in smrtih. Marsikdo, ki je živel daleč od rodnega kraja, me bo razumel, če rečem, da mi vsaka, še tako nepomembna novica pomeni mnogo. List je pisan v slovenščini, ki jo zdaj" slišim le poleti, ko pridejo turisti iz Slovenije. Včasih, ko si želim slišati slovenščino, vzamem v roke Dolenjski list in ga berem na glas.
Sponinim se, da ste včasih objavljali v vašem listu črti-
ce, in novele. Ali ni to dobro? Malo poezije in proze domačih avtorjev ne bi škodilo; slike in grafike objavljate! Tu in tam nasvet aa gospodije, nekaj o modi, ne o ekstrava-gantnostih Pariza — le kak
model za otroke, za službo in podobno. Vse pa v obliki, ki bo pristopna tudi najpreprostejšemu bralcu, kot na primer »Zdravnik vam svetuje« .
Domači tednik dobim navadno v soboto, včasih v ze-
Včeraj
je poteklo 15 let, ko so takratni Okrajni odbori Črnomelj, Novo mesto in Trebnje izdali prvo številko novega slovenskega'pokrajinskega časnika; odtlej pa do danes je izšlo že 778 številk DOLENJSKEGA LISTA. Medobčinski glasnik Socialistične zveze delovnega ljudstva izdajajo zdaj občinski Odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje; trenutno izhaja v nekaj več kot 24.000 izvodih. — Ob petnajstletnici izhajanja pokrajinskega časnika Dolenjske se uredništvo in uprava lista javno zahvaljujeta vsem, ki so v poldrugem desetletju na kakršenkoli način pomagali, da se je Dolenjski list v tem času lahko razvil do sedanjega obsega in naklade. Kljub najrazličnejšim, predvsem pa finančnim težavam so ustanovitelji lista in občinske skupščine ter-skoraj vse delovne organizacije na našem področju pomagali upravi lista, da je domači tednik lahko redno izhajal. Zahvala gre tudi vsem stalnim naročnikom doma in na tujem, ki so z rednim plačevanjem naročnine pomagali vzdrževati svoj list. Uredništvo se ob tej priložnosti tovariško zahvaljuje tudi vsem stalnim in občasnim dopisnikom ter sodelavcem lista; kolektiv uredništva in uprave pa hkrati vabi vse dosedanje in nove sodelavce, vse občinske skupščine in vse delovne organizacije, da poslej .še z večjim razumevanjem pomagajo pri nadaljnjem razvoju tednika in njegovem še hitrejšem preraščanju v javno tribuno Socialistične zveze.
Kolektiv uredništva in uprave DOLENJSKEGA LISTA
lo slabem stanju: zgodilo se je že, da je prišel brez zunanjih strani. Najprej preberem novice iz metliške in črnomaljske komune, saj sem Metličanka. Posrečeno je, da ste uvedli komunalne strani, a se bojim, da ljudje berejo le stran svoje in morda še sosednje komune, kot se to dogaja, meni, ker nimam časa.
Uredništvu in sodelavcem ob 15-letnici izhajanja čestitam dn iz srca želim, da ob novi obletnici izide ne samo v 25.000 izvodih, ampak v 30.000 in več. Prepričana sem, da bo s tem trud uredništva najlepše poplačan.«
MILICA VOLKANOSKA Pitu Guli 47 a, Ohrid, Makedonija
»List se je popravil, vendar . . .«
Milan češarek, Ribnica: naročen sem na Dolenjski list in mi je všeč, všeč namreč kotr' časopis. Zadnje mesece se je tudi precej »popravil«,
medtem ko ste pred tem zelo malo pisali iz naših krajev, iz ribniške in kočevske občine. Veliko zanimivega se zgodi pri nas, kar gre mimo, kar ni zapisano, pač zaradi premajhnega prostora ... če bi pisali več, če bi bilo dogodkom in vestem iz naših krajev odmerjenega več prostora, bi bil list še bolj priljubljen, še bolj bran ...
Razveselitf znance in prijatelje z
DQ1.£tn$!"~w ! ISTOM!
MIROSLAV  KUGLER: SKEDENJ
»Zdi se mi, da je bi! prej boljši«
»Dolenjski list, ki ga dobim vsak četrtek, navadno preberem od zadaj naprej. Najbolj mi ugajajo povesti in romani, zlasti od starejših slovenskih pisateljev. Prav tako so mi všeč zgodbe iz partizanskega življenja. Lepo zaokrožena celota sita tudi zunanja in notranja politična pregleda. Prav bi bilo, da bi ju še razširili, ker je precej ljudi, ki so naročeni samo na Dolenjski list in jih te stvari zanimajo. Večkrat pišete o kaznivih dejanjih: imenujte storilce kar s polnimi imeni! Prav se mi je zdelo, da ste ciganskemu vprašanju posvetili toliko prostora! Prepričan sem, da bo Dolenjski list tudi y. bodoče informiral javnost o takih perečih vprašanjiih. Vse to pa bi prav gotovo terjalo povečanje obsega.
Zdi se mi, vsaj meni osebno, da je bil Dolenjski list boljši, ko ni bil razdeljen po občinah. V tem času so ljudje   Dolenjski   list tudi
»Zaradi ,Def@njca' sem nehal kaditi ti
Janez Trdan iz Dolenje vasi, zdaj na delu v Nemčiji: »Odkar delam v Nemčiji, mi je poleg pisem domačih edina vez z domovino domač časopis. Prej sem bil naročen na kočevske Novice, po združitvi pa redno preje-nam Dolenjski list. Vsak teden komaj čakam nanj, saj zvem toliko zanimivega od doma; pa ne le iz domače vasi in občine, ampak iz vse Dolenjske. Človeku v tujini postane domače  tudi doga-
janje po vsej ožji domovini. > Prav vaš časopis me je odvadil kaditi,« je pripovedoval Janez med nedavnim obiskom doma. »Ko sem prebral članek o škodljivosti kajenja, se sicer nisem ustrašil za življenje, ampak sem enostavno nehal kaditi. In zdaj ne kadim več. Za naprej bi želel, da bi me vaš list prav tako prijetno in redno seznanjal z najrazličnejšimi dogodki v domačih krajih, kakor »me je doslej.«
bolj sistematično brali, zdaj pa verjetno berejo le zanimivosti iz svoje občine. Namesto slikanic, ki delujejo precej naivno, bi lahko objavljali- več povesti domačih pisateljev.
Naš tednik prebiram že dolgo časa. Včasih sem ga bral, ko sem prišel domov. Takrat sem nesel nazaj tudi po več številk tega tednika, zadnjih osem let pa sem naročnik. List berem sam, včasih glasno. Hčerkica se hvali, da se je slovenske go-
vorice naučila prav iz Dolenjskega lista.
Ob 15-letnici želim, da bi bil naš tednik še v bodoče glasilo vse Dolenjske, da bi bil — kakor do zdaj — glasnik naprednih idej in informator napredka dolenjskih krajev. Dolenjski list naj bo stalen gost v vseh dolenjskih hišah, uredništvu pa želim še veliko delovnih uspehov!«
IVAN ZALETELJ Maršala Tita 148 Ruma
V jubilejnem tedssa: 15 izžrebancev
Med 135 novimi naročniki zadnjega tedna smo v soboto opoldne izžrebali izjemoma večje število: tokrat 15! Naslednje nagrade jim bomo poslali danes po pošti:
1. Angela Preskar, Ribnica 207 — dobi 1. nagrado tedna: 3000 din;
2. Kralj Jožefa, Potočna vas 14, p. Novo mesto — dobi 2. nagrado tedna: 2500 din;
3. Anton Klepec, Krasinec 33, p. Gradac v Beli krajini — dobi 3. nagrado tedna: 2000 din;
12 lepih knjig, ki jih je izdala Dolenjska založba, pa dobijo tokrat:
Vinko Pate, Biška vas 10, p. Mirna peč; Albin Druškovič, črešnjice 39, p. Cerklje ob Krki; Albina Bauman, Presna loka 17, p. Sevnica; Ivan Molan, Stari grad 47, p. Krško; Stanko Slapšak, Krmelj 32; Mimica Zalokar, Drnovo 77, p. Le-skovec pri Krškem; Franc Ivane, Sinovica 8, p. Sodražica; Anton Lokar, Mozelj pri Kočevju; Marija Kužnik, Cviblje 9, p. Trebnje; Olga Preskar, Blatno 7, p. Globoko; Anton Korelc, Mar-tinja vas 10, p. Velika Loka; Marija Zaje, Dol. Paka 1, p. Črnomelj.
Stare in nove naročnike vabimo, da sodelujejo pri uresničevanju gesla: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! — Pridobite tudi vi vsaj enega novega naročnika za domače pokrajinsko glasilo Socialistične zveze!
Kako je bilo pred petnajstimi leti
\ •
Leta teko tako hitro, da temu komaj verjamemo. Zda se mi, kot da je bilo včeraj, ko sem kot slušatelj novinarske šole v Riibnem pri Bledu v februarju 1950 imeu prvič v rokah droban list, na katerem se je šopirili napis »Dolenjski list.« To je bil moj prrvi stik s tem tednikom. Podrobno sem si ga ogledal, tega »Dolenjca«, kd je nosil številko 1. Bila je prva številka, zato me je radovednost gnala, da sem vsebino podrobneje premlel. In če hočem biti pošten, moram priznati, da mi je bila oblika lista všeč, pa tudi vsebina je bila zanimiva. Spominjam se, kako smo s tovariši razpravljali o posameznih člankih, in — razumljivo — imeiui tudi svoje pripombe- Format lista se nam je zdel premajhen.
Nisem pričakoval, da me bo usoda zanesla prav v No-
vo mesto, v rojstni kraj Dolenjskega lista. Naneslo je tudii, da so mi tovariši od Dolenjskega lista gostoljubno nudiii prostor za moje novinarsko delo v svojih pisarnah. Tako sem imel možnost, da prav od blizu opazujem in spernljam rast, delo, uspehe in težave, s katerimi se je moral last boriti-
Jože Zemljen — Drejče, katerega j'e doletela nehvaležna čast, da je bil prvi urednik Dolenjskega lista, mi je ostal še v posebno dobrem spominu. Spominjam se, kako so bile včasih glasne uredniške seje, ko so se kresale misli o vsebini lista. Urednik je bil po srcu zelo dober in pripravljen vse storiti za svojega tovariša.
Iz prvega obdobja izhajanja iiista mi je ostal v spominu predvsem »cenzurira-n;« članek. Ne spominjam se
natanko, ald je bilo to pod uredništvom tovariša Drejče-ta ali Jožeta Bona, ki je bil nekaj časa njegov naslednik; bdiLo je takrat ko je prišel na prvo stran lista neki članek, ki ni bil primeren za objavo. Ko je bii namreč list že dobiskan, je »padlo« povelje, da bi inkriminirani članek premazali z barvo, toda ko so videli, da tak skažen list nd za med ljudi, je šla vsa naklada naed star papir. No, to je bil — kakor se spominjam — edini primer, da so bili naročniki in brakOj prikrajšani za številko svojega lista.
Krrmrilo pri vodstvu lista, je kmalu prišlo v roke tovarišu Tonetu Gošniku, njegov asistent pa je postal Peter Ro-manič. S Tonetom sva za razvedrilo rada vrgla partijo šaha- Bil jte boijši šahist in le redkokdaj   sem   ga matiral.
Sicer se ga spominjam tudi kot zeflo delavnega človeka, ki je cele dneve presedel ob pisalnem stroju, iistu pa je žrtvoval tudi marsikatero noč in nedeljo.
Peter je imel navado, da se je med tipkanjem od časa do časa počehljal po kratko pristriženih laseh. Ko sem nekoč slučajno dvignil vrhnji dea njegovega pisalnega stroja, sem našel kar za celo gnezdo ščetin. Prepričan sem, da mi Peter ne bo zameril, da sem razkril to skrivnost. Drugače je bil dobričina in sposoben novinar.
Ožji sodelavec lista je bil pesnik in prevajalec Severin šali. Nekega dne jo je prima-hal, ko sem bil sam v pisarni in sem se pravkar pripravljal za prostovoljno delo na Glavnem trgu. Namesto da bi delala, sva s šalijem ostaja pri cvičku; seveda je bilo to bolj redko. Včasih se je naša druščina napotila na Trško goro, kjer smo se navadno kar dobro imeli.
V upravi lista je imel pomembno besedo upokojenec in sedaj že več let pokojni Lavrič, doma dz Gore nad So-dražioo. Zelo veliko je kadil, pri tem pa peznansko kašlj al. Nekoč sem ga vpraša«., kaj kadi, da tako hudo kašlja-Pokazal mi je tobačnico, v kateri je bila prava zbirka cigaret: Drava, Ibar, Zeta, Morava in druge. Ni se mi več zdelo čudno, 'kadar je njegov obraz lovil sapo v oblakih cigaretnega dima. Bil je izobražen mož in po srcu zelo dober.
Seveda ne bi bili pravi ljudje, če ne bi ameui v svoji sredi tudi nežnega spola- V mislih imam Matrijo, Ivico, Unco in Mamico. Bili smo zares dobri prijabeilji.
Še in še bi lahko pripovedoval drobna doživetja. V delovnih prostorih smo preživeli dobre in slabe ure; zato smo postali prijatelji, jaz pa sem v njih naseli morda najboljše prijatelje, kar sem jih sploh imel.
Novo mesto je imelo tiste čase — pred 15 leti — drugačno podobo kot danes. Sledovi vojne še niso izginili, najbolj vidni pa so bdla na Glavnem trgu. Odstrani'ti je bilo treba niševine, urediti kanalizacijo, tlakovati ceste. Podoba mesta se je spreminjala iz leta v leto.
To so . bežni vtisi, osebni spomini na prva leta Dolenjskega lista, ka sem jih preživel z njegovimi sodelavci. Ko prebiram in primerjam sedanje številke DoCenjskega lista s tistimi iz prvih let, se mi zdi napredek več kakor lep. Dolenjski list sd je v 15 letih svojega obstoja pridobil veliko prijateljev in braf.cev, tu in onkraj meja domovine. Ob tem lepem jubileju pa, tovariš urednik, najlepše čestitke tebi (kot najstarejšemu _članu kolektiva) in Dolenjske-mu listu z željo, da bd ob 20-letnici imeli v vaših kartotečnih lisbih vsaj 30.000 naročnikov!
KAREL ORAŽEM
M. SE - KRATKO, ZGOŠČENO, ZANIMIVO!"
Nekaj osebnih podatkov: po materi Fotočan, po očetu iz vinorodne Dolenjske doma, sicer pa pristen Ribničan. Dolg, neprimeren za jugoslovansko konfekcijo, čevlji št. 46. Zaposlen v Novem mestu, delovno mesto v Kočevju in Ribnici, pisarna v Dolenji vasi, član sindikata na občini v Ribnici.
K Dolenjskemu listu sem prišel pred dobrim letom dni 3 Kočevskimi Novicami kot dota občinskih odborov SZDL Kočevje in Ribnica skupaj s pisalnim strojem, starim fotoaparatom, polomljenim fle-šem in veliko voljo do novinarskega dela. Se pred tem me je kot svojega štipendista dodelila pred skoro tremi leti ribniška občina kot dotacijo Novicam Kot pravo osnovno sredstvo časopisa sem po združitvi prišel skupno s štirimi tisoči naročnikov v nov kolektiv, pod novega urednika. Na njem mi je, odkrito rečeno, najbolj všeč to, da me ustno lahko »obdela« le enkrat na mesec, toliko pogosteje pa me v pismih in nikdar si nisem predstavljal, da jih po pismih lahko toliko slišim  ..
V novinarstvo sem zašel čisto pomotoma, vendar je to predolga zgodba. Ko sem prvič prišel k Novicam, mi je
urednik Matija porinil v roke čudovit rokopis, ki bi bil lahko davčna prijava, recept za zdravila, poziv na sodišče ali celo zapisnik zbora volivcev. Iz tega naj bi napravil krajši članek! Stvar sem vzel ko1: naravno katastrofo, se nekaj ur ubadal z grafološkimi raziskavami predloženega hiero-glifskega rokopisa, nato pa svoje ugotovitve strnil v kratek članek. Zatem mi je Matija dal drobno knjižico »ABC novinarstva«, dejal, naj to kje v miru preštudiram in se naslednji dan spet vrnem na tlako, šel sem, prebral najnovejšega Pavliho in zadostovalo je.
Ne vem, pod koliko uredniki sem že delal, vendar se je vedno vse srečno končalo, čeprav nikdar nobenemu ni bilo dovolj rokopisov, člankov, reportaž, vesti, mašil in podobne šare, brez katere ni mogoče sestaviti, časopisa- Se sreča, da nikdar noben urednik mi zahteval od mene pesmi .. Tudi" uredniki so pač ljudije, imajo pa skoro vsi to napako, da niso srečni, če nimajo okrog sebe najmanj nekaj ton rokopisov in potem jih prebirajo, sortirajo, prekladajo s kupa na kup, iz mape v mapo, dokler jih ne doleti vedno enaka usoda: za-starijo kot vojni zločini in romajo v strah zbujajoči ured-
niški koš ali pa so objavljeni. V tem so uredniki na moč podobni volilnim komisijam, ki prav tako šarijo po spiskih evidentiranih kandidatov, preverjajo, odbirajo, zahtevajo še in še ...
V svoji skoro . sedemletni novinarski praksi sem po dolgem in počez preko lovratil kočevsko — ribniško področ-
čanov. Najmanj enkrat sem prejel grozilno pismo od nepodpisanega junaka, za hrbtom so me ne vem kolikokrat dO kosti obrali, ob združevanju občin pa so me nekateri kot največjega krivca hoteli ubiti, protepsti, nagnati iz tistega kraja, obrcati, zaklati, s pirovsko steklenico nama-hati po neumni novinarski glavi, nazadnje pa še tožiti. Iz izkušenj sem se naučil, da je novinar vedno za vse kriv, da
je pisun, ki vtika svoj nemarni nos v vsako stvar in po tem po časopisju čveka in blati poštene državljane, da je nepotrebni nebodigatreba, zga-gar in zabušant, lenuh in . .. itd.
Pa sem spet pisal. O tem in onem, tu pograjal, uščipnil, tam speL, pohvalil. Pohvalil predvsem tam, kjer nam je šlo za oglase in s tem potrjeval naše prepričanje o svobodi in vlogi tiska. Pisal sem
in pišem, od preljubega urednika pa dobivam pisma s »še, še, potrebujem kratke, zgoščene novice, piši o tem, piši o onem .. « In spet pišem, pišem, pošiljam pisma po pošti, po avtobusih, po znancih in pisma prihajajo na naslov z največ dvodnevno .zamudo iz Ljubljane, Dvora, Žužemberka, Celja, vedno po najkrajši poti. Od vsepovsod ste že dobili moja pisma, kajne, tovariš urednik? Morda samo še iz Bitole ne?
In življenje teče dalje, urednik preklada po mapah rokopise, jaz pa spet nimam nič kratkih, zgoščenih, zanimivih . • •
FRANCE GRIVEC
INTERVJU, KI NI ZA
OBJAVO
(Avtointervencija)
»Spodaj podpisani — osebno!«
je, polomil že najmanj dva pisalna stroja in uničil kilo metre filmskega traku, požiral prah vseh naših cest in lolcalpatriotistične očitke nekaj ducatov naših vrlih ob-
Tedni so kot ure. meseci kot dnevi...
Ponedeljek, 7.00. Začenjamo delovni teden!
Kolegi Jakopec, Zoran in Moškon so vse do nedavnega imeli navado tako? ob prihodu v uredništvo prižgati cigareto »za ogrevanje miisli«, tako da so se v pisarni ob 7.30 že dvigale sivkasto bele meglice. Poudarjam — vse do nedavnega, aH določneje do 1. februarja letos, ko se je situacija bistveno spremenila z izjavo novinarja Jakopca:
— Ne kadim več! Sploh ne diskutiram o tem zakaj in kako ampak skratka ne kadim!
Od tedaj se je koncentracija dima občutno zmanjšala.
Ker pri nas ni v navadi, da bi na dolgo in široko premle-vali nedeljske izlete in dogo divščine, se ob 7.10 že" slišijo udarci štirih pisalnih strojev.
Kako lep začetek! Vredno ga je izkoristiti, zato hitimo, ker vemo . •.
.. -Cin ... cin — telefon!
— Uredništvo Dolenjskega lista?
— Je. želite, prosim?
— Kdo je napisal to svinjarijo?
— Katero?
— Članek v zadnji številki vašega lista . ■ o hitri vzroji piščancev ... vsi podatki so netočni... to je laž .. . Povejte, kdo je napisal, bom tožil! ! j
— Za kateri članek gre, kdo ste?
- — Zahtevam samo ime — nič drugega!
— Tega ne povemo, samo pred sodnijo!
V 99 primerih se huda kri pri prizadetem navadno pomiri, zato nas taki izpadi ne spravljajo več iz ravnotežja.
Delamo naprej. En članek, dva. Potem pride posta. Na
'5
kupe pisem- Vsak dobi dopise iz področja občine, za katero je odgovoren.
— »Moji« drže besedo — rečem. — Kakor obljubijo, tako poSljejo.
— »V moji občini« je vse prigovarjanje zaman, odvrne kolega. — Kadar pridem tja, vse obljubijo, pošljejo pa nič-Iz kože jih bom dal!
Med pismi pa niso le navadni dopisi, prihajajo tudi drugačna pisma.
• » :. .Vam dam vedet, da šem prizadet, ker ste me dali v časopis. Resnica je drugačna. Pa ravno mene! Zakaj me tako črtite? Ne zadovoljil jem se s popravkom v časopisu, zahtevam, da se mi osebno opravičite in to takoj. (Možak se je takrat nahajal v areatu! !)
Ob takih primerkih se delo le za hip ustavi. Skupno preberemo takole cvetke in se nasmejimo od srca ali pa se tudi j.^mo nad nevednostjo posameznikov. Spet pojejo tipke vse dotlej, dokler skozi ( k" , mimogrede ne opazimo, kak'-) ta in oni iz trgovine ali urada zavije v Trdinov hram ali v bife, da bi si privezal dušo. Takrat se spomnimo lastnih želodcev.
— Gremo na kavo? čez dve minuti odhod! — da navadno komando kolega Miloš.
Uradno določenega časa za malico nimamo. Kdor utegne je, kdor utegne, skoči v delikateso in pri pultu zlije po grlu napol vrelo kavo, kdor ne utegne, obsedi pri pisalnem stroju in se ubada z delom naprej.
Zgodi se tudi to, da ti je svinčnik ravno začel lepo teči po papirju^ ko je nekje neka važna seja, na katero so spet pozabili pravočasno poklicali novinarja. Sele ob začetku so ugotovili, da bi bilo prav, če bi kdo zadevo »obelodanil zato pokličejo po telefonu:
— Naj nekdo takoj pride! Je zelo važna seja! Menda nas ne boste pustili na cedilu? Zakaj vas pa imamo?!
In letiš z beležko na sejo, pustiš nedokončan sestavek, se vrneš s kopico novega gradiva in ne veš, kaj bi prej vzel v roke
Vsak izmed nas Ima tudi svoje delovne načrte: tega zanimajo gospodarski problemi, onega dejavnost na področju
kulture, tretjega urbanizem, mene predvsem socialna problematika, vendar ... malo kdaj uspemo lastne načrte do kraja uresničiti. Kopica tekočega dela, poročila s sej in sestankov, na katerih presediš cele ure, predelava člankov s terena, tako iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec. Sredi naglice, v kateri živimo od izdida ene številke do izida naslednje ali praktično od četrtka do četrtka, minevajo leta tako hitro, da niti ne opažamo, - kako nam pri tem sivijo lasje, Vmes še študij, dom, kak sestanek . ..
Ce bo šlo tako dalje . , Za vsak slučaj ima že pripravljen napis:
»Sredi nenehnih finančnih težav nas je v cvetu let, utru. Jena od poklica in gospodinjskega dela, za vedno zapustila naša Manaj
RIA BACER
V.: Spoznaj vsaj tri nove ljudi na dan — je najvažnejša novinarska izpoved. Zakaj?
O.: Da si lažje zapomniš vse, katerim si kaj dolžan in se jih izogibljcš.
V.: Katera ustavna pravica ti je do zdaj pomagala kot novinarju?
O.: Da sem bil za vse napake javno oštet pred kolektivom Dolenjskega lista.
V.: Kaj te je v novinarstvu najbolj razveselilo? _ O.: Daljnovidnost tiskarskega škrata, ki mi je ime spreminjal prej, preden je obveljalo načelo o pravici spremembe rodbinskih imen. Ne koč sem bil tako" brezplačno prekrščen v Ormana. Seveda bi bil bolj vesel, če bi se mi kaj takega primerilo na matičnem uradu.
V.: Kdaj si bil najbolj slabe volje?
O.: Ko serri zaklenjen v službeno stranišče Dolenjskega lista pred leti več kot dve uri bruhal znake SOS.
V.: česa ne bi rad dočakal?
O.: Da se mi izneveri hrbte-
nica. Dokler imaš hrbtenico, te ne premaknejo niti deževne plohe niti toča. Če hrbtenice nimaš, postaneš deževnik, ki te odnese, če čisto navaden pes tla pomoči.
V.: Kaj je to, da večina tako malo zasluzi?
O.: Splošen manjvrednostni kompleks.
V.: Kako daleč smo potem s samoupravljanjem?
O.: Včasih so delavski sveti molče prikimavali, zdaj pa si upajo odločitvam vodilnih na glas pritrjevati.
V.: Kakšna je prednost plešastih glav?
O.: Javnosti lahko dokažejo, da nimajo masla na glavi.
V.: Zakaj na .sejah tako kadijo?
O.: Da bi bistro oko ne opazilo, koliko prazne slame bi se lahko vnelo. Sicer pa pri nas ni nevarnosti, saj imamo poklicne gasilce.
V.: Zakaj tolikokrat uporabljamo povprečje?
O.: Ker smo preveč povprečni! S povprečjem se tolažimo, da nam še kar dobro gre. Tako se izenačujemo in govorimo, kako je naš sistem pravičen do vsakogar.
V.: Kako si potemtakem zamišljaš sožitje med ljudmi?
O.: Volk sit, koza cela, zelje nepoškodovano.
V.: Misliš kdaj na rotacijo?
O.: Na rotacijo ne mislim, če pa bi začel, bi seveda gledal po stolčkih, ki so višji od mojega, ker v rotacijskem sistemu ne bi hotel biti bela vrana.
• V.: Prisežeš, da je to sveta resnica? O.: Prisežem s figo v žepu.
V.: Tvoje želje ob 15-letnL_ Dolenjskega lista?
O.: Da bi Dolenjski list ne bil večno pacient devetih babic, ampak ljubljen otrok devetih mater.
Spraševal in odgovarjal ter za privatno rabo zapisal IVAN ZORAN, 1. r.
Delavci Dolenjskega lista - tokrat izjemoma o sebi in svojem delu
Čez grebene in valove...
»Na suhem se ne naučiš plavati!«
V dneh, ko praznuje naš list 15-letnico obstoja, bo hkrati poteklo 7 let, kar kot njegov sodelavec vihtim svinčnik. ■ Moje novinarstvo se je začelo "zelo preprosto in brez mnogih razmišljanj. Urednik Tone Gošnik (»ODE-GE« mu pravimo med seboj, kar je isto kot »odgovorni«, samo nikar mu tega ne nesite na nos!), me je v začetku februarja 1958 povabil na razgovor in k »hiši«. Ze čez dober teden, bilo je 15. februarja 1958, sem s tresočim se srcem natančno ob 7. uri zjutraj prestopil prag redakcije.
še istega dne ob 9. uri je bila seja takratnega ObLO Novo mesto. Moja prva naloga je bila oditi na to sejo-in poročati o njej. Urednik mi je brez ovinkanja rekel: »Zaplavati moraš, Miloš, na suhem se tega ni še nihče naučil. Kar poizkusi! Pojdi na sejo in piši!« S tem spodbudnim napotilom sem odšel na sejo. Takrat sem za zapiske porabil kar dve zajetni beležni-ci. Poročilo, moj prvi novinarski izdelek, je bilo dolgo 7 tipkanih strani. Ko sem ga predal, je bil urednik videti malce iznenađen nad mojo izredno storilnostjo. »Tega ti je pa precej ,ratalq'! Lahko bi bilo malo krajše, no — pa bo že!« je zamomljal. Nato sem že dobil drugo nalogo in jo od-
hitel uresničevat; odtlej mi ni dela nikdar zmanjkalo ... Priznati pa moram, da danes ne bi več znal napisati 7 strani dolgega sestavka o seji, pa tudi urednik bi mi najbrž pokazal vrata, če bi mu prinesel tako dolg sestavek, i
Upravnik je skoraj storil nesrečno srmrt pod papirjem..
Ko smo bili še v starin prostorih na Cesti kom. Staneta, smo bili zelo na tesnem. Upravnik lista je bil takrat Jože Turk, ki dela zdaj v Tovarni papirja v Krškem. Prišel je kmalu za menoj. Ko je bil že nekaj časa pri hiši, se je lotil zlaganja kopice časopisov, časnikov in revij, ki so ležali po tleh, ker v omarah ni bilo več prostora. Zlagal jih je v velike svežnje, ovijal v papir in povezoval z vrvjo. Te svežnje, težke po nekaj desetin kilogramov, je nato nalagal na omare, vse do stropa.
Po tleh je bilo takoj več prostora in naš ženski svet tistih dni: Mara Sajovic, Cirila Mazovec in Ria Bačer, je laže prihajal do svojih miz. Prej so morale telovaditi in preskakovati kupe papirja. Ugled upravnika Turka se je zategadelj zelo dvignil, zato je začeto delo z veliko vnemo nadaljeval. Toda ...
Nesreča nikdar ne počiva! Ko je nekega dne, bilo je menda na spomlad 1959, spet zlagal svežnje papirja na omare, se je ena izmed njih sesedla... Stari les ni več zmogel teže, skladovnica svežnjev, težka nekaj sto kilogramov, pa se je zvalila proti ubogemu Turku, ki je v zadnjem hipu odsko-čil. Skoroda bi bil storil nesrečno smrt pof1 napirjem ...
Ta prostor smo rezervirali za tiskarskega Škrata, pa je rekel samo:
»Za 51. letnico — čvrstitam!«
p7cwšhksGu
Kajprej sem mislil, da je novinarstvo, pravzčiprav reporterstvo (kar se lepše sliši, kaj-ie?) salamensko udoben poklic: sprehajaš se po deželici, vprašaš gospodinjo po čem so jajčka, šklocneš s fotograf ič-nim aparatom po otožnem zimskem motivu in napišeš sestavek s konstruktnvrum naslovom: »Samo konkretne razprave so lahko koristne!«. Ali pa: »Na novo turistično sezono je treba misliti že zdaj!«. Ali pa: »Brez trenja bo šlo lažje!« Potem sedeš s prijatelji in znanci v slovensko narodno kavarno in uživaš v slavospevih in čestitkah:
»Genijalno! Duhovito! Pronicljivo! Neponovljivo ...«
In naklada raste, raste — nezadržno s cenami...
Vse dokler se ga ni prijatelj Andrej hladnega jesen skega večera nasekal in mi je rekel brez posebnega uvoda in pravopisa:
»Tale vaš ca j ten g je eno samo tihožitje! Preberem vreme, potem pa ga zrežem na enakomerne kose, ne prevelike, da se odtok ne zamaši...«
Resnično mi je zaprlo sapo, še posebej, ker mi je v sedmi profesor latinščine nekajkrat zabičal: IN VINO VERITAS! (ne vem sicer ali veritus ali verites — vendar Andrej je bil zares okajen).
Ko ga je spil še dvakrat po dva, je rekel:
»Da, tihožitje!«
Drugo jutro sem pod »nujno« razložil svojo globoko razdvojenost uredniku in prisotnim kolegom:
»Dolenjci nas kupujejo za v...«
Kolegica je povesila oči in zardela. To me ni ustavilo:
»V.; pišemo premalo angažirano! Duhoviti smo samo še v tržnih poročilih in vesteh iz porodnišnice, aktualni pa v radijskem programu Prisluhniti bi morali ljudem, ki zmajujejo z glavami nad šoferji, urbanisti, zelenjadar-jd, sekretarji in železničarji. Socializem, tovariši, je resna stvar...«
Urednik in kolega (oranž-nordeči) sta se spogledala. Toda šel sem še dalje:
»Udariti je treba po opor-tunistih, po samovoljnih šefih, po podkupovanju, po zvezah in poznanstvih! Prebrati je treba Pismo še en krat, pa še enkrat...«
Urednik je prikimal, kolegi so prikimali, fikus v kotu je
prikimal in bil sem prepričan, da bodo moje revolucionarne zasluge za dolenjski žurnalizem vnesene na častno mesto... in tako dalje. Urednik mi je odobril še en zavitek konceptnega papirja in mi priporočil:
»Kar takoj začni. In ne pozabi: kritično! Angažirano! Duhovito ...«
ti ti ti Napisal sem sestavek: »DIREKTOR JANEZ KRIV ZA NIZKE OSEBNE DOHODKE!«
Kritično, angažirano'in duhovito besedilo je takole teklo:
»V podjetju NOVOATOR še vedno nimajo delavci zagotovljenih rnindmalnih osebnih dohodkov. Ker podjetje nima visoko kvaUficiranega kadra, proizvodnja ni rentabilna Navzlic   prizadevanju delav-
skega sveta, da bi štipendirali dva inženirja, enega ekonomista in enega pravnika, je direktor Janez Debeljak odločil, da štipendirajo štiri deklice na administrativni šali. Dve od teh sta njegovi nečakinji. Ker direktor Janez nima popolne osemletke,'se najbrž boji za položaj. Sekretar Frenk Kalin, prej kretničar pri J2, in komercia'.ni Anton Koritnik, dvakrat kaznovan z
no pošljejo dve garnituri svojih izdelkov!«
Se isti večer, ko som rukopis zaklenil v predal, da malo »odleži«, sem bil povabljen na začetek poizkusnega obratovanja stroja za cepljenje drv v podjetju NOVOSEK Vino so imeli prvorazredno in ko me je po najinem četrtem skupnem litru poslanec Goban vprašal: »Si tudi ti tako podvržen metliški črni-
majhna stvar. Mojster je rekel, da bo treba novo — dobim jo pa trenutno lahko samo pri podjetju NOVOATOR. Os'talo jim jih je nekaj, ko so preurejali reprezentančne prostore. Tam sem ugotovil, da sva s komercialnim — Ko-ritnikcm pravzaprav sošolca iz osnovne šole. Sestavek sem torej še malo spremenil. Samo, če izpustim Koritnika, moram tudi Kalina? S težkim
narja za list zberemo z naročnino in koliko z oglasi, s subvencijami,, prodanimi stranmi. »Iz tega denarja tečejo tudi vaši osebni dohodki, da lahko papcafr\ pupcate in drugo .. .« Predvsem duho-
moje malo tihožitje
zaporom do treh let, prej poslovodja trgovine s suho robo, ga navdušeno podpirata. Za stolčke se jim ni bati, ker jih ščiti poslanec Jure Goban. Ob novem letu mu red-
ni kot jaz?«, sem sklenil, da izpustim zadnja dva stavka v sestavku o direktorju Janezu . ..
Potem se je zaskočila ključavnica pri stranišču. To ni
t

Namesto življenjepisa
O sebi pravzaprav ne pišem rada in tale domača naloga mi nikakor' ne gre izpod peresa. Tovariš Tone, naš ,glavni in odgovorni", mi je v pismu še prav posebej zabičal, naj ne pozabim seznaniti bralcev s tlako pri Dolenjskem listu.
Molčati torej ne kaže. Morda je prav, če najprej povem, da sem pred leti pisala za Gorenjce. Ni še dolgo tega, kar me je zvabil dolenjske trte list. Tlaka pri njem mi je kar všeč. Skoraj se ne razlikuje od tiste na Gorenjskem, zato sem se tudi prostovolj-
no odločila zanjo. Ne rečem, da se kdaj pa kdaj ne jezim na sitnega in novic željnega urednika, a ta jeza mine prej, kot je tedeii okoli.
Tudi marsikatera zakajena seja mi je odveč, če le predolgo traja in če se
konča z uvodnimi ugotovitvami pred-prejšnjega sestanka. Na srečo so takšne seje v manjšini. Druga poklicna neprijetnost je, če mi kaj večjega uide. To se zgodi in me spravi v slabo voljo. Predvsem pa mi je žal za tistimi zmenki, ko se za občinsko mizo zberejo po trije ali celo štirje .vodilni' in sejejo za zaprtimi vrati, če »stvar ni dozorela«, o pisanju še slišati nočejo. Morda je za vsesplošni mir in občinski napredek bolje tako, obveščanje pa je le pomanjkljivo. To vsi po vrsti ugotavljamo, zato Dolenj'c tako vztrajno širi krog stalnih sodelavcev. Del skrbi za novice iz Posavja mi že zdaj odvzemajo tisti prijatelji lista in javnosti, ki z menoj vred polnijo stolpce na njegovih straneh. Prizadevni so, samo premalo jih je.
S kolegi v redakciji delim veselje in žalost komaj enkrat ali dvakrat na mesec. Ti me seveda blagrujejo, ker sem odmaknjena očem »odgovornega« in uživam večjo svobodo. Naša srečanja v Novem mestu so prav prijetna, čeprav so izpopolnjena s kritiko in samokritiko. Medtem ko žalujemo za neizvršenimi sklepi v minulih tednih, se nam že porajajo novi načrti in nove zamisli, ki jih v delovnem poletu naslednjega meseca nikoli do kraja ne uresničimo. Neomajno sem prepričana, da so moji najboljši članki tisti, katerih sploh nisem napisala. Vsakdanje naloge me prehitevajo in veliki načrti ostajajo neuresničeni. Seveda si želim, da bi bilo zapiskov v duhu čim' manj, zato pa več tistih na papirju, čeprav ga primanjkuje. '
JOŽICA TEPPEY
750 dinarjev kavarniškega dodatka!
Zaradi tega pripetljaja sva nato midva' z Jožetom Primcem začela dobi-vatr edinstveni prejemek v novinarstvu: »kavarniški dodatek« ... Jože Prime je prišel k hiši dobrih šest mesecev za menoj. Dotlej sva si delila mizo, ki je bila prej samo moja. Druge mize ni bilo, pa tudf"postaviti je ni bilo kam ... Ko so svežnji umetelno zloženega papirja skoraj pokopali upravnika, smo omare razbremenili. Nekaj svežnjev je priromalo na edino novinarslco mizo in tam so ležali zloženi vse do selitve v nove prostore. S Primcem sva ostala brez mize .. .
Po krajšem bojnem posvetu uredniškega odbora je padla odločitev: »Koncepte bosta pisala v kavarni Metropol, nato pa rokopise narekovala Riji! Dobila bosta po 750 din dodatka za izredne stroške na mesec!« Po tistem sva vse do preselitve v nove prostore s Primcem skoraj leto dni imela svoje »delovno mesto« v kavarni Metropol. Kavarniški dodatek ni bil kaj prida, saj je zadoščal komaj za kislo vodo, ki je bila takrat po 10 din 2 de-ci. Glavni natakar v kavarni, Lojze Damiš, nama je pridigal, da ima manjši promet zaradi naju. Trdil je, da se novinarjev ljudje bojijo in da ima zato manj strank. »Pisarno« sva si uredila za mizo pri peči. Loj^e Damiš pa je dober človek in nama je nemalokrat dal požirek pijače ali kavico tudi zastonj.
»Velike« želje ...
Dolenjski list je še danes brez fo-toreporterja, zato se s fotografiranjem kar mimogrede ukvarjamo vsi. Ko sem prišel k Dolenjcu, sem čez kakšna dva meseca dobil nov fotoaparat Regula, ki je veljal 22.000 din. Denarja nam ni nikdar preostajalo, zato smo celo tak aparat le stežka kupili, še po 7 letih mi kar dobro služi, čeprav je že tako obrabljen, da se na njegove muhe spoznam samo jaz.
Tako kot vsak začetnik v fotografiranju sem si tudi jaz že prve dni pri Dolenjskem listu zelo želel bliskov-nik — napravo za umetno luč, ki se pritrdi na fotoaparat. Moram priznati, da sem s precejšnjo zavistjo gledal urednika, ki je takrat rokoval z edinim bliskovnikom, kar jih je bilo pri hiši, ter ga kot veliko dragocenost skrbno čuval.
Moja velika želja se mi je izpolnila takrat, ko je konec 1959. leta ta bliskovnik doslužil in smo kupili novega. Predlagal sem, da bi starega kar sam popravil in ga uporabljal, kolikor bi se dalo. Priznati moram, da je sestavljanje in razstavljanje zapletenih mehanizmov moj konjiček. Kakšnih posebnih uspehov pri tem doslej še nisem dosegel, ker mi navadno ostane kak vijak odveč ... No, moj predlog je bil uslišan in lotil sem se popravila.
Naša ladjica pa reže valove
S prostorom smo pri našem listu vedno na tesnem. Moja pripoved je
dolga že skoraj 4 tipkane strani in ker urednika ne bi rad jezil, bom moral s spomini končati. Veseli in polni vedrine so zdaj, ko jih človek obuja, v dneh, ko je bilo vse to del resničnega življenja, pa je bila v prej opisanih dogodkih tudi marsikatera kaplja bridkosti.
Kaj naj rečem k sedmim letom dela pri Dolenjcu? Cas hitro beži in čeprav je že minilo 7 let, odkar sem sedel za stroj, da bi napisal prvi sestavek za list, se mi zdi, kot da je bilo to včeraj. Precejšen sveženj rokopisov je šel iz mojih rok odtlej.
Nemalokrat so sestavkom, zlasti če so bili kritični, sledile nevihte z bliskom in gromom. Toda resnica je ščit, s katerim se da previhariti še takšen vihar! V naši majhni posadki nismo nikdar pričakovali pohval, zato tudi nismo bili razočarani, ker jih ni bilo. Pisali smo za naše preproste ljudi in smo jim vedno natakali pošteno in odkrito besedo. Nismo pozabljali, da je resnica sredstvo, ki opere še takšen madež in še takšno sramoto in da zatorej ne smemo pred njo skrivati glave v pesek! Dolenjski list je, kot sem trdno prepričan, prav zato tako uspešno kljuboval vsem viharjem in se izogibal čerem ter je našel vedno dovolj vetra za svoja jadra. Za 15-letnico bi s 24.000 naročniki in blizu 100.000 bralci vred zaželel, naj naša barka še dolgo srečno plove po vodah vseh devetih občin!
srcem sem se odločil in prečrtal oba.
članek pa je bil še vedno izredno kritičen in angažiran in...
Č" dva dni, ko sem že skoraj oddal rokopis, me sreča upravnik Lista in čisto slučajno reče:
»Zdaj boste pa morah kaj lepega napdsatii o podjetju NOVOATOR: včeraj so nam podpisali oglas za 140.000 dinarje"/ .. .«
Verjemite, da je bil to hud udarec za moj svetovni nazor in z upravnikom sva se krit., angaž. in duhovito sporekla. Pri roki je imel tudi podatke o ,' ~m, koliko odstotkov de-
Opravičilo
Uredniškemu odboru!
Prosim, da mi opravičite, ker nisem mogel napisati domače naloge za današnjo slavnostno številko. Po 21 dneh bolezni (staknil sem pljučnico zaradi gripe, ki je nisem mogel pozdraviti,  kakor bi bilo treba, ker nas je v uredništvu premalo za delo) mi je ostalo za ureditev današnje   številke samo dobrih 6 dni. Od teh sem porabil dva za konference v Ljubljani,  za  »lov« na sodelavce in za posvet o višjih cenah tiska, papirja, poštnih dajatev itd., preostale   dnevne   in nočne ure pa sem z vami vred »vložil« v izdelek, ki je danes  pred   našimi bralci. Ker sta ta teden dva naša kolega   »polagala« izpite na novinarskem inštitutu v Beogradu, je ostalo za nas še malo njunega deleža, pomagal pa sem tudi v upravi z nasveti pri sestavljanju zaključne bilance za leto 1964. V četrtek Llopoldne sem moral skočiti še v Črnomelj na konferenco tajnikov občinskih skupščin našega področja, kjer smo odločili vse potrebno    glede nadaljnje usode URADNEGA VEST-NIKA   DOLENJSKE (in
milijonov, ki naj bi jih leta prispeval letos v skup no blagajno za redno izhajanje našega .Dolenjca'), razen tega pa sem ...
— ne, oprostite mi, prosim, da domače naloge nisem napisal, ker se bo sicer iz tera- opravičila hitro razvil članek: Kako sem postal urednik lista. Zanj pa zdajle, tik pred zaključkom iista, zares nimam časa.
Odgovorni in (še) tehnični:
vito, malo tudi kritično ta angažirano!
Sestavek, kolikor ga je še ostalo, sem predelal:
»TREBA JE ODKRIVATI NOTRANJE REZERVE ZA DVIG STORILNOSTI!«
Konstruktivno, kajne? In aktualno tudi, samo preberite besedilo:
»V nekaterih gospodarskih organizacijah še ne skrbe dovolj za kadre in imajo nekje najbrž zato tudi nizke dohodke. Moramo se zavedati, da samo visoko kvalificirani strokovnjaki lahko zagotove rentabilnost podjetju . . .«
Izredno pogumno, z ozirom na konkretno situacijo, priznajte! In kakšno odkritje! Dalje:
»Da je to vprašanje tako pereče, so krivi predvsem predpisi in prehodno obdobje, v katerem je razvoj našega družbenega sistema. Dela se na tem, da bi bil ta problem čimprej rešen. Delovne organizacije bodo morale nekje pristopiti k načrtnejši kadrovski politiki. V podjetju NOVOATOR so na primer organi delavskega samoupravljanja sklenili štipendirata kar štiri mlade strokovnjake .. .«
Urednik ni bil čisto zadovoljen, spogledala sta se z ordanžno rdečim, tiskah pa smo le.
Takim člankom pravi moj prijatelj Andrej — tihožitja. Vendar smatram zdaj, da je fant politično premalo razgledan. Saj ne morem na primer v sestavku o kmetijstvu napisati: To so ga srali! (po izjavi agronomov samih in po slovenskem pravopisu iz leta 1962, stran 826), niti: To so ga lomili! (Kdo? Kje? Kako?? 2e spet napadate!? Navaden revolver-cajteng!), niti To jim ni uspelo! pač pa: Zaradi objektivnih ovir . . Predlagamo, da sa sestavi komisija .. . Tako ,ie sklenil odber, ki je že pred o?rnim". meseci preimenovan v Zavod, pa rdaj ne moremo nikcgr.r -»-.klicati na cdgovorncot .
No, pa kaj zato," Ce p.oem tihožitja? Zaradi tihožitja ni še nihče šel jia sodioče, nihče nkbU tepen in nihčs ni rio-biv živčnega '.orna, - Zrdjenja je vendar kratko m toče tako lepo, če je čim manj Kritično, čim manj problematično; da, niti duhovito naj ne bo preveč ...! Zato sem napisal ob 15-letnici našega Licta tole tihožitje — nekaj maloga sem ga moral še popravit, in skrajšati, zato som ga krstil kar za moje malo tihožitje. Nobenih imen, nc3"§aifh obtožb, samo:
nekje -ga ne kateri, po veljavnih predpisih in v skladu z družbeu'tu'. nton lami poš* 310 ser .. pardon, lomi . . par-don: zaradi pbjeknvnih sil...
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI
KDAJ SO PONOVNE ALI DOPOLNILNE VOLITVE?
Poklicna šola za gradbince v Kočevju
Pretekli teden so ameriški bombniki spet dvakrat leteli čez 17. vzporednik, ki deli Vietnam na dva dela — na severnega in južnega. Spet so bombardirali Severni Vietnam. In spet v Washingtonu zatrjujejo, da gre le za »povračilne udarce«. Tokrat naj bi bil to povračilni udarec za napad na ameriško vojašnico v Quin Nhonu. Le-ta je namreč zletela v zrak. Od 40 Američanov, kolikor jih je bilo v njej, je ostalo živih le sedem. Življenje pa so izgubili tudi trije pripadniki Fronte narodne osvoboditve Vietnama, ki so vojašnico, ali kakor pravijo, vojaški hotel, minirali, in to od znotraj. K pomiritvi ameriških živcev pa prav gotovo niso prispevala poročila o strahovitem porazu, ki so ga doživele sajgonske enote v pokrajini Dinh Binh. V bitki na nož so partizani popolnoma uničili dve četi in en bataljon. Sodijo, da je padlo kakih 600 sajgonskih vojakov.
Potlej so ameriška in sajgonska letala zasula z bombami Clianh Hoa v DR Vietnamu, kakih 260 kilometrov od meje.
Vse torej kaže, da V Združenih državah Amerike prevladujejo tiste sile, ki si prizadevajo, da bi izsilili vojaško rešitev v Jugovzhodni Aziji; spričo ponovljenih napadov na Severni Vietnam je vse manj upanja, da bi našli politično rešitev, se pravi s pogajanji vseh prizadetih strank za zeleno mizo. Druge rešitve ni: ali zmaga ah pa dogovor za zeleno mizo.
Koliko pa je zdaj možnosti, da bi tisti ameriški zapriseženi antiko-munisti dosegli vojaško zmago v Jugovzhodni Azjji? Več kot deset let bojev v Južnem Vietnamu priča, da osvobodilnega gibanja ne le da niso zatrli, temveč je iz dneva v dan
močnejše in kontrolira dve tretjini celotnega ozemlja Južnega Vietnama. Razen tega je vsak dan bolje oboroženo — z ameriškim orožjem, ki ga plenijo sajgonskim enotam. Saj to je tisto, pravijo v Pentagonu. Mi bi z njimi že zdavnaj obračunali, če ne bi partizani dobivali pomoči iz Severnega Vietnama
Zarota proti miru
po tako imenovani Ho ši Minhovi poti. Skrajneži torej zahtevajo razširitev vojne na sever, da bi dobili vojno na jugu.
Če v okviru take strategije ocenimo »povračilne udarce«, potlej niso nič drugega kot pretveza za dejansko razširitev vojne na sever. In če bi to poskušali, kakšni so potlej izgledi za zmago? V Pekingu so že zdaj jasno povedali, da smatrajo vsak napad na DR Vietnam kot napad na LR Kitajsko. Vojna proti severu je potlej vojna tudi s Kitajsko. Predsednik sovjetske vlade Ko-sigin pa je na svojem nedavnem obisku v glavnem mestu Severnega Vietnama Hanoiu povedal, da Sovjetska zveza kot socialistična dežela ne bo dopustila, da bi imperialisti napadli katerokoli izmed bratskih socialistu nih dežel. Naj bodo nesoglasja med socialističnimi deželami še taka, v boju proti imperialistič-
nim napadalcem so enotne. S tem morajo torej strategi razširitve vojne na sever računati. Kaj bi to pomenilo, ni treba niti razlagati. Tega se tudi v VVashingtonu čedalje bolj zavedajo.
Ostanejo torej le pogajanja. Naj-realneje bi bilo, če bi sklicali spet ženevsko konferenco, saj so v te zadeve vpletene sile, ki niso članice OZN (LR Kitajska, Severni Vietnam). Sovjetska zveza., je za tako konferenco, toda Velika Britanija, ki je sopredsednik te konference, se noče zameriti Američanom in ni za konferenco, ker ima svoje težave z Malezijo, kjer potrebuje ameriško podporo. Za konferenco je samo še Francija, ki je na lastnih plečih preskusila pezo vietnamske vojne. Washington bi bil za konferenco, če bi partizani odšli domov in oddali orožje, Peking pa pravi, naj gredo Američani domov, potlej bi bili za pogajanja. Stališča so zdaj tako različna, da je zdaj kaj malo upanja na dogovarjanje.
Navsezadnje je pa tudi to nekaj: vsaj govori se o možnosti za konferenco. Tu je začetek, ki vliva upanje. Samo pritrdimo lahko komentatorju New York Timesa, ki je, zapisal: »Edini zdravi izhod je diplomatski, mednaroden, političen, ekonomski in ne vojaški.« Toda ni-' so potihnili tudi drugačni glasovi. Nevv York Daily News so pisale: »Zakaj ne bi sedaj ali v nekaj prihodnjih mesecih bombardirali več severnovietnamskih skladišč, zakaj ne bi uničili jedrskih potencialov komunistične Kitajske... Kaže, da je zdaj čas, da rešimo vse hude probleme na Daljnem vzhodu ...«
Kaj je to drugega kot zarota proti miru? Toda zarotnikom že slaba prede.
Ce bi volilna komisija ugotovila bistvene nepra-vibiosti v volilnem postop. ku, bi razveljavila volitve, bodisi samo na enem volišču ali pa za območje volilne enote kot celote. To bi se zgodilo na priliko tedaj, če bi ugotovili, da volilni odbor ni delal v skladu s predpisi. Na volišču, na primer, ni dovoljeno, da bi kdorkoli agitira! za tega ali onega kandidata. Groba kršitev zakona bi bila, če bi pri štetju glasov potvarjali volilne rezultate. V takem in podobnih primerih bi bilo treba volitve razveljaviti-
Razveljaviti je mogoče tudi zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi, na katerem postavljajo volivci kandidate posameznih skupščin. Tako, na primer, bi bil neveljaven zbor volivcev, če bi kasneje ugotovila zanj, da je poteka] ob premajhni udeiežbi, oziroma, da ni imel kvoruma. Razveljaviti je mogoče tudi predlog kandidature, če ugotovijo, da kandidat nima pasivne vo lilne pravice ali pa da ga je predlagal volilec, ki nima aktivne volime pravice. Skratka, volilna komisija lahko razveljavi zbor volivcev, predlog kandidature ali celo volitve, če ugotovi bistvene nepravilnosti. V pričujočem sestavku seveda še zdaleč nismo izčrpali vseh možnih primerov.
Ponovne volitve se razpiše, jo, če so bile volitve odbornika oziroma poslanca razveljavljene ali pa, če na volitvah, kjer je bil samo en kandidat, le-ta ni dobL absolutne večine glasov (več kot poiovi-co). Nekaj primerov nezako nitosti, zaradi katerih je treba razpisati ponovne volitve, smo že navedli- Novo za nas je, da je treba razpisati ponovne volitve tudi tedaj, če edini kandidat na kandidatni listi ni dobil absolutne večine glasov. Tak pogoj je nujen, kajti če se kandidat poteguje *za zaupanje volivcev sam, je tudii prav, da se to zaupanje kaže v večjem odstotku gia-sov. Dobiti mora torej več kot polovico glasov.
Lahko bi se tudi zgodilo, da bi dobili na volitvah rezultat, iz katerega ne bi bilo mogoče razbrati, kdo je pravzaprav izroljen. Na primer: če bi bili trije kandidati in^bi vsak od ' njah dobil enako število gka
sov, kar se lahko zgodi le po golem naključju, bi morali še enkrat ponoviti volitve. To bd morali storiti tako tedaj, če bi se taka izjemnost primerila na volitvah na občinski skupščini, kakor tudi takrat, če bi se to zgodbo na neposrednih volitvah.
Nadalje nas zanima, kdaj je mogoče razpisati dopolnilne volitve, že ime samo pove, da v tem primeru ne gre za ponovitev volitev, temveč za volitve, s katerimi je treba izpopolniti izpraznjeno mesto odbornika oziroma poslanca. Dopolnilne vouitve se razpišejo v tistih volilnih enotah, kjer je poslanec ali odbornik izgubil volilno pravico. Brž ko kdo izgubi volilno pravico, izguba tudd vse tisto, kar izvira iz te pravice, na primer posuanska ali odborniški man-dat. Le-tega pa je mogoče izgubita tudi tedaj, če je njegov nosilec sodno kaznovan z zaporno kaznijo, daljšo od šest mesecev. V tem primeru po-
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
slanec sicer ni izgubil volilne pravice, a je vseeno ob mandat, to pa zavoljo tega, ker mu dalljša zaporna kazen onemogoča, da bi lahko v redu opravljal svoje posuanske oziroma odborniške dolžnosti.
V zadnjem sestavku smo govorili tudi o odpoklicu, nismo pa pojasnili, da je tre da potem, ko smo nekoga odpoklicani, izvoliti na n/egovo mesto drugega poslanca oziroma odbornika. Dopolnkne volitve se razpišejo tudi takrat, če je poslanec oziroma odrx>rnik dal ostavko alti če je umrl. Toda v vseh teh primerih se razpišejo dopolnilne volitve le, če manjka do rednega izteka mandata več kot šest mesecev. Ako pa manjka do izteka manj kot šest mesecev, je razumljivo, da bi bi:xo brez pomena razpisovati dopolnilne volitve. To bi bila potrata časa, ker je pač bolje počakati do razpisa rednih volitev.
Prihodnjič bomo govorila, o aktivni in pasivni volilni pravici. Za danes naj povemo o tem samo to, da nam aktivna vohuna pravica pove, kdo lah-
ko voM, in pasivna, kdo je lahko izvoljen. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je stvar zelo preprosta, pa v resnici le ni tako.  Vsak   volivec ima
namreč več vrst aktivnih in, pasivnih volilnih pravic. Sicer pa počakajmo, da kaj' več zvemo o tem prihodnjič.
J. B.
V zimski sezoni je pričela v Kočevju poslovati poklicna šola za gradbince. To je šola za odrasle občane, v kateri si pridobe poklic in kvalifikacijo za zidarja, želesokrivca in tesarja, šola v Kočevju posluge kot oddelek Gradbenega šolskega centra Ivana Kavčiča iz Ljubljane. Uprava te šole sestavi učni načrt in
predmetnik, vodi sprejemne, popravne in zaključne izpite, vse ostalo pa organizira Delavska univerza Kočevje s pomočjo podjetja SGP ZIDAR.
Pirvi le*ndk te šole je začel delati že lani. V njem je bilo 25 zidarjev in 8 tesarjev. Ob koncu trimesečnega pouka so zaMjučni izpit opravili razen enega vsi. Letošnjo zimo je
vpisanih v II. letnik 24 delavcev, ki bodo morali opravili še zaključni izpit za kvalifikacijo, v I- letnik pa je vpisanih nad 30 delavcev iz raznih podjetij.
šola ima svojevrstno organizacijo dela: v zimskih mesecih, ki predstavljajo za gradbince mrtvo sezono, je v šoli teoretičen pouk; vsi oni, ki nimajo končane osemletke, morajo opraviti še sprejemni izpit Med teoretičnim poukom (7 — 8 ur na dan) dela\ci nimajo fizičnega dela. Po končanem razrednem izpitu se tečajniki vrnejo na gradbišča, kjer praktično delajo po določenem učnem programu in pod stalnim vodstvom inštruktorjev.
Skoro vse predmete pouču-
jejo strokovnjaki podjetja SGP ZIDAR. Ker je učni načrt v tej šoli tak kot v vajeniških šolah, je pridobljeni poklic v teh "tečajih splošno priznan. V obeh sedanjih letnikih bo trajal pouk do konca februarja, zatem pa bodo razredni oziroma zaključni izpiti.
JMtATKL
I IZ RAZNIH STRANI I
• Bonn sc jc vdal — Zahodno-nemski zunanji minister Schroder je pretekli teden uradno povedal, da ZR Nemčija ne bo več pošiljala orožja Izraelu. To je namreč zahtevala Združena arabska republika. V Kairu pa niso prav nič obljubili, da bi kakor koli popustili glede najavljenega obiska predsednika državnega sveta Nemške demokratične republike Walterja Ul-brichta. Predstavnik zahodnonem-ške vlade von Hase pa je precej nato dejal, da bi utegnil imeti Ul-brichtov obisk v Kairu »hude posledice« v odnosih med Bonnom in Kairom. Bonn torej še vedno pritiska.
• Petnajstletnica prijateljstva — Pretekli teden je minilo 'petnajst let, odkar so podpisali pogodbo o prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. To so nadvse slovesno proslavili. V Moskvi je bil miting v eni izmed treh največjih dvoran, na katerem je govoril član prezidi j a CK KP SZ in minister Bsščov, govor pa je imel tudi kitajski veleposlanik v Moskvi Pan či Li. »Pravda« je objavila uvodnik, v katerem naglasa, kako nujno je tesno sodelovanje mod obema državama in da so dani vsi pogoji za vsestranski razvoj takega sodelovanja. Po drugem obisku Kcsigina v Pekingu, kamor je prispel iz Hanoia, so se torej odnosi med obema deželama močno izboljšali. Tudi v Pekingu so začeli namreč ubirati drugačne strune.
• Novo poglavje v G ATT — Na zasedanju udeleženk splofinega sporazuma o trgovini in caririah, ki mu kratko pravimo GATT, so sprejeli novo poglavje sporazuma. Po njem bodo smele države v razvoju uvajati zaščitne carine, uživale pa bodo vse ugodnosti, ki jim jih daje sporazum. Zdaj so bile namreč izpostavljene izkoriščanju razvitih dežel, ki so konkurirale domači industriji
• Uresničeno priporočilo iz Ženeve — Generalna skupščina OZN je kljub temu, da je njeno delo skoraj povsem onemogočeno, sklenila, da se ustanovi stalna konferenca za trgovino in razvoj, kakor je bilo sklenjeno na ženevski konferenci za trgovino in razvoj, ki je bila lani poleti. Enotnost nevezanih držav, ki so se potegovale za tak sklep, je tokrat obrodila sad.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
© Odbor organizacijsko-političnega zbora repulS^ške skupščine za proučevanje zakonskih in drugih predlogov je sklenil priporočiti skorajšnjo razpravo o ukinitvi okrajev v SR Sloveniji. Na seji odbora so udeleženci razprave na splošno sodili, da so opravili okraji pomembno vlogo pri krepitvi samostojnosti občin. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek v razvoju komunalnega sistema. Občine so se usposobile za skoraj vsa opravila, ki so bila v pristojnosti okrajev. Razvile so se razne oblike medobčinskega sodelovanja, Id bodo imele v prihodnje še večji pomen. Zaradi vsega tega so dozoreli pogoji za ukinitev okrajev.
Urednik notranjepolitične rubrike »Dela« Miro Zakrajšek je v uvodniku »Ukinitev okrajev« zapLsal, da so imeli okraji po novi ustavi nalogo, da predvsem skrbijo za krepitev in razvijanje občin ter so torej predstavljali skupnost komun na svojem območja. To svojo nalogo so okraji uspešno opravili, saj so bistveno pripomogli k usposabljanju občin za samostojno delo. S tem so ustvarjeni pogoji za ukinitev okrajev kot skupnosti komun na svojem območju.
© V dnevnikih smo brali o odločni zahtevi po zaščiti zaposlenih upokojencev in o interpelaciji republiške skupščine socialnega zavarovanja pri zveznih organih. Do tega je prišlo zaradi tega, ker je tolmačenje novega pokojninskega zakona o zaposlitvi upokojencev povzročilo precejšen preplah. Po tem tolmačenju bi s 1. marcem letos ukinili pokojnine vsem upokojencem, ki so zaposleni oziroma v delovnem razmerju. S tem bi bili prizadeti mnogi upokojenci z nižjimi prejemki,
ki so reševali svojo eksistenco z raznimi zaposlitvami. To bi dejansko pomenilo, da se jim jemljejo že pridobljene pravice po starem zakonu. Ta ukrep pa bi povzročil težave tudi v delovnih organizacijah, kjer so zaposleni upokojenci, saj bi težko takoj našli nadomestilo zanje. Zaradi tega je republiška
skupščina zahtevala podaljšanje roka za ustavitev pokojnin za toliko časa, dokler ne bodo določila in tolmačenja razčiščena.
© Predsednik zvezne volilne komisije je izjavjj uredniku Tanjuga, da bodo v teh dneh objavljena območja zborov volivcev za kandidiranje zveznih poslancev. Zadnji rok za vložitev kandidatur zveznih poslancev je 19. marec. Potemtakem bodo kandidacijski zbori volivcev od 1. do 10. marca.
© Na seji upravnega odbora poslovnega združenja časopisno-založniških podjetij in časopisnih ustanov so menili, da postavlja predvidena odprava regresa in napovedano zvišanje cen roto papirja časopisna podjetja v nov položaj. To terja od njih, da proučijo svoj gospodarski položaj in da svoje poslovanje vključijo v ves gospodarski sistem ob upoštevanju družbene vloge tiska in drugih publikacij. Na seji so govorili tudi o pomanjkanju časopisnega papirja in o ukrepih za premostitev nastalih težav. Zavzeli so se, da bi bilo zvišanje cene enotno za vse dnev-
nike v državi, za druge časopise pa naj bi našli ustrezen gospodarski račun.
© Upravni odbor Jugoslovanske kmetijske banke je sklenil dajati prednost kreditiranju nekaterih važnejših področij, med njimi zlasti mehanizaciji kmetijske proizvodnje. Banka bo odobravala kredite predvsem za nakup novih kmetijskih strojev. Pogoji pri odobravanju kreditov za nakup zemljišč bodo enaki kakor lani. V vseh drugih investicijah bo delež banke 50 odstotkov. Roki za odplačila kreditov bodo letes daljši kot lani — znašali bodo od 5 do 30 let. Sicer pa bo banka razpolagala z manjšimi sredstvi kakor lani.
© Ob 20-letnici javnega tožilstva je predsednik Tito odlikoval večje število delavcev v javnih tožilstvih. Ob tej priložnosti je sprejel tudi predstavnike te službe in se zadržal z njimi v daljšem razgovoru. Predsednik Tito je med drugim izjavil, da se zanima za delo javnega tožilstva in.da spremlja njegov razvoj.
© Zveznim poslancem je bil te dni predložen načrt novega zakona o pomoči članom družin, katerih redniki so*na obveznem odsluženju vojaškega roka v JLA. Na sprejetju tega zakona, ki bo ugodnejši od sedanjega, je zainteresiranih okrog 12.000 družin, katerih redniki služijo vojaški rok v JLA.
© Odbor za proslavo 20-lctnice osvoboditve Slovenije namerava izdati posebno edicijo, ki bo z besedo in sliko prikazovala dvajset let graditve SR Slovenije. Knjiga bo napisana poljudno in bo namenjena širšemu krogu bralstva. Posamezna poglavja piše večje število znanih slovenskih novinarjev.
UKINITEV- OKlIiiV
# NIIRN A ♦
TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV MIRNA NA DOLENJSKEM
želi vsem prebivalcem Dolenjske in bralcem Dolenjskega lista prijetno pomlad!
Odločili ste se za nakup šivalnega stroja — svetujemo vam, kupite šivalni stroj »MIRNA« — zares — ne bo vam žal!
»MIRNA« proizvaja kvalitetne in estetske šivalne stroje po licenci svetovno znane-firme »Jax«.
Opremljamo jugoslovansko konfekcijsko, trikotažno, krznarsko !h usnjar-sko-konfekcijsko industrijo s stroji visoke produktivnosti.
Znak kvalitete
in estetike!
Brežiška lončarska delavnica že stoji
NISMO VSI AVTOMOBILSKI POTROŠNIKI!
Brežiška lončarska delavnica je zgrajena, že februarja se bo v mali po-izkusni peči žgalo desetine poizkusnih kosov. Razen te male peči ima prostorna delavnica tudi veliko peč.
Od jeseni 1963 do lanske spomladi je bilo v Dolenjskem listu često govora o brežiški, posavski ljudski obrti, o njenem turističnem in estetsko vzgojnem pomenu. Takratna akcija za njeno obnovitev je bila zaključena z razstavo ljudskih ročnih izdelkov v Brežicah. Namen razstave je bil predvsem določiti stanje ljuske obrti. Ocenjevalne žirije niso ugotovile rožnato sliko. To potrjuje tudi primerjava sedanjih izdelkov z onimi nekdanjimi, ki jih hrani naš bogati, lepo urejeni Posavski muzej.
Brezobličnost sedaj nastajajočih lončarskih izdelkov, njihova kričava, zoprna šegavost, ki jo širijo predvsem lončarji, ki žive okoli Rake in Prekope, in njihova slaba kakovost dokazuje, da tako lončarstvo ne koristi turizmu in kvari smisel za lepo.
Vse leto o teh rečeh skorajda nismo več govorili. Delali smo, da ne bi ostalo le pri besedah. Oglasili smo se le še ob Gorenjskem sejmu, kjer smo
GOR. PONIKVE: ni pripomb k davčnemu osnutku
V Gor. Ponikvah pri Treb-, njem-je bil 9. februarja zbor volivcev, na katerem niso imeli bistvenih pripomb k osnutku odloka o prispevkih in davkih občanov, niti ne k osnutku proračunskih dohodkov in izdatkov občine v letu 1965. Razpravljali Pa so o komunalni ureditvi kraja in pripomnili, naj bi na podeželju veljal vaški tip kanalizacije, ne pa mestni tip, ki je dražji in neprikla-den. Menili so tudi, da bi morali biti pri odrejanju sečnih dovoljenj hitrejši in ra-zumevnejši. '
razstavili nekaj po obliki dobrih, po izdelavi — moramo priznati — pa slabil lončarskih izdelkov in odlično opletene steklenice cvička. (Kakovost izdelave lončarskih izdelkov je bila slaba predvsem zaradi slabih kositrnih lo-ščev, katerih naši lončarji ne obvladajo. Strupene svinčene lošče (glazure) pa najstrože prepovedujejo predpisi sanitarne inšpekcije pri vseh keramičnih izdelkih, ki naj služijo v kuhinjah ali v gostinstvu. Brežiško lončarstvo jih zato nikakor ne bo uporabljalo.) Kljub temu so v Kranju razstavljeni izdelki, katerih videz je bil očiščen vseh omenjenih napak, vzbudili prav zaradi dobrega izgleda izredno zanimanje. Tistim, ki jih bo to ali ono v tem zapisu prizadelo,   velja poduk.
Življenje je neizprosna tekma in tista, o udarcu po obeh licih ne" velja. Naš čas brezpogojno zahteva napredek kakovosti. Ako vidiš samo sebe, svojo korist, te bo pustilo ob strani. Dve peči take konstrukcije, ki dovoli kakovostno žganje riestrupenih, predpisanih loščev, stojita zdaj v Brežicah.
Kaj vse bomo izdelovali v Brežicah? Prav vse. Vse v skladu z načeli pravilnega oblikovanja in sporoči-' lom, ki diha iz prastarih in starih lončarskih izdelkov. 2e maja jih želimo pokazati in ponuditi na prvi vzorčni razstavi v Brežicah. Kadar bo ta zamisel dozorela, ko bomo imeli fotografije delavnice in prvih izdelkov, vam povemo to in ono o mojstru, ki dela in vodi delavnico. MIRO KUGLER
Uspešne M® ImišMfM organizacij v trebanjski slini
6. februarja sem v prodajalni kmetijske zadruge ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu želel kupiti žago, na katero bi doma nasadil lok- Rekli so mi, da takih žag nimajo, da pa lahko dobim žago z lokom. Tako so mi odgovorili tudi pred dvema mesecema, ko so mi obljubili, da bodo mojo prošnjo upošle. vali. Toda v odgovor se je poslovodja umaknil. Stopil sem še v ŽELEZNINO ob kandijskem mostu, pa tudi tam mi niso mogli postreči. Žago, ki se mi je obrabila, sem kupil leta 1952 prav v tej trgovini.
Prepričan sem, da bi prej dobil, če bi kupoval avto ali motor. Trgovina to bolj prodaja, ker ji več nese. Trgov ci bi morali kljub temu nuditi posamezne predmete tudi tistim, ki niso avtomobil.
Večina ZWI se
letnih konferenc je v dotaknila ' tudi vloge te organizacije, ki jo je nakazal tudi zadnji kongres ZKJ. Glavni problemi, ki so jih te konference obravnavale, so bili:
— premajhni ivalidski prejemki in dodatki;
— stanovanjsko vprašanje članov ZWI in borcev NOV;
— skrb za invalidske upravičence s poudarkom na njihovo invalidnost, zdravstveno in socialno stanje;
— klimatsko zdravljenje in okrevanje, in
— nekatera organizacijska vprašanja.-
Lani so vložili za invalidski dodatek in priznavalnino 39 zahtev, 31 pa jih je bilo ugodno rešenih. Enkratno priznavalnino je dobilo 18 članov.
Za tri najpotrebnejše člane so preskrbeli stanovanja, še devet pa jih stanovanje nujno potrebuje. Ob novem letu so obdarili 22 svojih članov, 15 so jih obdarile osnovne organizacije same. Na zdravljenju je bilo lani 15 osebnih invalidov. Z dogovori z občinskimi vodstvi SZDL in ZB so
0 kandidatih in krajevnih skupnostih
Ob * koncu februarja bodo občani trebanjske občine razpravljali o kandidatih za odbornike v občinski skupščini in krajevnih skupnostih. Tedaj bodo predstavniki občine pojasnjevali občanom delo skupščine v zadnjih dveh letih in njene naloge do naslednjih volitev.
pripomogli, da je skrb za kadre, ki vodijo te organizacije, iz dneva v dan večja. Zelo kritično pa so delegati ocenili odobrena finančna sredstva: v proračunu je bil predlog za 500.000 dinarjev, odobrili so jim 400.000, dobili pa so jih le 270.000. Iz tega je razvidno, da organizacijo še vedno podcenjujejo. Prav tako so ugotovili, da osnovne organizacije nimajo primernih prostorov. Na koncu so sprejeli več pomembnih sklepov za bodoče delo.
MIRNA: čakalnica spet odprta
Svojčas so bili potniki zelo nezadovoljni, ker železniška čakalnica ha Mirni ni bila odprta tudi zvečer, čakalnica je zdaj spet odprta za vse, ki čakajo vlak na miren-ski železniški postaji.
ski potrošniki. Kje naj kupimo žage in drugo orodje, kav dar ga potrebujemo, če ne v novomeških trgovinah?
FRANC ZIBELNIK
Trška gora 44
p. Otočec ob Krki
Konferenca RK v Krmelju
Na nedavni konferenci RK v Kremlju so ugotovili, da je odbor dobro delal. Med največje uspehe štejejo krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo 135 ljudi, ki so dali 46 litrov krvi (devet litrov več kot leta 1963). V Novem mestu bodo predvsem skrbsLi za čistočo v naselju, podjetjih in v šoli, za nego bolnikov na domu, ki jo je opisala patro-nažna sestra^ Ermanova. Ona je tudi opisala zgodovino RK, za kar so ji bili poslušalci prav hvaležni.
S KRAJEVNIM SAM OPRI S P EVKu M BI LAHKO VEČ NAPRAVILI
Občani celotnega območja sevniške občine so na zadnjih zborili volivcev našteli izredno veliko nujnih komunalnih del. Tudi v krajih, kjer so prebivalci oproščeni davkov, so prikazali vrsto neodložljivih opravil. Občinska skupščina jih v celoti ne bo mogla financirati, zato je svet za stanovanjske in komunalne zadeve predlagal, naj bi se ljudje dogovorili za krajevni samoprispevek. Tisti kmetje, ki jim ne bo treba odvajati kmetijske dohodnine, naj bi v takih primerih zbrali nekaj sredstev za urejanje poti, za vodovod, za napeljavo elektrike in podobno. Tako zbran denar bo lahko uporabila le krajevna skupnost po poprejšnjem dogovoru volivcev.
INLES:
! dober start j i v januarju j
J Osnova za sestavo proizvod- j
i nega plana za letošnje leto v I
J ribniškem INLESU so bili re- |
i zultati v minulem letu in re- t
{ alne možnosti za proizvodnjo J
i in  prodaj«  v  tekočem  letu. i
[ Plan proizvodnje so postavili J
i dovolj visoko, dobre 4,8 mili- i
{ jartle dinarjev. Od tega bodo J
i ustvarili obrati v ribniški ob- •
' čini 3 milijarde 161 milijonov, j
i obrata v kočevski  občini pa J
J milijardo 652 milijonov,
i Prodajo   svojih   proizvodov J
{ predvidevajo   v višini   nekaj [
i nad 4 milijarde. Plačane pro- J
j izvodnjc bo — po planu — *
i 3,875 milijarde, celotni dobo- ■
i dek pa 3,931 milijarde dinar- '
' jev. Čistega dohodka bo pred- J
J vidoma milijardo  688 milijo- '
i nov, od tega bodo porabili za J
! osebne dohodke milijardo 143 s
■ milijonov, za sklade pa 545 ■ i milijonov dinarjev, število za- t J poslenih se bo letos povečalo J i le za 0,3 odst., to je na 1.2-10 S J ljudi. *
Predvideni  proizvodni  plan i
j bodo lahko dosegli s sedanji- J
S nii kapacitetami le z odstra- i
• nitvijo številnih ozkih grl v J i proizvodnji in s čim boljšim i J izkoriščanjem surovin, se pra- J i vi s kar najnižjimi material- ■ j iiimi stroški. .
■ V glavnem proizvajajo tri i J glavne skupine proizvodov: ! i žagan les,  stavbno mizarstvo i
in druge končne izdelke. Slo- J venski trg porabi 31,2 odst. v ■ [ Jugoslaviji prodanih INLESO- J VIH   proizvodov,  prav toliko i odst. celotne proizvodnje (31,2 J i odst.) pa izvažajo, v glavnem ■ { v dežele krepkih valut. Izvoz- J
• ni plan za letos so postavili v i { višini milijon 565.000 dolarjev. J
Že v januarju, v katerem so i
i navadno Imeli   vedno   precej J
J težav,  so  uspešno  startali v i
j novo leto. Ustvarili so 313 mi- J
} lijonov ta presegli plan me- i
i sečne proizvodnje za 4,3 odst. J
j V prvem mesecu so izvozili za i 107.820 dolarjev.
5
V šerjtjanžu si bodo izposodili buldožer
Prebivalci Šentjanža so za letos sprejeli precej obveznosti. Radi bi uredili dvorano prosvetnega doma, da bi/ v njej laže uprizarjali kulturne prireditve. Amaterska dejavnost je v teh krajih ljudem potrebna, saj imajo le malo možnosti, da spremljajo kulturno življenje v večjih centrih. Nekaj televizijskih sprejemnikov res imajo, toda to je premalo.
Med naloge za to leto so prišteli tudi ureditev mrtvašnice in pokopališča. S tem nočejo več odlašati in zahtevajo pomoč občinske skupščine. Tudi buldožer bi si radi sposodili, da bodo popravili pot skozi Podboršt— Ovseno in Požarče. Po popravilu kliče še pot od Novega grada do Budne vasi, po boljšem vzdrževanju pa cesta skozi češnjice.
Stanovanjski blok za trg
Poleg stanovanjskih blokov, ki so jih sezidali v zadnjih letih okoli nekdanjih prostorov Zdravstvenega doma v Trebnjem, je začelo SGP PIONIR iz Novega mesta graditi dvanajststanovanjsko poslopje za trg.
V vsako hišo DOLENJSKI LIST!

Kmetijska zadruga ŽUŽEMBERK
proda TRAKTOR FERGU3GN FE 35
z jermenico, prikolico, dvobrazdnim plugom, brano in cirkularjem
Prodaja bo na javni dražbi, v soboto, 20. februarja 1965, od 8. do 10. ure dopoldne. Možnost nakupa ima socialistični sektor.
KRKA UMIRA... KRKA UMIRA... KRKA UMIRA... KRKA UMIRA.
TEKLA KOMU V GRLO?
Krka umira! Kdo bo odgrnil zaveso skrivnosti? Noben SOS nI zalegel - 100*000 vagonov blata, s katerim bi lahko zatrpali Novo mesto do strešnih žlebov - Kličemo na pomoč, pa še ne vemo, kako bi pomagali - Ne problem občine in ne problem področja - to je problem vse dežele!
FiHIFimi 1»H«HMMIHW«H     I "nI
Iz merice za kačjo slino teče rjavo črni curek, zajet v rudniškem potoku pred Željnskimi jamami. Desno se vidi gladina smolastega potočka, ki odnaša v pod-i zemlje vsak dan 25 ton trdnih sedimentov.
Kadar zašume nalivi po sa- • motnih pobočjih Roga in kadar pritisne pomladansko sonce po zasneženih južnih straneh nepreglednih gozdov in košon'c nad kočevsko dolino, takrat zabobni po skrivnostnih dvoranah in koridorjih v osrčju legendarne planine. Curki in potočki, ki se pr&bijajo med skalami in koreninami, se steikajo v nam nevidne- podzemeljske reke in jezera. Težko je reči karkoli o dogajariijrih v večni te-m:, še težje pa ugotoviti pot vole. Zato so vsev misli in besede -okrog kraških pojavov v Rogu bolj ugibanja in sklepanja na osncvi izkušenj od drugje kot pa resna podlaga zia sistematično, znanstveno in ek±iem~.ko upravičeno delo tod okrog.
Če mirnvga, sončnega dne eno od ustfij podzemeljskega sraJa bruhne na dan kot »Vmlr črno vodo«, si preprost človek pojav težko razlaga drugače, kct nam je povedala ženica ob vznožju Roga:
»Moja stara mati so bili pobožna in strašno pametna ženska. Večkrat so pripovedovali o velikanskem jezeru znotraj teh hribov. In v jezeru, da živi zmaj! če udaru z repom po vodi, lahko vsi izviri pod hribom za sedem dni usahnejo .. .«
Danes je 18. februar 1965. Antibiotiki, televizorji, atomski reaktorji, rakete s sateliti — zmaja, celo takii iz prav-3tjde, pa počasi izginjajo. In vendar Radešca v Podturniu vedno pogosteje prinaša na svetlo z glino pomešan premogov prah! Inštituti, organi, zavodi, ustanove, inženirji in profesorji na vprašanje: »Zakaj?« lahko samo skomignejo z rameni: Ne vemo.-To je skrivnost...
Taka voda teče iz pip to-pliškega vodovoda in tak po-

4- <\\QO
tok se na ovinku pod Gradiščem potem pridruži temno zeleni Krki. V dneh, ko izvir prinaša orno brozgo, vodovod ni uporaben, potok pa počasi zastruplja tudi Krko ...
Kaj pravi o tem inženir Teršar?
»Decembra 1962 smo prvič opazili, da je dobil izvirek Radešce v Podturnu neobičajno črno rjavo barvo. Ta umazanija se je pričela pojavljati vse pogosteje in vedno bod j izrazito, voda pa je. tudi v bakteriološkem pogledu povsem neprimerna.
Po vseh dosedanjih preiskavah in ugotovitvah upravičeno domnevani, da v bližnji prihodnosti ne bomo mogli preprečiti tega onesnaženja. Predvidevam celo, da bomo pri vsakem izdatnejšem naV.vu na tem področju priča feafc&rniu pojavu vsaj še nekaj desetletij: uprava . rudnika Kočevje namreč v svojem poročilu od 26. maja 1964 navaja, da se nahaja po podatkih iz rudniškega arhiva v pod-
talnem kraškem svetu med Željnami in Podturnom okrog 272.000 ton sedimentiranega prahu in glinastih delcev. Še
vedno  pa  odnese Rudniški potok z odpadno vodo vsak dan 25 ton čvrstih snovi v podzemlje. Na naši strani cenimo, da
O&KH Pihalnih „ n\
ur LICE



\ SAIKAVAS

-flOti V.s M*stm \ vrh i*
ŠALK K0ČEVJLT


v
* » 4 F« 1—I—l—l—i—t Km
SKICA POLOŽAJA 2ELJNSKIH JAM IN IZVIRA RADEŠCE V PODTURNU. ZRAČNA ČRTA MED 2ELJNAMI IN PODTURNOM JE DOLGA 14,5 KM, PODZEMELJSKI TOK RUDNIŠKEGA POTOKA IN RADEŠCE PA PRAV GOTOVO 6E PRECEJ DALJŠI (OZNAČEN Z VPRAŠANJI)
prinese podzemeljska Radešca iz notranjščine Roga najmanj 500 ton premogovega prahu in gline, če traja takšen pojav 10 dni. Pri predvidenih petih večjih nalivih na leto bi Radešca odplavila v Krko 2500 ton sedimentov. Tako bi trajalo polnih 50 let, če bi hoteli izpravi iz podzemeljskih jezer in kadunj samo polovico deponiranih čvrstih delcev ...«
Zanimivo, še bolj pa nevarno je dejstvo, da se usedlina nalaga na dno struge v obliki -finega, lepljivega filma, ki ga niti narasla voda (na primer ob poplavah) ne more odnesti z rastlin in kamenja. Zato smo lahko opazili, da je Kr-lia že izgubila nekaj svežine v svoji značilni temnozeleni barva. . .«
Prof. čadfcževa i** inž. dr. Hamerla: premog je iz Kočevje!
Profesor Nada N. Čatlež, hidrogeolog pri Hidrometeorološkem zavodu SRS, ugotavlja: -
»Pri svojih obhodih izvirov, ki pritekajo izpod severovzhodnega pobočja Kočevskega Roga, od Kočevskih Poljan do Soteske, ni bilo mogoče v času višjih voda prezreti opazne razlike v barvi vode posameznih tamošnjih kraških izvirov. Ko so periodično delujoči kraški izviri pri Kočevskih Poljanah sorazmerno malo kalni, ko je Obrh v vasi Obrh rjavo umazan in Srkavnik pri Loški vasi le precej moten, je dzvir Radešce v Poditurnu več ali manj gosto črnosiv.
Ta opažanja so mi dala pobudo, da preiščem vsebino naplavine teh izvirov. 2e makroskopski pregled naplavine in usedline izvira Radešce je jasno pokazal v obeh prisotnost sicer finih, a mikroskopsko vidnih drobcev premoga.
Leta 1954 sem v okviru Hidrometeorološkega zavoda pri svojih hi-drogeoloških raziskavah Kočevske in v okviru Jamarske sekcije PD Železničar raziskovala tamošnje kraško pojave. Posebno pozornost sem posvečala hidrografski vlogi vododržnega pliocenskega premogovnega bazena severovzhodno od Kočevja, ki leži sredi pretežno zakraselega sveta. Ob tej priliki so bile precej nadrobno raziskane tudi 2eljnske jame, v katere doteka z enim od potočkov, ki odmakajo severovzhodno stran kočevskega premogovnega bazena, tudi voda iz separacije premogovnika Kočevje.
Odvzeto naplavino odtoka iz separacije v Zeljnske jame in naplavino izvira Radešce v Podturnu je nato že leta 1954 z ozirom na premogovo primes mikroskopsko preiskal dr. inž. M. Hamerla iz Zagreba in seveda v obeh vzorcih ugotovili prisotnost premogovih drobcev, ki so v izviru Radešce sicer znatno finejši, a v obeh primerih izhajajo iz istega nahajališča.
Ta pregled je predstavljal dokaz za domnevno hidrografsko povezavo Zeljnskih jam in izvira Radešce v Podturnu, kar je bil tudi glavni cilj mojih takratnih raziskav. Poleg tega smo skupaj s se drugimi hidrogeološkimi raziskavami ugotovili, da je kočevski premogovni bazen del hidrograf-ske ločnice med povod iema naših velikih kraških rek Krke in Kolpe.
Kljub izboljšani separaciji kočevskega premogovnika se oneči-ščanje izira Radešce ponavlja in to celo v tako katastrofalnih oblikah kot v lanski zimi.
Dejstvo je, da so zaloge premogovih odpadkov, ki so se v desetletjih nakopičile v kraškem podzemlju Kočevskega Roga, znatne. Delno lahko to opažamo že v naplavinah-samih Zeljnskih jam, v naplavim fcrr.ške kotlinice južno pod željnami in v naplavini kotlinice, kjer so razvaline Remiho-vega mlina in kjer zadnjikrat na Kočevskem lahko zasledimo tok rudniškega potoka.«
Domačini: take vode ne moremo piti!
© Tone Zupančič, mlinar iz Podturna, pravi:
»Voda je po dežju črna kot šmir. Ni za pitje in tudi za kuho ni! Jaz sem tu mlinar že od 1934. Poleti Radešca rada presahne za toliko, da se ne da mlati. Včasih smo imeli 3 kamne, zdaj je samo eden. 2e pred petimi leti, tako se mi zdi, se je začela pojavljati umazanija. Ampak, samo ob velikih nalivih in zelo malo jo je bilo. Še preden je voda pritekla do Krke, se je očistila. Lani februarja pa je pritekla taka kot šmir. In v Krko je šla in še tam vse popacala, če bo šlo tako naprej, ne bo prav ne za nas, ki tu živimo in rabimo to vodo, in ne za turizem v Dol. Toplicah. Do 1952, ko je bil še stari7 vodovod tu, sem ga jaz rihtail in umazanije še ni bilo.«
© Nada Unetič, natakarica v Dol. Toplicah:
»Voda je po vsakem deževju izredno umazana. Ob takih dneh točimo gostom kar radensko.«
@ Janez Nardin, mlinar iz Sel pri Dol. Toplicah:
»V mlinu ob Radešoi delam že 33 let. V hudi vodi je bila umazana kot vsaka druga, pa se je takoj, ko je upadla, očistila. Poleti 1963 pa je po manjšem dežju, ko je komaj toliko narasla, da smo lahko mleli, prišla umazanija. To se je ponovilo še nekajkrat, pa ne po vsakem dežju. Lani julija pa je bilo najhuje: kar 14 dni se ni očistila. Ljudje govorijo, da je dobila drug izvir, da gre skozi rudnik in vse mogoče. Zadnja leta tudi hitreje upade, kot je prej.«
Dolenjska bi ne bila Dolenjska...
Da smo pa še tisočkrat bolj prizadeti kot Toplicam, ki nimajo zdrave pitne vode, prav vsi Dolenjci, postaja bolj in ba\j jasno po vsakem nalivu na kočevskem področju. Kako pusta je sicer slikovita dolina Save pod
miera, kanadskega svetovnega potnika in po mislili tisočerih turistov z vsega sveta, ki jim je zastal dih nad tiho lepoto temnozelene reke — vprašajmo samo ljudi ob Krki: uslužbence, kmete, študente, pisatelje in druge — kaj jim ta reka pomeni. Odgovor je soglasen: Novo mesto ne bi bilo Novo mesto,
Filter?! Samo mreža, ki zadržuje večjim kosom vstop v podzemlje — to je namreč zloglasni požiralnik v zeljnskih jamah, ki pospravi na minuto 1,5 prostornega metra umazane vode.
Hrastnikom in Trbovljami! Kako žalostni so bregovi Vo-glajne v Celju! Kako odbijajoča je obala Jadrana na Reki! Vse samo zaradi umazane vode.
Krka — srčna žila dolenjske svežine in privlačnosti, najlepša slovenska reka, pa tudi že bledi pod pritiskom drobnih premogovih zme in gline, ki sedajo na lehnjak, na rdeče in zelene alge, na nežne škrge somov in ščuk ... Ni treba listati po izjavah ameriškega senatorja, zamorskega kralja, sovjetskega pre-
Dokaz sod mikroskopom
Dr. inž. M. Hamrla, ki je mikroskopsko preiskal te drobce, je vzorce vode Rudniškega potoka preprosto filtriral in ugotovil, da sestoji suspenzija njegove vode pretežno iz premogovih zrn. Iz vzorca blata izvira Radešce je po dokaj zapletenem postopku dobil okrog 40 odst. koncentrat drobcev premoga. Mikroskop-sko-petrogTafska analiza zrn-cev obeh vzorcev je pokazala njihovo popolno skladnost in vsa svojstva, ki jih ima kočevski premog. To so zrna malo karboniranega premoga vrste mehkih rjavih premogov, relativno nizko zrelostne stopnje,   nekako   na   prehodu k
trdnim rjavim premogom. Mikroskopska slika, kot jakost refleksije, struktura, tekstura, sestava in anorganske primesi v premogu obeh vzorcev je enaka. Zato odpade možnost, da bi podzemeljska Radešca izpirala morda kake druge premogove plasti v mezozoj-skđh kameninah svojega hi-drografskega zaledja. Mezozoj-slri premogi se jasno razlikujejo od mladoterciarnih premogov ali premogov kakega drugega mlajšega ležišča. Pre-mogovi drobci v izviru Radešce izvirajo torej le iz rudniškega potoka, kar dokazuje hidrografsko zvezo Zeljnske jame — Podtum.
Otočec bi ne bil Otočec, čudoviti Jakčevi in Lamutpvi pejsaži pod Gorjanci bi ne bili pejsaži, Kostanjevica bi ne bila Kostanjevica — skratka, Dolenjska bi ne bila Dolenjska, če bi ne bilo Krke!
To je romantika — danes ji rečemo rekreacija —, v katero smo nalagali nič manj kot težke milijarde. Milijarde za turizem. Kaj več o tem naj pove Niko Paulič, tajnik Dolenjske turistične zveze:
»Prihodnost Dolenjske je v turizmu in ne v industriji. To je zdaj že vsem jasno. Vsaka investicija, ki se tu na Dolenjskem turistično vlaga, pa se vlaga z ozirom na Krko. Težko je reči, da je to prav Otočec ali kaj drugega. Vse skupaj naj bi namreč bila turistično edinstvena dolina Krke, .posejana z zdravilišči, gradovi, hoteli, kopališča in preprežena s cestami. In mesta na Krki: Brežice, Kostanjevica, Novo mesto! Skupnost je v ta svoj kotiček vložila velika sredstva — prispevala je vsa Slovenija.
Na konferencah in sestankih je bdio dogovorjeno, da se podvzamejo najstrožji ukrepi za ureditev tega problema, vendar trenutno nič ne vemo, kako daleč je stvar. Lahko rečem, da še ni nobenih rezultatov...«

T-iha, zelena se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta.
(po Ketteju)
KRKA UMIRA... KRKA UMIRA... KRKA...
Umazanijo smo v Krki opazili:
decembra 1962
oktobra 1963
25. februarja 1964
(močno)
30. maja 1964
15. junija 1964
(šibko)
12. julija 1964 (močno)
9. avgusta 1964 (šibko1
10. oktobra 1964 30. novembra 7964 Šibkeiši onesnažitvi pa še septembra in decembra 1964
Ribe se umikajo
družin SUHY,
Tajnik   Zveze ribiških Novo    mesto, BRANE pravi: ,
»Zda) je usedlin žc toliko, da se dvigne crn oblak, če stopiš v vodo, da bi odpel blinker. Krka je umazana vseskozi do Save.
Se posebej pa smo prizadeti z Radcšco, ki smo jo odprli kot komercialno vodo za turizem skozi vse leto. Povabili smo že novinarje iz Italije in Avstrije, da so naredili široko propagando za ribolov v Radešci. Mi smo med tem seveda vlagali velika sredstva in mnogo truda, ki "ga je treba za usposabljanje take vode za športni ribolov.
Umazanija negativno vpliva na razvoj ribic; tako da zaroda ne moremo vri vlagati, pač pa samo
CR?AUSC£ V J<AP0K-
jke jame Pred štirimi leti so uredili novo, modernejšo separa-cijo z ločilnim strojem in urejenimi čistilnimi napravami.
Voda, s katero izpirajo premog, Je meteorskega izvora. Zbira se v rudniški kadunji, na bivšem površinskem kopu, ki meri po dolgem 1200, počez pa 800 metrov. To vodo potem s črpalko spravijo po ceveh do pralnice in primarnega usedalnika, ki izločita ves premog (90 odsotkov celotne količine), debel nad 1 milimeter, in po žlebovih steče v sekundarni usedalnik samo še voda, pomešana z najfinejšim premogovnim prahom in jalovino (glino). V se-kundarniku se usedejo še preostali trdni delci, vodo pa skozi rezervoar za returno vodo uporabljajo spet za ponovno pranje v pralnici.
Po izjavi JOŽETA CENČICA, glavnega tehničnega vodje rudnika Kočevje, lahko samo višek izrabljene vode uide čez rob rezervoarja in steče v rudniški potok. Voda je namreč za rudnik dragocena surovina in Je ne gre spuščati kar tako.
Pa vendar ta majhna količina vsak dan izgine v žrelo 2eljnskih jam in čeprav tolikokrat prečiščena, še vedno nosi s seboj 25 ton premoga in gline   . .!
Bistrilnik
na 26 hektarih
Ljudje iz rudnika se zavedajo nevarnosti in škode, s katerd" grozi njihov skromen potoček vsej Dolenjski. Zato so predvideli v čistilnem sistemu še akumulacijsko jezero, pred vstopom v podzemlje pri Željnah pa bistrilnik s površino 26.000 kvadratnih metrov, kjer bodo z jezerom zadržali več kot 100.000 kubičnih metrov vode. To je dolina, v katero bi lahko spravili ves center Novega mesta, kolikor ga Je na polotoku Zemljo za bistrilnik so od kmetov že odkupili, izvedli so geološke raziskave za postavitev jezu. zdaj čakajo samo še na izgotovitev projekta in ugodnega vremena, da bodo lahko pričeli z delom. Samo bistrilnik bo stal okoli 40 milijonov dinarjev, akumulacijsko jezero pa še nadaljnjih deset!
Pri vsem tem pa zatrjuje inž. Franc Jenčič, Šef centralnega rudniškega  laboratorija  rudnika rja-

7KEM0C
SKICA   SISTEMA   ČISTILNIH   NAPRAV   V RUDNIKU KOČEVJE. AKUMULACIJSKO JEZERO ŠE NI ZGRAJENO, BO PA NEKE VRSTE REZERVA ZA BOLJŠE DELOVANJE SEKUNDARNEGA USEDALNIKA
»ečje kose. Lipan se jc iz zgornjega dela že čisto umaknil. Bojimo se tudi finska pri tujcih. Na podlagi geoloških in bioloških raziskav imamo pravico zahtevati odškodnino, vendar sc kočevski inženirji še niso dokončno spo-prijaznili z dejstvom, da je to kočevski prah. Samo škoda v Radešci pa znaša več kot 3 milijone dina rje v :
S pomočjo občine smo organizirali sestanke, dogovorili smo se o ukrepih, vendar se do danes ni ničesar naredilo. Celotnega problema najbrž ni mogoče rešiti v okviru občine, to je stvar okrajnega značaja. Zato smo šli ribiči po dogovoru na občini k predsedniku okraja inž. Marku Bulcu, ki je obljubil pomoč. Drugih rezultatov pa ni   . .«
Vodna skupnost Dolenjske: NI SREDSTEV!
KAREL KOŽELJ, direktor Vodne skupnosti v Novem mestu:
»Krka je to prinašala v malih količinah že 10 let. Mi se s kvaliteto vode ne ukvarjamo toliko, bolj nas zanima profil rečnega dna in bregov. To torej ne' spada v nase področje, pa tudi nobenih sredstev nimamo v ta namen.
Je pa to prava katastrofa za Krko — tudi, če Radešca ne bo prinesla nobene umazanije več, se bodo dosedanje usedline držale na dnu Krke še najmanj S let! Krka ima namreč majhen padec, zato tudi majhno erozijo in take stvari ne more tnk-n hitro odplakniti.«
In kaj so storili na rudniku?
Najprej nekaj zgodovine: premogovnik Kočevje je bil odprt leta 1827. leta 1860 so pričeli z intenzivnim površinskim . izkoriščanjem in leta 1895 postavili prvo pralnico za izpiranje premoga z vodo. Od takrat 2e torej teče rudniški prah nekam v krafiko podzemlje. Najprej menda v območje Rinže. pozneje pa v Željn-
vega  premoga Trbovlje-Hrastnlk:
»Sedanji sekundarni usedalnik lahko služi res samo za očiščenje vode do take stopnje, kot je potrebna za ponovno uporabo v separaciji. Analize pa kažejo, da bo še vedno treba odvesti v prirodni bistrilnik pred Zeljnskimi Jarnami, ki bo služil tudi kot de-ponijski prostor, vsak dan 25 ton sedimentov — preračunano na suho substanco. Prostornina sedimentov, nastalih v enem dnevu, bo torej 100 prostorninskih metrov ali 30.000 prostorninskih metrov na leto.
Po dosedanjih poizkusih lahko pričakujemo, da bo preliv iz končnega bistrikiika praktično brez suspendiranih snovi, vendar pa kapaciteta vrtače, ki Je predvidena za deponiranje, zadostuje komaj za 0 let. tudi če računamo z dvakrat večjo koncentracijo, kot smo jo ugotovili s poizkusi ...»
Rudnik pa bo po oceni zalog premoga obratoval še najmanj 18 let. Kam torej z usedlinami?
In zdaj so na vrsti ugibanja *
Z vsern tem pa gordijski vozel še ni presekan; pred-vsem ser vedno grozijo podzemeljske zaloge, upoštevati pa moramo še nekaj ugoto vitev:
— čeprav gre umazanija vsak dan noter, priteče ven kot čista voda;
— umazana voda priteče samo v določenih presledkih, kadar so močni nalivi na Kočevskem;
— umazanije traja nekaj dni, potem pa je izvirek spet čist.
® Ljudje pravijo, da se je Q notri nekaj podrio. Stro-
£ kovnjaki pa se sprašujejo: ® Ali doseže narasla voda Q kakšne sklade že zdavnaj £ odloženega premogovega $ prahu? Ali je spremenila 0 svojo podzemeljsko pot? £ Ali vplivajo na podzemelj-0 sko Radešco tudi drugi 9 hudourniški pritoki z ro-9 škega področja?
Res je namreč, da pridejo pri izviru Radešce ob deževju ogromne količine vode na dan — prav gotovo večje, kot gredo na Kočevskem noter. Res je pa tudi, da je ta voda s kočevske strani, kar so dokazali tudi s kemijsko preiskavo; čeprav ima manj sul-fatovega iona (zaradi ogrom-
Kaj pa jamarji?
Saj res — podzemlje je vendar Eldorado za naše vrle jamarje! Prisluhnimo, kaj pravi dr. Roman Savnik, ugledni speleolog in marljivi sodelavec Inštituta za raziskavo Krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti i2 Postojne:
»Inštitut bi lahko raziskal vodne jame na Kočevskem. Vendar zaradi pomanjkanja ljudi, tudi, če bi bila sredstva, na tako resno delo ni mogoče misliti pred prihodnjo zimo. Ekipe se morajo spustiti v vodne jame na Kočevskem, jih zmeriti^ ugotoviti padec, vodni pretok, sedi-
Pisatelj Jože Dular je napisal »Krka umira«, roman o katastrofi, ki je doletela našo reko, ko so izumrli raki. Zdaj prihaja pošastnejsa smrt: sploš na, absolutna...
»Ker nimamo sredstev-, se •ne moremo lotiti resnega raziskovanja, če bi imeli Vsaj zagotovljen prevoz do Roga, bi lahko organizirali, tudi s pomočjo drugih klubov, sistematično prodiranje v osrčje Roga. Sredstva, ki smo jih dobili, smo porabili za nabavo najnujnejše opreme. Letos smo namenili 6 akcij v to področje, imamo nekaj lestev, karbidke In -s nijast čoln, sposojen od gasilcev — po-
Ali res ni rešitve za te razpenjene bisere, ki so tisoč in tisoč let lahko padali neoskrunjeni v zelenilo nemirnih tolmunov?
ne razdalje in razredčenja); imajga pa le.
g§ Kdo bo torej odgrnil zaveso roške skrivnosti?
Takole, teoretično, je mnenj dovolj, tudi cela vrsta variant z razlagami pojava je povedana, vendar . .
Da stvar res ni enostav na, poglejmo na primeru! Ena izmed variant pravi ta kole: Podzemeljska Radešca teče skozi jezera in kadumje, v katere, ko je akumulirana in stoji, stalno .odlaga usedline. Cec rob jezer teče samo čista voda. V desetletjih pa so se ta jezera, ali pa morda samo eno — največje izmed vseh, napolnila do roba z blatom. Murna, pohlevna Ra dešca teče po gladini in ne odnaša blata, kadar pa pride po nalivu, in pomagajo jd še vsi curki s strani, silno vzburka površino blatnega skladišča in prnese orno mešanico s seboj.
g Kaj pa druga, tudi verjetna varianta: Radešca v suhem vremenu sploh nima nobene ziveze z Rudniškim potokom — le kadar visoka voda iz Kočevske ne more skozi običajen podzemski prehod, prestopi prag (sifon) v povod je Radešce in priteče z njo na dan v Podturnu. Tak podzemski prehod (sifon) se je namreč pred leti (recimo 1961) toliko zamašil, da ni več mogel požirati vse vode naraslega Rudniškega potoka?
Vse lepo in prav — tukaj ali tam bi se dalo mogoče celo kaj narediti, če bi vedeli, kje se vse to dogaja! Vsa pot nesrečnega potoka, dolga pod zemljo kakšnih 25 kilometrov, z višinsko razliko 300 metrov, je skrivnost, kd je ni uspelo še nikomur iuz-vozil j a!:.
mente, geološko strukturo in izvesti barvanje.
2e samo barvanje pa je ogromen izdatek. En krilo-• gram uvoženega uranina ali tluorescina stane 30.000 dinarjev — potrebovali pa bi ga najmanj 10 kilogramov! Raziskave vodnih jam na kočevski strand bd zahtevale približno 80 delovnih dni, če prištejemo še laboratorijsko delo in izdelavo elaboratov, bi tako delo stalo najmanj milijon dinarjev.«
Geolog pri Inštitutu, Rado Gospodaric, ki je tudi sodeloval v razgovoru, je še pripomnil:
»Raziskati pa je treba tudi vmesni prostor med Zeljna mi in Podturnom, kjer Je ponekod nad domnevnim podzemskim tokom tudi 600 metrov roškega masiva. Take globine že za izkušene jamarje niso več malenkost. Mimo tega pa je težava tudi z neraziskanim roškim področjem, ki je navalic dvajsetim letom po minuli vojni še vedno ,terra ineognita'. Preostala municija in nedostopnost razsežnih gozdov zavijata Rog v tančico tajinstveno sti. Zdaj je menda že čas, da tudi to belo liso na naših zemljevidih posejemo s podatki!
Treba bi bilo angažirati še novomeške jamarje, ki bi lahko z manjšimi stroški ob sodelovanju z našim inštitu-tom precej koristili pni odkrivano« neznank pod Rogom ...«
»Če bi imeli vsaj prevoz...«
Tako pravita predsednik novomeškega jamarskega kluba Milan Eržen in tajnik Lojze Medle:
trebovali pa bd še vsaj geološki kompas in specialko Roga-
Do zdaj smo se spustili 95 metrov globoko v jamo Pihal-nrik, oddaljeno 1 kilometer od Podtuma v smeri Podturn— Kočevje, na žalost pa nismo imeli dovolj lestev, da bi prišli do dna, in nameravamo akcijo izvesti ponovno. Tam bomo mogoče lahko zajeli vodo za preiskavo in odkrili še kaj drugega. Ribniški jamarski klub bd lahko pomagal z raziskavami jam na svoji strani...«

Komu teče voda v grlo?
Če ne v grlo, pa vsaj mimo grla — nam vsem, vsej dolini od Roga do Save. Mimo grla zato, ker se še vedno premalo zavedamo težkih in nepopravljivih posledic, ki bi jih mrtva voda Krke pustila na svojih bregovih. Občani so na zborih volivcev že večkrat spraševali, kaj bo z njihovo reko, vendar odgovori niso (mogli biti) nikoli zado voljivi. Najbolj naravnost so prizadeti turistični delavci, ribiči, rudnik Kočevje, vodnogospodarske ustanove in .v imenu prebivalcev tudi občine in ljudski poslanci. Kaj so storili oni točno v letu dni, odkar se je pojavila prva katastrofalna' onesnažitev?
H Inž. Korelc, direktor rudnika Kočevje:
»Imeli smo crlo vrsto razgovorov na občinski skupščini Novo mesto, vendar se zadeva nikamor ne -premakne. Z naše strani smo pripravljeni narediti vse, kar je v naših močeh. Dogovorili smo se, da bomo skupaj nastopali: občine in rudnik.
Treba je problem postaviti na okrajni skupščini in razdeliti konkretne naloge, vendar od novembra 1964 dalje ni bilo nobenega sestanka več! Z vsemi preiskavami in u^tovitvamri, povezanimi v mapo, bi morali iti pred organe, kri bi lahko rešili zadevo . . .«
gg Sergij Thorževskij, predsednik občinske skupščine Novo mesto:
»Se najdalj smo prišli z vodovodom, za katerega bo projekt izdelan v začetku aprila. Prizadevali si bomo dograditi novi vodovod že do letne sezone.
Težje pa je s Krko. Povsem jasno je, da tega problema naša občina sama ne bo mogla rešiti. Že na prvi sestanek smo povabiiM vse priza-

OiudKištCi potoK
SIFON
SKICA   —   PREČNI   PREREZ   SKOZI PODZEMELJSKI RUDNIŠKI  POTOK  IN  RADEŠCO — KI POJASNJUJE VARIANTO O PRELIVANJU NARASLEGA RUDNIŠKEGA POTOKA V RADEŠCO
Še kakšna rešitev?
SKICA — PODOL2NT PREREZ SKOZI PODZEMELJSKO STRUGO — ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE VARIANTE O Z BLATOM NAPOLNJENIH PODZEMELJSKIH JEZERIH
Ko že govorimo o reševanju problema, zapišlmo še, kar pravijo drugi strokovnjaki:
rrof. Cadeževa: »Omiljevanje ali celo preprečevanje takega pojava, ki predstavlja, lahko rečemo, višjo silo, m lahka naloga. Za mesto, kamor naj bi odvajali odplako iz kočevske separaeije, ni dosti izbire . . .«
Dt. Savnik: »Edina ekonomska rešitev bi bila filter.«
Inž. Teršar, šef Živilskega laboratorija v Novem mestu: »Ce je kriv samo rudniški potok, bi se še dalo kaj narediti, sicer pa je stvar mnogo bolj brezupna. Ukrepati bi bilo treba v podzemlju. Za rešitev bi bila potrebna ogromna sredstva, pa še ta bi bila mogoče stran vržena?!«
Inž. I.ojzr Ki-rin, direktor Zavoda za vodno gospodarstvo SR.S: »Na osnovi vrste raziskav in skupnega mnenja vseh prizadetih forumov in organizacij je treba izdelati smernice za nadaljnje ukrepanje. Te smernice bodo nakazale tudi pot k rešitvi. Pobudo momjo seveda dati občine Krško, Brežice in Novo mesto, kjer je turizem najbolj prizadet. Konkretne rešitve ne more nihče vnaprej povedati, lahko se zgodi celo, da bo treba eksperimentirati 1:1 v naravi — z drugo besedo, da nekateri ukrepi sploh ne bodo pomaga-'11...
Naš zavod )e vnesel v svoj letošnji program nekaj malega sredstev tudi za zbiranje najosnovnejših informacij o tem problemu.«
dete ustanove in organizacije, ki so se dolžne za to zadevo zavzeti. Občina je lahko samo pobudnik in organizator akcije za reševanje problema z združenimi močmi vseh prizadetih organov.
Vso zbrano dokumentacijo smo poslali okrajni skupščini v Ljubljano in ljudskemu poslanou za naše področje. Zdaj čakamo samo še na sestanek v Ljubljani....
Vsa stvar bi bila mnogo enostavnejša, če bd vedeli, kakšna je rešitev. Toda vsi strokovnjaki se boje prevzeti odgovornost in se izmikajo, ker v radovi nastopa preveč neznank, da bi lahko pokazali kakršnekoli zanesljivo pot k rešitvi . ..«
*
Torej antibiotiki, televizorji, atomski reaktorji, rakete s sateliti — menda ne bomo vrgli puške v koruzo pred poniglavim Rudniškim potokom, katerega umazana voda ne bi segla odraslemu človeku niti do gležnja!?
Kaj pa, če bi zastrupili zmaja?
MARJAN MOŠKON
f




V -n——

Hodil je od
kletke do kletke in pregledoval zapiske na črnih tablicah, pritrjenih na mrežo vsake kletke. Govoril je trezno, zbrano. Njegov glas je bil resen, prav tako kot takrat, ko je videl na njenem telesu sled nad-zorničinega biča.
Bičanje tukaj, v nemškem delovnem taborišču?...
Stopal je od kletke do kletke, opazoval dekleta in jih pregledoval izza mreže, kot opazuje znanstvenik svoje morske prašičke. Dekleta se niso ozrla vanj. Nadaljevala so svoje delo — vezenje rož v namizne prte.
V vrstah kletk nasproti so bila dekleta, na katerih so poskusi trajali dalj časa: umetno oplojevanje, dvojna oploditev, splavi, predčasni
deti njene oči s palico! Danijela leži na tleh v gozdu... še trenutek in Schultze jo bo na strašen način ubil...
Skozi mrežo so jo gledale oči zunaj stoječih., kakor da bi ogledovale redko žival. Ležala je gola, njena razkrečena kolena so bila še vedno privezana k železnim drogovom na obeh straneh mize. V rokah enega izmed asistentov je zagledala isto orodje, ki so ji ga davi zapičili globoko v nožnico. Njeno telo se je nagonsko streslo.
... Orodje jo bo zadelo v oči kot Schultze jeva palica. Zdaj bodo pripeljali Harrvja. Trdno ga bodo držali, da bo moral gledati, kaj delajo z njo... Hotela je zakričati, a kakor v sanjah ji je krik zamrl v grlu. Njeno zvezano življenje se je zvija-
KA-CETNIK 135633





porodi in različne metode kastracije in sterilizacije. Vrsta kletk na levi je pripadala kirurškemu eksperimentalnemu oddelku. Tukaj so morali dekleta zelo hitro nadomeščati z novimi, ker niso dolgo zdržale. Iz njihovih teles so odstranili ženske spolne organe in jih nadomestili z urnetnirni. Na njih so preizkušali vse vrste strupenih tablet, ki so jih nemška farmacevtska združenja pošiljala glavnemu zdravniku, da bi jih preizkusil na ljudeh. Seveda so združenja take poskuse zelo dobro plačevala po ceni, ki jo je določil glavni zdravnik.
Tukaj je bil »znanstveni zavod« taborišča. Bil je skrit na stranski potki med grmovjem z rdečimi cvetovi. Celo bodeča žica je bila pokrita z dišečimi ovijalkami. Nezaposlenim je bil vstop strogo prepovedan.
Na majhni tablici zunaj barake je bilo napisano: ZAVOD ZA HIGIENO IN ZNANSTVENA RAZISKOVANJA.
Kadar je prispel v Divizijo veselja nov transport, so morala dekleta skozi kirurško barako znanstvenega zavoda, ki je bil posebej izpraznjen za to, da jih sprejme. Tu so sterilizirali vsa dekleta hkra^ ti. Naslednji dan so bile pripravljene za Divizijo veselja. Ker je bila Danijela poseben primer, so jo sterilizirali v baraki za raziskovanje, v kletki, ki je bila ta dan slučajno prazna.
Glavni zdravnik je pristopil k Danijelini kletki; sledili so mu njegovi asistenti. Ustavil se je in ogledoval Danijelo.
'... Schultze! Schultze v svoji črni gestapovski čepici, ko- hoče za-
lo v njej. Vse njeno telo je drhtelo.
Glavni zdravnik jo je prijazno pogledal in poniirjevallno dejal: »No, no. Jutri boš šla od tod.« Ko se je obrnil, da bi odšel, je obrnjen proti svojim asistentom dokončal stavek: »Die Jungen bodo zadovoljni z njo ...«
Iz sosednje sobe je vstopila slovaška zdravnica. V rokah je držala steklen vrč. V njem je v čisti tekočini plaval krvav kos mesa, podoben človeškemu srcu. Dala ga je glavnemu zdravniku. Ta ga je držal proti oknu in opazoval organ skozi steklo. Nato je stopil h kletki, kjer je ležala deklica, ki so jo bili malo prej pripeljali. Pogledal je njo in izrezani organ, ki je plaval v vrču. Potem je z belo kredo napisal preko črne tablice na njeni kletki dve črti v obliki črke X — kar je .pomenilo: vse, kar je napisano na tablici, je brezpredmetno in ničevo. Predmet eksperimenta bo umrl. Jutri bo kletka na razpolago.
Glavni zdravnik je bil resen. S prstom je pokazal na Danijelino kletko in rekel ""slovaški zdravnici: »Tam mora biti nega zaključena. Jutri mora biti kletka prazna.« Potem je odšel iz barake. Njegovi asistenti so šli spoštljivo in obzirno za njim.
V baraki je vladal popoln molk, kot da ni živega bitja v njej. Zakaj ni slišala lastnik krikov, ko ji je slovaška zdravnica razpihala ogenj v trebuhu? Jasno se je slišala kričati. Bilo je, kakor da bi kričala v globok vakuum.
Nobeno dekle ni dalo glasu od sebe. Bilo je tiho kot v podzemskem akvariju. Ob vsej dolžini stene so bile kletke, podobne kletkam
z zaspanimi živalmi, ki so jih bili prinesli za en dan v šotor potujočega cirkusa. Zdaj počivajo. Ponoči jih bodo predstavili množicam.
Prišle so strežnice in prinesle pladnje z belimi in idečirni skledami. Na <nogah so imele bele platnene čevlje in njihovi koraki so bili neslišni. Tiho so stopale od kletke do kletke; odpirale vrata, postavile vanje skledo s hrano m zaklenile za seboj. Po oznaki na črni tablici so vedele, katere barve skledo naj postavijo sem in katero tja in za katero kletko se jim sploh ni treba zmeniti. Bila bi potrata dati v kletke z oznako X kakršno koli hrano. Bolje je shraniti obrok za kletke s »predmeti eksperimentov«, kjer so nosečnice.
Bitje v osamljeni kletki napeto zre skozi mrežo. Ne more dočakati trenutka, ko bo prejelo skledo s hrano. Nemo in topo strmi izpod dolgih gostih obrvi. Usta molče. Ko so dah bitje v kletko, je bilo ljubka mlada deklica v cvetu let. Zdaj je podobno odviti mumiji. Celo je izbočeno, dolžina las nenormalna in polt nenavadna. Obraz je razoran z gubami kot orehovo jedro. Nič na tem bitju ne kaže niti na moški niti na ženski spol. Podobno je bolj moškemu. Njegovo vedenje je normalno, kakršno je pač vedenje vsakega prebivalca na tem planetu — s to razliko, da očitno pripada neki davni primitivni dobi Kakor da je Nemcem uspelo odkriti svojega neandertalca
Iz sosednje sobe se je vrnila slovaška zdravnica in odprla Danijelino kletko. Nega mora biti zaključena Jutri mora biti kletka na razpolago. Po njenih kretnjah lahko sklepaš, kako je razjarjena. Bržkone še ni pozabila brce v trebuh, ki jo je dobila od poveljnice zaradi Danijele. Jezno je razvezala usnjene jermene na Danijelinih rokah in vzdignjenih kolenih, potegnila iz prsnega žepa svoje bele halje brizgalko za krvno preiskavo, jo jezno zabodla v Danijelino roko in zaren-čala: »Torej ti Delovna divizija ni bila dovolj dobra, kaj? Treba ti je bilo priti sem! No, vojaki te bodo marsičesa naučili!«
V stekleni cevki brizgalke se je dvigala rdeča tekočina. Njena kri! Izsesana kri ji je bila nenadoma strašno blizu. Zdelo se ji je, kakor da ji zdaj jemljejo njeno najintimnejše, njeno bistvo — njeno življenje! Njena najgloblja notranjost, ki je ni bila še nikoli videla, je bila zdaj v tej stekleni cevi. Spremenili jo bodo v škrlatno bitje! čudni rdeči lasje' Izbočeno čelo! Zapečatili jo bodo v stekleno posodo in po njej bo plavala vse večne čase. Zdravnica je zaključila svoje delo. Odšla je in zaloputnila vrata kletke.
Danijela je ležala -na mizi; zdaj ni bila več privezana, vendar je imela občutek, da ne more premakniti udov: »Vojaki te bodo naučili!... Vojaki te bodo naučili... Vojaki ...«
... Trolejbus nabit z deklicami... polnoč ... rumena žarnica nad glavo ... jermeni bingljajo sem in tja, sem in tja... »13« prižema dekle k sebi in njegov raskavi nemški glas se ji roga: »Vojaki te bodo naučili.« »Ko bi vedela, kam te peljejo, se ne bi tako branila mojega objema.«
Počasi se je usedla. Z nasprotne strani je strmel vanjo beli X s črne tablice na kletki, kjer je ležala deklica, ki so jo bili malo prej pripeljali. Premetavala je glavo m jo neprestano obračala sem in tja, sem in tja. To je spomnilo Danijelo na. bingljajoče jermene v trolejbusu. Oči je imela trdno zaprte. Od časa do časa je skrivila njena usta strahovita bolečina; bilo je, kakor da bi kričala v strašnih sanjah. Njeno grlo ni iztisnilo nobenega zvoka. Danijela jo je natanko opazovala. Obraz ji je bil tako znan. Kje ga je že videla? Ni se mogla spomniti.
V kletkah na drugi strani so vezla noseča dekleta rdeče rože v bele prte. Nepremično so gledale v blago. Roke so jim švigale in se zdaj pa zdaj ustavile s šivanko v platnu. Nato so spet švigale in se spet ustavile. Kakor da bi njihove misli nenadoma zastale. Baraka ja bila tiha kot podzemski akvarij. DeKliške roke, ki švigajo kot ribice in se nenadoma zamaknjeno ustavijo.
... Seveda! To je dekle, ki je tisto noč, ko so prispele sem, ležalo v Zborni baraki poleg nje. Prav tisto dekle, ki je razložilo pomen nemške besede FELD-HURE na njihovih telesih: »Odslej bomo last nemške vlade, prav tako, kot so postali konji mojega očeta last poljske vlade. Zdaj nam ni treba skrbeti za nič,« je dejala takrat. »Nemci bodo skrbeli za nas. Hranili nas bodo in nihče nam ne bo smel storiti zalega.«
Sdaj leži tam v kletki, in organ, ki je poživljal njeno cvetoče dekli-štvo kot sončno seme sadnega drevesa, plava zdaj v prosojni posodi v sobi nemškega glavnega zdravnika. Mogoče se mu bo posrečilo presaditi ta izkoreninjeni kos življenja v trebuh neke nemške žene; tu bo organ živel naprej in prinašal svetu svoje sadove — mnogo nemških znanstvenikov, kot je on sam.
»Do konca vojne bomo pripadale Nemcem...« Zanjo je vojne že konec. To dokazuje beli X preko črne tablice nad njeno glavo. Bolečina se je zataknila v njej Zdravnik raziskovalne barake jo je omejil: lahko gre tja do grla, toda ne dalje. Dekle molči kot vse druge. V baraki za raziskovanje mora biti mir. Popoln mir, zato da žrtve ne bi motile raziskav, ki jih opravljajo tu civilizaciji v prid.
ZAVOD ZA HIGIENO IN ZNANSTVENA RAZISKOVANJA.
Pogled na drevje in cvetje zunaj je čudovit. Stene barake so ovite z vrtnicami Te so rdeče in od daleč je videti, kot da plava nemška znanstvena baraka v krvavem jezeru.


*

*







Tudi Tomaž je čul časih to govorico in si zadovoljno mel roke. Proti hčeri ni zinil nikdar besedice.
Po veliki noči pa je hipno' silna novica pretresla vso dolino. Topolščak se je ženil.
To bi sicer ne bilo nič posebnega; ali ženil se ni tam, kjer so ljudje pričakovali in o čemer so že tako dolgo govoričili, šel si je iskat neveste dol na ravno polje, v prijazni Mengef, k bogatemu Vahtarju, in vse se je tako hitro godilo in vršilo, da nihče ni slutil o tem prej, nego da so Topolščaka prvič okli-cali pri zgodnji maši v št. Ožboltu.
Jerice ni bilo v cerkvi, a doli blizu velikih vrat Je stal Omahnć. čutil je, da se zdajci pri oklicu pol cerkve obrača proti njemu, pogledal ni niti na desno ni na levo; predse je zrl in dvakrat ali trikrat pokimal z glavo. Sam ni vedel, kaj hoče s tem, toda zdelo se mu je, da mora pritrditi, češ: — Prav tako, saj sem že znal! A debele jagode ob rožnem vencu, ki ga je imel ovitega okoli leve roke, sklenjene z desnico pod klobukom, poveznjenim nanjo, rožljale so od krčevitega stiskanja obeh pesti.
Domov prišedšemu, prinese hči zajtrk, ah on je odrinil skledo od sebe.
»Kaj vam je, oče?« vprašala je deklica ter postala plaha sredi izbe.
»Pospravi! Jaz ne bom jel.«
Storila je, kakor je velel.
Ko se je vrnila, slonel je Tomaž ob mizi In podpiral glavo z obema rokama.
»Ti deklina,« dejal je osorno in se povzpel kvišku, »kaj pa imaš ti z Miklavžem? Vprašal te nisem do sedaj, pa danes te vprašam — imaš 11 kaj na Testi?«
Deklica Je prebledela in zardela; a končno je dejala skoro s smehom: »Ničesar nimam!« »Lažeš!«
»No — rada se imava!«
»In nič drugega? Deklina — govčri! Nič drugega?«
Deklica je uprla svoj Jasni, polni pogled v očeta.
»Kaj hočete drugega? Nič drugega ni! Pa kaj tako izprašujete?«
Tomaž je zvedel, kar je hotel zvedeti. A sedaj mu je nekaj stisnilo srce. Ko bi bil hčerin odgovor drugačen, ko bi bil tak, kakršnega se je on prej bal, potem bi bil ohladil svoj srd s povestjo o tem, kar je čul v cerkvi; toda sedaj, ko je bil v svesti hčerine nedolžnosti, sedaj mu ni moglo iz ust to, kar je pač morala zvedeti. /
»Kaj se je zgodilo?« vprašala je vnovič in sedaj s tresočim glasom.
Omahne" je odprl vrata in na pol obrnjen nazaj v sobo dejal s hripavim glasom: »Miklavža so danes oklicali. Tam v Mengšu se ženi!«
Nato je zaprl duri za seboj in odšel gor čez hrib; — kam, niV znal — edino to je~želel, da bi nikogar ne srečal.
štirinajst dni s hčerjo nista izpregovorila besede. On se ni upal ozreti v nje bledi obraz, ona se je ogibala njegovega lica.
Bližal se je dan Miklavževe poroke. Mehka maj-nikova noč je legala' na zemljo, ko se je vračal Omahne" iz Blagovice, kjer je delal dninar ob cesti. Doma ga je čakala borna večerja in tudi to sta po-užila s Jerico molče, kakor je bilo zadnje tedne
navada. Tomaž je hotel takoj potem leči spat, a tu se vrne deklica Še en pot v izbo. •
»Oče,« dejala je polglasno, »prosim vas, pustite me stran!«
»I, kam boš šla, za božjo voljo!« zavrnil je on skoro prestrašeno.
»Stran — služit! Kaj hočem drugega?« »Služit? Kam pač?«
»V Ljubljano — ali pa še dalje; saj gredo tudi druge. Doma ne morem biti, ne morem več — saj veste!«
Zajokala je na glas.
»Za pot še denarja nimaš! In jaz--«
»Vi ga nimate. Pa jaz imam še tisti" tolar od rajnke tete.«
Omahnfe je malo premišljeval.^Zanj je bilo pač vseeno, če je hči pri njem ali ne. On je ves dan zunaj na dnini in tisti krompir zjutraj in zvečer si skuha sani. Vrhu tega — kdo ve, koliko si Jerica lahko prihrani v službi; doma itak ne more na veke ostati.
»Pojdi, če hočeš,« dejal je mirno. »Pa kdaj? Jutri vendar še ne?«
»čim prej, tem rajši!«
Dva dni pozneje je Jerica zapustila očetovo kočo. Odhajajoči je Tomaž še stisnil dvajsetino v roke, prisluženo zadnji teden.
»Zbogom, oče!«
»Zbogom! Pa pridna bodi!«
Tako sta se ločila. Poljubov ti ljudje v takih slučajih ne poznajo.
Odslej je ostal Omahne — sam. Zvedel je sicer, da je Jerica služila nekoliko časa v Ljubljani, da je šla potem s svojimi gospodarji v Primorje; ali pozneje ni bilo več sledu o nji — nikdar več.

Gledališče v Kočevju oživlja
Za uvod takale ugotovitev: Kočevje je imelo pored vojno, ko so bili Slovenci le otok sredi nemškega prebivalstva, pet slovenskih kulturnih, gledaliških skupin: na Rudniku dve in v mestu tri. Tudi vsa povojna leta je bila igralska dejavnost v mestu zelo živahna, zadnji dve, tri leta pa je nastopil kulturni molk.
In še ena ugotovitev: inž. Milenko Honzak je na občinska konferenci ZK med drugim dejal, da preurejeni seskov dom in lepa gledališka dvorana v njem sama po sebi še ne zagotavljata kvalitetne kulturne, gledališke dejavnosti v mestu, da sami prostori, objekti niso niti najmanjše zagotovilo za kakršenkoli uspeh na tem področju, pač pa ljudje, ki bodo znali pravilno izkoristiti prostore in objekte.
Torej ni ljudi?
Ljudje so. Po delavnicah, pisarnah, v rudniku, na kmetijskih posestvih, v Šoli. Povsod so ljudje, ki so voljni delati, se kulturno izživljati in s svojim delom na tem področju bogatiti tudi druge Poiskati jih je treba, se pogovoriti z njimi — in pričeti delati!
Z enim izmed njih — Ve-koslavom Figarjem — klepetava. Ves zavzet je za doma-
če amatersko gledališče, za ljudi, ki jih je, skupaj s Svobodo in odbojlom igralske skupine, zbral okrog sebe. Sporninjam se ga še kot režiserja pri nekdanji rudniški Svobodi, kljub letom vedno nasmejanega, prožnega, vedno
in povsod pričujočega, kako nas je vodil, učil, pripravljal in popravljal, svetoval in pomagal.
— Pri občinskem svetu Svobod sem predsednik komisije za dramsko dejavnost, katere naloga je, pospešiti kul-
turno dejavnost tudi izven Kočevja. To pa bomo dosegli le, če bomo uredili razmere najprej doma, v mestu, pripoveduje tov. Figar. — Tako smo lansko leto neposredna po občinskem prazniku pričeli z resnim delom. Začetek igralske skupine pri Svobodi ni zbujal posebnih upov. Z veliko voljo posameznikov, vsega odbora Svobode in ob izdatni podpori občinskega sveta Svobod ter okrajnega sveta je dejavnost zaživela. Zbralo se je skoro 40 ljudi, ki so voljni poleg svojega rednega dela pomagati tudi v dramski sekciji. Prišli so iz različnih podjetij, iz Avta, Kovinarja,- Zidarja, KGP. Elektro, Trgoprometa, šole itd., vsi — delavci, dijaki, prosvetni delavci, uslužbenci pa tvorijo tovarniško skup nost ljubiteljev dramske dejavnosti . . '
V začetku so mnogo razmišljali o delu, s katerim bi se skupina prvič predstavila. Na nasvet okrajnega sveta Svo bod in režiserja pri MGL Ja nega Vrhunca so se odločili za Pernjakove, nedokončano delo Prežihovega Voranca, ki mu je končno podobo dal pokojni Herbert Griin. Razen PernJakovih bodo v tej sezoni naštudirali še Trifunoviče-vo Pravljico o carju in pastirju, jeseni pa Jurčičevega
Prešernovi nagrajenci
Na večer Prešernovega dne in slovenskega " kulturnega praznika je predsednik Prešernovega sklada dr. He-li Modic v ljubljanski Operi podelil trem najzaslužnejšim Slovencem letošnje Prešernove nagrade. Akademski slikar France Mihelič je dobil nagrado za umetniško dovršeno idejno zasnovo fi-guraličnega in scenskega in-ventarija, ki ga je pripravil ob lutkovni uprizoritvi Mae-terlinckove »Sinje ptice«. Via-
Prešernove nagrade
študentom
Rektor ljubljanske univerze in predsednik UO sklada Prešernovih nagrad prof. inž. Albert Struna je 8. februarja popoldne podelil Prešernove nagrade 70 študentom — 15 na filozofski fakulteti, 6 na pravni, 6 na ekonomski, na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo 14, na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 15, na biotehniški fakulteti 8 in na medicinski fakulteti 11. Osem nagrad so podelili tudi študentom na Akademiji za glasbo. Na igralski akademiji so dobili Prešernove nagrade: Moča Ribič, Dare Valič, Ivan Jezer-nik in Janez Povše. Med nagrajenci je tudi Novo-meščan Peter Breščak.
Najlepše darilo za 20-letnico osvoboditve: DOLENJSKI ZBORNIK 1963
Dobite ga v knjigarnah. — Cena 1500 dinarjev
dimir Skrbinšek je bil nagrajen za igralsko umetniško delo v letu 1964, ki obsega: Puntilla v Brechtovi igri »Gospod Puntiula in njegov hlapec Matti«, General v Anouilhovi komediji »Zmedena glava«, Knez Vailkov-ski v »Ponižanih in razžaljenih« F. M. Dostojevskega, Profesor Dahling v filmu »Zarota«, Stjepan Sirovanov v televizijski drami Leonida Leonova »Metež«. Marko Turk je dobil nagrado za oblikovanje elektroakustičnih inštrumentov: mokrofon MD-8-C, dinamični mikrofon KD-11 s stabilnim stojalom GL, HI-FI ojačevalec »101« in nizko-f rek venčni osciloskop.
Z nagrado Prešernovega sklada so dobili priznanje: Jože Bevc za dosežke na področju kratkometražne filmske satire v letu 1964; Polde Bibič za vlogi Norca v Sha-kespeadovi tragediji »Kralj Lear« in Shakespeara v istoimenski televizijski drami L. Caldonija; dipl. inž. arh. Miloš Bonča za uresničitev trgovskega objekta v centru Šiške; Bogdan Borčič za slikarske stvaritve, razstavljene v letu 1964; Andrej Jemec za grafična dela, razstavljena v letu 1964; Rok Klopeič za solistično reprodukcijo v letu 1964; dipl. inž. arh. Janez Lajovic za uresničitev hotela Prisank v Kranjski gori; Tone Pavček za zbirko pesmi »Ujeti ocean«; Štefan Planine za slikarska dela, razstavljena v letu 1964; Smiljan Rozman za roman »Druščina«; Alojz Srebotnjak za skladbo Microsongs; Pavel . šivic za skladbo Alternacije; Dare Ulaga za vlogi Mattija v Brechtovi igri »Gospod Puntilla in njegov hlapec Matti«   in Maslabojeva
v »Ponižanih in razžaljenih« F. M. \ Dostojevskega; akad. arh. Mirko Zdovc za notranjo ureditev Doma družbenih organizacij - Mariboru in Ciril Zlobec za zbirko pesmi »Najina oaza«.
Jurija Kozjaka in niladinsko igro Heidi. V sklopu dramske sekcije je tudi lutkovni oder, katerega vodi prizadevni Matija Glad. Doslej so že pripravili igrico Pri Ježono-vih, pripravljajo pa še Rdečo Kapico.
Režiser Figar je optimist. Prepričan je, da dramska sekcija ne bo razpadla, da se ne bodo ponovile grenke izkušnje izpred -nekaj let, pač pa da se bo njena dejavnost še bolj razmahnila, da bo vedno več ljudi sodelovalo. Pri amaterskem gledališču so izvolili poseben odbor, izdelali pravilnik, uvedli pristopne izjave, sprejeli načelo kontinuiranega in množičnega dela brez zvezdništva.
— Kakor vidimo, volja in ljudje so, nadaljuje sogovornik, problem so le sredstva, osnovni kapital, s katerim bomo sploh lahko uspešno delali. Urediti je treba oder, kulise in vse ostalo. Ko so na občinskem svetu za kulturo razpravljali o predračunu Svobode (tri milijone), so nekateri menili, da bi za ta denar lahko dobili v Kočevju pet kvalitetnih gostovanj. Res je, toda podeželje od tega ne bi imelo ničesar. In še nekaj je, česar ne smemo pozabljati: v našem domačem amaterskem gledališču sodelujejo naši ljudje, preprosti, delavci, dijaki, inteligenca. Od aktivnega kulturnega poustvarjanja bodo vsekakor imeli veliko več kakor od pasivnega sprejemanja. S tem, da se naši ljudje s sodelovanjem v gledališču tudi ,sami kulturno dvigajo, smo že veliko opravili. Ti ljudje bodo s svojim zgledom pritegnili k delu še mladino, ki sicer tako rada zapravlja čas na najbolj neprimernih krajih in na najbolj neprimeren način ... (VEC)
Fr. Stiplovšek: VRBE OB POTOKU (1960)
Bern i k v Beogradu
V salonu Moderne galerije, so odprli razstavo del enega najuglednejših mlajših slovenskih slikarjev Janeza Bernika. Umetnik je razstavil 12 platen, 13 grafik in 5 plastik v bronu. Vsa dela razen enega je ustvaril lani.
Bevkove značke
V počastitev Prešernovega dne so v Idriji že tretje leto podelili Bevkove značke dijakom, ki preberejo največ knjig, med njimi vsaj eno Bevkovo. Letos so prijavljeni tekmovalci prebrali nad 900 knjig in se naučili na pamet 669 pesmi. Ob podelitvi značk so brali svoja dela France Bevk, JEla Peroci, Ivo Mi-natti in Janez Menart.
Priprave na Sterijino pozorje
Za jubilejne gledališke igre Sterijinega pozorja v Novem Sadu je 25 domačih gledališč prijavilo 26 predstav. Med deli je 18 originalnih dram, 7 draimatizacij in ena scenska adaptacija.
Jubilej češkega Jugoslovana
V praških umetniških krogih so pred kratkim proslavili 70-lemico kiparja Trpimira Ivančeviča, ki že več kot 40 let živi m dela v Pragi. Ivančevič kljub starosti še ni odložil dleta. Vsako poletje se za nekaj časa preseli na Korčulo, kjer se je rodil.
Pripovedniku Krke za -polstoletnico
Bogdan Borčič: ŠARCA
Po svojem notranjem klicu poet in pisatelj, po zunanjem poklicu profesor slavist, po položaju ravnatelj Belokranjskega muze ja'— to so tri najvidnejše »dimenzije« Jožeta DULARJA, jubilanta, ki se bo 24. februarja srečal s petdesetimi leti svojega življenja. Na ta dan 1915. leta so ga rojenice priklicale na svet v Vavti vasi, sojenice pa mu začele tkati pisano vezenino dni in let. Bogato vezenino, katero sedaj ob jubilejnem dnevu lahko ogleduje s prijetno zavestjo vestno in dobro opravljenega dela, tako svojega osebnega, kot pisatelj, in družbenega, kot javni delavec. Prav ob njegovi čebelji marljivosti se mi kar sam ponuja v misel Gregorčičev verz: »Storil je več, kot je mož storiti dolžan!« Storil že do sedaj, ko tako rekoč ; polnimi jadri pluje šele po sredini življenjskega oceana.
Jože Dular je najprej in predvsem človek peresa, slove?iski književnik, kar je za človeka našega rodu nemara najlepši naziv, čeprav uspeh tega notranjega poklica tiči bolj v duhovni kot materialni sferi. Dva romana, knjiga novel in dve zbirki pesmi in ne vem kako bogata literarna žetev za petdesetletnega moža, če namreč računamo skupni obseg natisnjenih strani. Seveda pa takoj dobimo povsem drugačno vrednost in ceno, ko tej Dularjevi knjižni žetvi iz-tehtamo vsebino, pomen in smisel. Rojen za pripovednika, je svojo literarno pot vendar začel in tudi nadaljeval — s poezijo, v kateri se prepletajo intim-
na lirična doživetja in epske niti, čustva in pokrajina in ljudje, tako v »Zvestih menjavah« kot v »Trepetajoči luči«, v dveh zbirkah, kjer je zbral najbolj kima iz klasja svoje poezije.
Kot pripovednik, in delno tudi kot pesnik, pa se je najgloblje zakoreninil v
svoj rojstni kraj, oziroma v reko svojih otroških let. že naslovi pričajo o tem. Prva njegova večja povest, v dijaških letih, je že nosila naslov: »študentje ob Krki«. Naslednja zbirka novel: »Ljudje ob Krki«. Njegov obširni roman (1963 je izšel v novem ponatisu) pa se je po naslovu tej reki še tesneje približal: »Krka umira«. Od Krke se je prav za prav oddaljil le v svoji povesti iz okupirane Ljubljane »Andrej in Katja« (izšla pri Dol. založbi), če ima-.mo v novelistični zbirki Ljudje ob Krki pred seboj
zlasti ljudi, svojevrstne vaške tipe, ie pa v romanu Krka umira glavni junak — reka in žival (raki), seveda v r>ove?"^i z usodami ljudi, ki ob tej reki živijo. In še nekaj: ko je roman Krka vrvic izšel, smo po raznih simbolizmih in ek-spresionizmih  spet pobili izrazit   realistični roman, dejstvo, ki ga je tedanja kritika premalo opazila. V temle  jubilejnem članku vsekakor ne gre za oceno Dularjcvega pisateljevanja in pesnikovanja, gre pa za poudarek, da je avtor s. kleno besedo in kleno vsebino napisal nekaj del, ki jih ljudje radi bero in jih bodo brali. To pa je za književnega ustvarjalca najlepše, kar more doseči, to je pravzaprav — vse!.. Mimo teh izrazito leposlovnih stvaritev je Dular napisal še marsikaj za »vsakdanjo,  praktično rabo«: monografijo »Adlešiči ,v Beli krajini«, »Metlika skozi stoletja«, razne turistične prospekte, uredil je izbor in napisal uvod izbranim stvarem pesnika Ivana Čarape (padel kot talec) »Ivje se iskri«. Lepa je bera njegovih strokovnih člankov iz belokrarijske etnologije, sodeluje v Etnografu, Kroniki slovenskih mest itd. Nikakor ne  gre prezreti Dular jevega sodelovanja v Dolenjskem listu, saj je v ta domači tednik napisal v petnajstih letih blizu 500 literarnih prispevkov, člankov in poročil.
Prej sem že dejal, da je priden kot čebela. Ta pohvala ni prav nič pretirana — v Metliki in še marsikje jo bodo prav radi potrdili. Saj jih ni veliko, ki bi tako vsestransko /sodelovali in
pomagali v javnem življenju, kot prav Jože Dular. Ni le ustanovitelj in predsednik Belokranjskega muzejskega društva, temveč je tako rekoč »skupaj spravil« in odprl tudi Belokranjski muzej, to dragoceno pridobitev Bele kraji- <i ne. Njegovo delo na kulturno prosvetnem področju pa v najrazličnejših odborih (od člana občinske skupščine pa menda da raznih organizacij in društev v občini) je tako prizadevno in mnog o stransko, _<2a tudi zanj zasluži vse priznanje.
Nemara bo Jože Dular, skromen kot je, zameril vse tole naštevanje »zaslug«. Vendar se mi zdi prav, da ob njegovem življenjskem jubileju, razen njegovega pisateljskega deta, poudarimo tudi njegovo živahno, tehtno in (kar je spet posebna odlika) nesebično družbeno vdej stvovanje.
Vemo, da ima naš jubilant še polno načrtov* za vse troje: ža svoje'"pišate1* Ijevanje, za strokovno ude j stvovanje kot ravnatelj muzeja in na prosvetno kulturnem polju. Iskreno želimo poetu dolenjske zemlje in njene Krke: da jih bo uresničil pa snoval in uresničeval spet nove, Za doprinos slovenski kulturi in za blagor belokranjske dežele, ki mu je postala drugi dom. Mislim, da ustrežem želji vseh bralcev Dolenjskega lista, če v njihovem imenu iskreno čestitam pisatelju; profesorju in ravnatelju Jožetu Dularju za njegovih 50 življenjskih let!
SEVEREN ŠALI
IIZ m ■£ T L I Š K \M J -ARHIVOV in ZAPISOV -#
V tem zaglavju bomo v jubilejnem letu Metlike objavljali od časa do časa zanimive zapise iz njene preteklosti.
UREDNIŠTVO
„Ena najbolj čudovitih pokrajin../'
Lani v novembru je obiskal našo državo predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata g. VVilliam Fulbright; v Beogradu je podpisal sporazum med vladama SFR Jugoslavije in ZDA o programu izmenjave na področju izobraževanja. Po podpisu pogodbe je ameriški senator obiskal tudi Slovenijo, kjer je v hotelu Grad Otočec zaključil svoj obisk in v kratki zdravici na kosilu med drugim dejal:
»Potoval sem že marsikje po svetu, toda takega gostoljubja, kot je pri vas v Jugoslaviji, še nisem srečal.« Potem je dejal, da je imel z našimi vodilnimi državniki, predsednikom Titom in tovarišem Kardeljem izredno zanimive razgovore in da sodi, da so odnosi Združenih držav Amerike z Jugoslavijo zelo dobri. O vtisih iz Slovenije je ugledni gost, očitno močno pod vtisom vožnje od LJUBLJANE do OTOČCA,'dejal: »Slovenija je čudovita dežela. Pokrajina, hribi in polja med Ljubljano in Otočcem razkrivajo popolno lepoto. Povsem očitno je, da so kmetje na tem območju zelo delavni in učinkoviti, saj še nikdar nisem videl lepš;i> kmetij. Vse je dobro vzdrževano in prepričan sem, da tudi zelo produl/ivno. To je ena izmed najbolj čudovitih pokrajin, ki sem jih kdaj videl...
Besed ameriškega senatorja, ki je znan po vsem svetu po svojih naprednih stališčih v mednarodnih odnosih, smo se spomnili prav zdaj, ko se bo vsak čas začela nova spomladansko-poletna turistična sezona. Ali se na njo dovolj pripravljamo? Še je čas, da ukrenemo vse, kar je potrebno, da bi novo turistično sezono pričakali vsestransko pripravljeni!
Na sliki: predsednik Tito in ameriški senator Fulbright.
1775 je bil tukaj kordonski desetnik ali kaprol po imenu Frie bb gIavoN djan, ker je svojo ženo vmoril. To se je tako zgodilo:
. Ta desetnik ali kaprol gre s svojo ženo v Stopiče pri Novim mesti na žegnanjef Ko se žena izpoveduje, gre on na skrivaj poslušat. Ne zna se, jeli kaj čul, jeli ni. Po izpovedi gresta, potem ko je že velika maša minila proti domu. Na Hrasti se zglasi-ta p>n drugim desetniki, ki jih je bil na južino povabil.
Pri j užini vzame • popotni desetnik slamnik svoje žene v roko in ga začne z nožem rezljati. »Nikar!«, pravi ona,
JUDI ODLOKE PREBEREM
44
»Vsakokrat, ko dobim s četrtkovo pošto Dolenjski list, preberem najprej novice iz Brežic. Potem se ustavim na strani krške občine, nato pa začnem na začetku. Celo odloke vse preberem in tako mi prav nič ne uide. Tudi mojim domačim se je to glasilo priljubilo. Najteže ga vsak teden pričakuje trinajstletna hčerka. Branje vašega tednika nam je že vsem prešlo v navado in se mu kar ne bi mogli odpovedati.«
OLGA DROBNIC Cerklje ob Krki
Želimo si drobnih novic
»Med stalne naročnike Dolenjca sem s uvrstila šele ta mesec. List poznam že dolgo in ga tudi rada prebiram. V njem zvem marsikaj zanimivega, česar v drugih časopisih ne zasledimo. 2elim, da bi_ list tudi v bodoče obdržal vse tiste drobne novice in poročila, ki nas domačine predvsem zanimajo.«
ZOFIJA VUĆAJNIK Brežice
Priljubljeno pismo tudi na Primorskem
Najbolj me zanimajo novice iz krajev, ki jih poznam. Pogrešam novice iz šentjanuarskega matičnega urada, ker rada preberem, kaj je doma novega. Tednik je priljubljeno domače .pismo, s katerim sem tu na Primorskem resnično ponosna Ob jubileju želim listu velik napredek!
ANTONIJA DELAK Senožeče, Slov. Primorje
STARE IN NOVE PODKVE!
»Vaščani Suhorja smio " zelo razočarani, ker nagra- J jujete oziroma žrebate sa- } mo nove naročnike. Kaj i smo pa mi stari? Verjemi- J te, da ima konj, ki ga ku- I pite, svetlejše podkve, trd- ! nejše pa so stare! Pri žre- ! banju ne ločujte starih in ! novih naročnikov! Zdi se I nam, da bi bili stari do ! vaših nagrad bolj upravi- i čeni! Mi smo se *"« list i naročili sami, brez prigo- i varjanja drugih! \
Tako nepodpisani dopis- J :iik s Suhorja. Nepodpisa- | no pošto in izmišljene * podpise sproti mečemo v J 'lobok uredniški koš, to- } krat pa le odgovarjamo | tudi na nepodpisano pis- ! mo. Dragi naročniki na \ Suhorju in povsod drugod: !
'^jte si danes objavljen ! razpis jubilejnega nagrad- i nega žrebanja za vse naše I stare in nove naročnike! . Novim naročnikom pa J smo res namenili nekaj i manjših nagrad; zares bi ! ratli dosegli naklado 25 ti- I soč izvodov Dolenjskega ! lista, pa nam zato ni žal ! za nekaj tisočakov in i pih knjig. Vse, ki so se že ! prej naročili na list sami, I pa s hvaležnostjo štejemo ■ za zveste člane naše veli- i ke družine! . '       D. L. i
»drugači bom jaz tvoj klobuk.« — »»Tukaj imaš nož,«« veli on, »»le ga daj!««. Ker pa ona neče noža vzeti, ji ga on v serce porine. V malo trenutkih izpusta reva dušo. On se zdaj skesan čez njeno truplo verze in joka kot dete. Ali prekasno. Zveze jo ga in peljejo v Metliko. Denejo ga v grajske tamnice. Cez šest meseov ga pošljejo na Dunaj, da bi ondi kazen prestal. Ali čez šest meseov ga iz Dunaja spet v Metliko pošljejo. Bilo je sklenjeno, da naj tam kazen ali štrafingo prestoji, kjer je hudodelstvo dopernesel.
Eno leto kasneje pride iz Ljubljane zaglavni sodnik z rabeljnom (frajmanom) in enim hlapcem. V gradi vpričo velike trume poslušavcov
bere sodnik hudodelniki sodbo. Odsojeno je bilo, da ima najprej desno roko, s katero je ženo vbodel, potlej pa glavo zgubiti. Po prebrani sodbi je sodnik (vsim zakonskim ljudem z ginečo besedo na serce govoril.
Hudodelnik stopi zdaj na voz, en Frančiškanar iz Novi-ga mesta ž njim in ga pripravlja k sme rti, izprašuje in tolaži, drugi Frančiškanar moli za vozom sveti rožen-kranc. — Na griči zvan Metlike, ki mu iše dan današnji »per galgah« pravijo, se vsta-novijo. Sodnik prebere iše enkrat naglas oštro sodbo. Hudodelnik prosi ponižno in skesaniga serca, da bi mu poprej glavo in potem roko odsekali, ker bi vtegnil obupati. Je vslišan. Zavežejo mu oči, in na en mah mu odseka rabelj glavo, njegov hlapec pa desno roko.
(Iz »Zapisa« Ivana Navratila leta 1849)
8
j« bil $ijaj«n i žiuoljen...
14. januvarja je bil plesni vjenček dobro obiskan in so se društveniki prav dobro zabavali. Vodnikova svečanost bila je 4. februvarija. Dvorana in drugi prostori ukusno dekorirani, dame v elegantnih toilettah, gospodje v salonski obleki, udeležba izvanredno velika, zastopani vsi stanovi-
Začela/ se je z deklamacijo »Kugina kuča« od Avg. šenoe. Govorila je dražestna gospodična Josipina Ban, učiteljica na Vivodini. s tolikim uspehom, da jo je navdušeno ob-> činstvo viharno aklamovalo. Imenovana gospodična je než na prikazen, ima lep zvonek glas in je dolgo poezijo predavala precizno in čustveno, zato ji hvala v imenu čitalnice.
Ples je bil sijajen i živahen.
Aranžeri so pripeljali k počitku plesalke i plesavce vse okrašene s svežimi šopki in kotiljonskimi redovi,
V odmoru so bili rodoljubni govori, slovenski in hrvatski, ki so trajali celo uro. Tako so se pele i pes me slovenske in hrvatske.
Vsa čast Hrvatom! Po. od-
moru nadaljeval se je ples do dana.
Princ Karneval je bil jako zadovoljen in sč je odpeljal s Hrvati.
Iz zapisnika metliške čitalnice februarja 1894
SgEDANJI USPEHI MASE AKCIJE:
h sobote: 114
P$ zadnjega torka do sobote (od 10. do 13. fć'ruarja) smo dobili še 135 naročilnic: tokrat iwveč iz občine Ribnica (39), sledijo pa ji po-iz naslednjih občin: Novo mesto (16), Krško ('^Trebnje (13), Brežice (11); Sevnica (10), ^omelj (5), Metlika (3) in Kočevje (2); z IjSjP pošt smo dobili 21 naročilnic. Po dobrih G'*friih zbiranja novih naročnikov je bilo staji' v občinah v soboto opoldne takole:
BREžICE........... 102
ČRNOMELJ.......... 38
KOČEVJE..........                                        . 31
KUšKO............ 162
Metlika...........29
^ovo mesto......... 175
^BNICA......                          .       ... 142
SEVNICA.........•  • 51
ZEBNJE........... 121
Razne pošte.......... 256
Tujina............ 35
^kupno smo torej pridobili v 44 dneh 1142 naročnikov, vendar nam vse pošte iz KO 3 ,L še niso poslale vseh podpisanih naročilnic. •fFJevne organizacije SZDL v brežiški občini zdaj tudi tekmujejo med seboj v pridobivaju novih naročnikov domačega glasila SZDL. I ^danja akcija bo trajala do konca februarji- 2ato vabimo vse krajevne organizacije SZDL, UiUžbence vseh pošt in druge aktiviste, da še p'yPešijo pridobivanje novih prijateljev našega t^ka. Več ko nas bo zbranih okoli njega,
bo stroškov na posamezni izvod! ^ELEVIZIJSKI   SPREJEMNIK   čaka — KO SZDL, pomagajte z agitacijo pismo-P6em na svojem področju, da bodo pridobili 1^ Največ novih bralcev Dolenjskega lista!
v vsako hišo: dolenjski list!
- UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Saša Dobrila:


ARGONAVTI
(t
STARE OKROGL^I^VESELE IZ NOVEGA MESTA
»Dobro, kalo pa s hlapcem?«
Leta 1902 menda so se v Novem mestu na gimnaziji zmenili, da pojdejo štirje višji ■razredi na majski izlet v Metliko. Z dijaki bi šel ravnatelj dr. Fran Deteta, znan pisatelj, pa profesorji — razredniki bi bili seveda poleg in če bi hotel iti še kdo izmed prosesor-jev. Zapeljal pa bi vse skupaj tja ugleden posestnik iz Gotne vasi na senenem vozu.
V Novem mestu je bil takrat za profesorja nemščine in zgodovine trdi Nemec dr. Gašper Pamer, tirolsko pobožen človek, ki je razumel edino slovensko besedo »amen«. Bil je učen mož, majhen in čokat starec, dober učitelj in
človd Rugaše pa po svoje čuda* °blečen je bil kakor da gi e znosila na kup po vode®. pa golšo je imel in ški&V.Ge$al se ni, kaj šele, M 1 si brado kako uredil. /• je tudi sedel na voz-
Ko 0 Se ustavili v Metliki, je že*riflitel pred hišo gos-tilnik toakar ter lepo po zdra& rapnateija, profesorje in trt^**0, ki se je bil za to vožnje Xz^rano lepo opravil. Matoft, ie zanimalo, kje bodo c* °»dli in kako. Profe sorji 'Veda skupaj v posebni sobi, U(ientje pa zase... »Ne«    °dločil Detela, »kar
mize skupaj za vse, lepo po domače.«
»Dobro. Kako pa s hlap cem?« je tiho in zaupno vprašal Makar ter pokazal s pol cem prek rame na čudnega Pamer ja, ki je neprizadet stal ob strani in čakal samo na amen.
VINKO GABERSKI
Obširen prikaz o razvoju OF in NOB na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju — imate v DOLENJSKEM ZBORNIKU 1963! Dobite ga v knjigarnah. Zbornik ima 300 strani in veliko slik, stane samo 1500 din.

VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD
VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POML^ ★ VIHARNA POMLAD ★
25. — Verman je tresoč se slekel uniformo. »Stopimo v gozd,« je dejal Noč, »utegnil bi kdo priti.« Verman je v sami srajci in spodnjih hlačah zlezel v grmovje, Noč in Rudi za njim. »še kapo!« je ukazal Noč. Potem je naglo slekel uniformo in si oblekel vermansko. Svojo sbrojevko je dal Rudiju in vzel nemško brzostrelko. »Ali nisem dober verman?« se je zasmejal.
26. — Šele zdaj je Rudi spoznal, kaj Noč namerava. »Pa, tovariš, če te dobijo?« je vprašal. »Varnejši sem med njimi kot na samotnih gozdnih poteh. Spravi mojo uniformo in daj zbrojevko Jaki! Srečno.« Noč je sedel na kolo, veselo pozvonil in se odpeljal po cesti. Rudi je dolgo gledal za njim. Potem j? dejal vermanu, naj gre. komor hoče, sam pa se je z uniformo in brzostrelko vrnil domov.
27. — Po dveh tednih se je Noč spet pojavil pri Smon-karjevih. Bil je na eni svojih rednih poti s Koroškega na Dolenjsko. »Takrat s kolesom je šlo lepo,« je pripovedoval, »peljal sem se skozi vse nemške postojanke Gornji grad, Radmirje, Ljubno, Luče; kot bi mignil, so bile za menoj. In še pozdravili so me povsod, hahaha!« Rudi je z občudovanjem gledal drznega in veselega kurirja.
28. ** Gornjegrajski župan Haudek, zaklet sovražnik parti^?v, je imel hčer Hiido. Nekega aprilskega dne si Je "Cl nemškega župana upala predaleč iz trga, pa so jo^rtizani ujeli. Spravili so jo v neko požgano do-maciJj'm jo dobro zastražili, Rudi pa je dobil nalogo, naj ^fv Gornji grad in sporoči županu, da je njegova hči nJ^a*. pošlje naj koga, ki se bo pogajal za odkupnino«
IIIUIIIIIIMlIMlItlllllllM
j   SMEH STOLETIJ |
I        Na drugi pojedini so govorih o poeziji in kuharstvu, o |
*g  tem, kaj zahtevamo od dobrega pesnika in kaj od dobrega. |
j  kuharja. Neki gospod Grieson je proti koncu razprave pri- I
i  pomnil, da mu je dobra pojedina ljubša od dobre pesmi. 1
»Hm,« je dejal Jonson, »v tej sodbi niste osamljeni: na | I  svoji strani imate vse pse in mačke!«
JI ' B
Oliver Cromvvell, neomejeni vladar Anglije, škotske in §
I  Irske, je narekoval svojemu tajniku vedno po tri ali štiri §j
I   nasprotujoča si pisma, kadar je šlo za važno zadevo. Nekoč g
g  ga je tajnik vendarle vprašal, čemu to dela
»Zato, da niti vi ne veste, katero izmed pisem bom od- I
S   dal,« je odgovoril diktator.
Cromvvell je bil zelo hud, če se mu je kdo upiral ali pa I
I ga ni takoj razumel. S svojim dvorjanom se je dolgo pre- j
I piral zaradi neke malenkosti, nato pa mu je jezen zabrusil: j
»Ne vem, kdo je nor: ti ali jaz?«
Dvorjan pa mu je mirno odgovoril:
«No, najbrž vi ne bi imeli norega služabnika v službi!« I
Po zmagi nad Karlom L. pri VVorcestru se je veliki po- | i litik slavnostno vračal v London, kjer ga je sprejela veli- I I kanska množica ljudi, čestitali so mu na vseh koncih in § i  krajih, on pa je dejal:
1 »Ali mislite, da bi bilo manj ljudi, če bi me peljali na 1 jj vislice?«
Dva Škota sta se komaj rešila s potapljajoče se ladje. j I že nekaj ur ju valovi premetavajo sem in tja. Ko slabot- | I nejši začuti, da mu moči pojemajo, začne moliti svojega | I boga (kot večina njemu podobnih vernikov):
»Ljubi bog, odpusti, da sem te večkrat žalil in da nisem | I izpolnjeval tvojih ukazov, toda če se bom rešil iz te nevar- | g nosti, ti obljubim, da bom ...«
V tem ga tovariš prekine in pravi:
»Počakaj malo, zdi se mi, da vidim kopno zemljo!«

m
— Pridite nazaj, £|j saj vas ne bo skoraj nič bolelo!

pa
^2
K sreči nas ta požar nič ne briga, saj gori pod nama!
PCT.OCI iiUŽBENEGA PLANA OBČINE ČRNOMELJ ZA LETO 1965
Lani smo v občini Črnomelj ustvarili .družbeni bruto proizvod (vrednost celotne proizvodnje in storitev) v višim 11 milijard in 69.000.000 din ali za 2 milijardi več kot v 1963. Pri tem smo ustvarili 4 milijarde 847,000.000 din narodnega dohodka ali "'.282 din na enega prebivalca (republiško povprečje v 1964 je bilo na enega prebivalca 528.000 din). Lani je bilo v družbenih podjetjih v naši občini zaposlenih povprečno 2248 ljudi, v družbenih službah pa 345 ljudi. Osebni dohodki so znašali skupaj s prispevki 2 milijardi 550 milijonov din ali na enega zaposlenega v čistem izplačilu povprečno po 37.100 din na mesec. Za investicije smo lani porabili 1 milijardo 200 milijonov din, od tega za naložbe v industrijo 724 milijonov din.
Za 1 milijardo 800 milijonov večji bruto proizvod
Družbeni bruto proizvod bo v letu 1965 dosegel 12 milijard 870 milijonov din in bo v primerjavi z letom 1964 za 1 milijardo 800 milijonov din večji. Narodni dohodek bo znašal 5 milijard 775 milijonov in bo za 980 milijonov večji kot lani. Povečal se bo tudi narodni dohodek na enega prebivalca, saj bo znašal letos 340.000 din, pa tudi število zaposlenih bo večje za 230 ljudi in bo letos v občini zaposlenih vsega že 3.523 lju di. Povprečni osebni dohodki se bodo povečali za 650 mili jonov din in bo porabljenih zanje 3 milijarde 250 milijonov ali v čistem izpuačilu: povprečno po 45.000 na enega zaiposlenega na mesec.
Osnovo za takšen poras'. predstavljajo lani vložene investicije, povečanje storilnosti v proizvodnji, delno pa tudni povečanje zaposlenih. V posameznih panogah pričakujemo naslednji bruto proizvod: industrija — 6 milijard 768 milijonov din — povečanje za 25 odst., kmetijstvo — 3 milijarde milijonov — povečanje za 7,5 odst., gozdarstvo — 518 milijonov — povečanje za 2 odst., trgovina — 410 milijonov — povečanje za 14 odst., gostinstvo — 350 milijonov — povečanje za 24 odst., obrt — 880 milijonov — povečanje za 10 odst. in ostale dejavnosti — 907 milijonov — povečanje 10 odst.
V --iustrinj bodo morah, da bd dosegli te planske naloge, do skrajnosti izkoristiti vsa sredstva za proizvodnjo, povečati storilnost in delovno disciplino, bolj skrbeti za kadre in izobraževanje, dosledno izpolnjevati izvozne naloge, z dobro pripravljenimi programi investirati v boljšo opremljenost, podjetij ter bolj organizirano reševati prevoz delavcev na delo in z dela.
KMETIJSTVO: manjši stroji in spremembe v davčni politiki
V kmetijstvu bomo morali bolj skrbeti za zasebno, proizvodnjo ter izboljšati organizacijo zadružnih odkupov in storitev. Zasebnemu kmetovalcu je treba omogočiti nakup manjših strojev za kmetijsko proizvodnjo. S spremembami v davčni politiki bo treba izboljšati gospodarski položaj proizvajalcev v pasivnih področjih. Zato bodo
proizvajalci IV. proizvodnega okoliša v 1965 oproščeni davkov, proizvajalcem v III. okolišu pa bodo priznane olajšave pod pogojem, da bodo v sodelovanju z zadrugo dosegli večjo blagovno proizvodnjo ' pri reji živine kot lani. Da bi pospešili blagovno proizvodnjo v vseh okoliših,
s pomočjo širše družbene skupnosti. Povečati bo treba skrb za urejanje zasebnih gozdov. Sredstva iz gozdarstva naj bi se uporabljala tudi za boljšo opremo in za gozdne ceste ter poti.
Za vzdrževanje gozdnih komunikacij bo porabljenih 15 milijonov din. Skupno bo vlo-
OBČANI!
V februarju bo občinska skupščina Črnomelj sprejela družbeni plan in proračun za leto 1965. Ker se bližajo zbori volivcev, vam dajemo predlog družbenega plana in proračuna v zgoščeni obliki v razpravo. Namen tega obvestila je seznaniti vas z načrti v gospodarskem razvoju, v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu in ostalih družbenih službah v letošnjem letu. Podrobnejše obrazložitve boste dobili na zborih volivcev.
Potrudite se s svojimi razpravami in predlogi na zborih volivcev pripomoči, da bo predlog družbenega plana in proračuna, predložen občinski skupščini v odobritev in v razpravo, čimbolj izpopolnjen!
predlagamo ukinitev progresivne obdavčitve. Zato naj bi bil vsak proizvajalec sorazmerno s katastrskim donosom enako obdavčen, ne glede na velikost posestva.
Ker so se povečale cene. zdravstvenih storitev in ker uvajamo razširjeno zavarovanje kmečke mladine, bodo prispevki za zdravstveno zavarovanje nekoliko večji kot lani. Davčne olajšave iz drugih virov (starost, nezmožnost za delo, bolezen in podobno), bodo določene z odlokom o prispevkih in davkih občanov, ki bo prav tako dan v razpravo na zbore volivcev.
Več naložb v gozdarstvo
V gozdarstvu predlagamo neizpremenjeno sečnjo in sicer v zasebnih gozdovih po sek 26.500 kubičnih metrov
ženih v gozdarstvo kot raču namo 133 milijonov 431.000 din. Dolžnost gozdarskih organizacij je, da zagotovijo v okviru svojih planskih nalog potrebne surovine domači industriji.
V prometu bomo letos še naprej izboljševali PTT službo. V Semiču bo letos urejen nov poštni urad z avtomatsko telefonsko centralo. V teku je izdelava načrtov za modernizacijo ceste Črnomelj —Vinica, z deli pa bomo sku šali na tem odseku pričeti letos. Ker se število potnikov na avtobusih nenehno povečuje, bodo morala avtopre-vozniška podjetja povečati število avtobusov na nekaterih prograh in zagotoviti občanom udobnejši prevoz.
Letos bo prevzela občina vzdrževanje cest III. reda, s čemer se bo dolžina cest IV. reda, ki jih je imela doslej
ditve trgovskega lokala v čr mošnjicah, trgovska podjetja ne predvidevajo večjih vlaganj za razvoj trgovine. Podjetje Klavnica in mesnica v Črnomlju bi morala začeti urejati sodoben lokal ter vse obstoječe lokale, ki ne ustrezajo več, ukiniti.
V gostinstvu in turizmu se nam obeta zaradi dograjene ceste Metlika — Črnomelj znatno večji promet, ki bo dosegel 350 milijonov, kar je 24 odst. več kot lani. Takšna predvidevanja bodo ' lahko močno prekoračena, kolikor bodo gostinski in turistični delavoi znali z dobro postrežbo in primerno reklamo privabiti vse ljubitelje Bele krajine in ostale turiste. Vsi občani moramo skrbeti, da bi kar najlepše uredili svoje domove in kraje, v katerih živimo, jih olepšali, pazili na snago in red, hkrati pa moramo z lepim odnosom do turistov prispevati k boljšemu počutju naših gostov. Smatramo, da imamo v turizmu neslutene možnosti razvoja. Ta panoga bi lahko v veliki meri prispevala k po večanju narodnega dohodka v občini.
Za obrl, stanovanja in komunalne potrebe
Proizvodnja in usluge v obrti se bodo letos povečale za 10 odst. ter dosegle 880 milijonov din. še vedno ugotavljamo, da se zasebna obrt prepočasi razvija. Tudi davčne olajšave v minulem letu stanja niso veliko izboljšale. Zatorej bo treba z davčno politiko še naprej spodbujati obrt k večjemu številu vajencev. Smatramo, da je malo vajencev in kadrov v tej panogi glavni vzrok za upada nje obrti. Nujno bo treba iz boljšati nagraje—mje vajencev in predlagati ustrezno skrajšanje učne dobe. V letu 1965 bomo morali skrbeti tudi za razvoj domače obrti.
Za gradnjo stanovanj bomo letos porabili 200 milijonov din. S temi sredstvi bo do graben 12-stanovanjski blok s prostori za pošto in posta-
PREGLED
KOMUNALNIH DEL
Iz sredstev za ureditev gradbenih zemljišč so predvidena sledeča komunalna dela:
— ureditev ulice Sadež — cesta in kanalizacija;
— ureditev okolice 39-stano-vanjskega bloka v Črnomlju;
— zgraditev kanalizacije in ureditev okolice stanovanjskega bloka v Semiču;.
— ureditev ulice Belokranjskega odreda, v Črnomlju in Partizanske poti;
— gradnja kanalizacije v Loki — za novo osnovno šolo, in
— ureditev ulice 21. oktobra v Črnomlju.
Za ostala komunalna dela je predvidenih 50 milijonov din, iz katerih naj bi se financirala sledeča dela:
— nadaljevanje ^rekonstrukcije vodovoda v Semiču;
— priprave načrtov za dodatni rezervoar na Griču;
— rekonstrukcija Kolodvorske ceste v Črnomlju;
— napeljava vodovoda v Gornji Loki;
— gradnja glavnega kolektor ja kanalizacije v Črnomlju;
— rekonstrukcija vodovoda in kanalizacije v ulici Mirana Jarca in Na utrdbah v Črnomlju;
— naprava pločnikov in javne razsvetljave ob cesti v Metliko;
— ureditev stopnic pri glavnem mostu v Lolci.
Za uresničitev neštetih del bomo potrebovali veako več sredstev, kot jih imamo, zato bomo lahko to opravili le s krajevnim samoprispevkom občanov. Prioritetni- red opisanih del in njihov obseg bo do določile krajevne skupnosti skupaj s svetom za komunalne in stanovanjske zadeve-Občanom priporočamo^_naj za urejanje najnujnejših komunalnih problemov na svojem območju glasuje;o za samoprispevek.
Proračun: 928 miliionov
Proračun občine Črnomeij za 1965 predvideva po dose-
in v družbenih 28.600 kubičnih metrov bruto lesa. Sredstva, ki se ustvarjajo v gozdarski proizvodnji, se morajo kar se največ da vlagati/ nazaj v gozdove. Pri tem bo treba pospešiti vlaganje v pogozdovanje 5000 ha šteljnikov. To bo mogoče uresničiti le
KOVICE^;*
v oskrbi, povečala na 170 km. Za vzdrževanje teh cest bomo porabili 84 milijonov din, kar ne zadošča v celoti in bo zato treba določiti vrstni | red vzdrževanja cest.
V trgovini za 17, v turizmu za 24 odst. več kot lani
V trgovini se bo promet povečal zaradi večje proizvodnje , in zaradi višjih osebnih dohodkov na 1 milijardo 720 milijonov din, kar je za 17 odst več kot lani. Razen ure-
jo LM v Semiču, 15-stano-vanjski blok v Črnomlju, 20 milijonov din pa bo porabljenih za kreditiranje zasebne gradnje. S kreditom, ki ga bomo najeli pri republiškem stanovanjskem skladu, name ravamo zgraditi stanovanja za prosvetne delavce v Dra-gatušu in Starem trgu.
Za komunalna dela je namenjenih 92 milijonov din, od tega 42 milijonov za urejanje gradl>enih zemljišč v mestu Črnomelj, ker brez urejenega gradbenega zemljišča ne moremo več graditi.
danjih podatkih 928 milijonov din dohodka. V tem znesku je zajeta dotacija republike v znesku 105 milijonov din ter tisti prispevki, ki jih bo odstopila republika po zakonitih določbah. Glavni vir dohodkov občine je prispevek delovnih organizacij iz delovnega razmerja v višini 17,5 odst- od bruto osebnih dohodkov, ki bo znesel 700 milijonov din, občini pa bo od tega pripadao 579 milijonov din.
Iz dohodkov od kmetijstva se bo nabralo 65 milijonov din, od tega za občino 53 miliionov d'in. Prometni davek od
maloprodaje bo previdoma znesel 84 milijonov, vsi ostali dohodki občine pa 107 milijonov din.
Kako bo porabljen občinski proračun
Na osnovi potreb, ki so, in na osnovi obveznosti, kri jih prevzemamo od okraja, predlagamo sledečo delitev proračunskih dohodkov ' na posamezne izdatke: •   -   • '
1. kultura, prosveta in šolstvo: 368 milijonov,
2. socialno varstvo 36 milijonov,
3. priznavalnine in ostali izdatki za borce NOV 54 milijonov,
4. zdravstvena zaščita 43 milijonov,
5. državna uprava in sodstvo 190 milijonov,
6-   komunala 131 milijonov,
7. obveznosti in garancije 72 milijonov,
8. dotacije organizacijam in društvom 33 milijonov.
Upoštevati pa moramo, da bo takšna proračunska potrošnja mogoča le pod pogojem, da bo družbeni plan v celoti uresničen- Gospodarske organizacije bodo poleg tega po dogovoru s skladom za šolstvo morale pomagati pri sofinanciranju strokovnega šolstva in sicer z 1 odst. prispevkom od bruto osebnih dohodkov. Vrednost združenih sredstev bi znašala 25 milijonov din.
Kaj namenja proračun družbenim
sSužbam?
V družbenih službah bomo v okviru proračunskih predvidevanj in s pomočjo ostalih virov rešili naslednje stvari:
— izboljšali bomo v znatni meri osnovno dejavnost za šolstvo;
— dogradili šolo na Vinici;
— adaptirali in uredili g'm-nazijo v Črnomlju — tako da bo izp"'nila pogoje za verifikacijo
— pričeli bomo graditi novo cs'iovno šolo v Loki;
— a 'aptirali šolo na Strek-ljcvcu,
— opravili nekatera vzdrževalna dela na ostalih osnov. •iih šolah;
— zgradili bomo zdravstveno postajo na Vinici;
— stanje zdravstvene in zobozdravstvene službe v občini se bo še nadalje izboljšalo, ker se je število zdravstvenih delavcev povečalo;
— borcem — kmetom, ki so s svojo udeležbo v enotah NOV prispevali svoj delež v naši revoluciji, bomo zagotovili t s priznavalninami tudi zdravstveno zavarovanje;
— v skrbi za kadre bomo izboljšali pogoje našim štipendistom, saj so bile naše štipendije vse doslej najnižje;
— skrbeli bomo za boljše delo in organizacijo državne uprave z namenom, da jo še v večji meri približamo našim občanom in njihovim problemom.
PRIDITE NA ZBORE VOLIVCEV, DA SE
P0S0V0RIM0
O vsem tem se bomo pogovarjali na zborih volivce v , ki bodo od 20. do 24. februarja. S podrobnejšim razporedom zborov boste obveščeni na krajevno običajen način. Zahtevajte od vaših odbornikov podrobnejša pojasnila in prispevajte s svojimi predlogi h končni oblik; družbenega plana in proračuna, o katerem bo dokončno raz« pravi jala skupščina na seji 27-februarja.
KOMISIJA ZA DRUŽBENI PROGRAM
SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE

Lani dobro, letos še boljše i «eč kot tovarištvo
Ondan je neki črnomaljčan izjavil, da se pri njih blaginja vali skozi dimnike. V tej domislici je več kot zrno resnice! Bolj ko se razvijajo industrija in večja podjetja, več ko se zvali črne gmote iz tovarniških dimnikov, več proizvajalci ustvarijo zase in za družbo.
Da bi za občinski praznik prebivalce domače občine seznanili z uspehi njihovih podjetij, smo se odločili za intervju s kolektivi. Vprašali smo:
Odgovarjajo nekatere večje gospodarske organizacije, čeravno ta ali ona med njimi uspešno opravlja svoje delo, ne da bi se pri tem-kadilo iz dimnika.
■ RUDNIK KANI2ARICA: — Pri pridobivanju premoga se je sterilnost rudarjev lani tako povečala, da je v jami Tsaikdo nakopal povprečno 5.83 tone premoga na dan. Tuci finančni uspeh ni iaostal. V primerjavi z letom 1963 se je lani realizacija povečala aa okoli 40 odstotkov. Vse to smo dosegli z večjo prizadevnostjo vseh mposlenih, z boljšo organizacijo dela in z uvajanjem mehaniziranega transporta v jami-
Letos nameravamo povečati proizvodnjo za nadaljnjih 18 odstotkov in se še bolj potrudita kot lani, da nam bo ostalo več sredstev za izboljšanje delovnih pogojev naših delavcev in uslužbencev. Na področju družbenega standarda računamo na sicer skromen, a pomemben premik. S pomočjo republiškega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bomo skušali podpreti nekatere člane kolektiva, ki z gradnjo zasebnih hiš pomagajo reševati stanovanjski problem.
■ LIČ — LITOŽELEZNA INDUSTRIJA ČRNOMELJ: — Lep napredek smo dosegli lani s tem, da smo okrepili kovinski obrat in začeli "obdelovati ulitke. Delno smo preusmerili proizvodnjo in začeli izdelovati nekatere stroje, med katerimi je najpomembnejši podajni stroj. Ta podaja velikim stiskalnicam material in tako nadomešča živo delovno silo. Finančni uspeh podjetja je bil lani neprimerno boljši kot v prednjih letih.
V prvih letošnjih mesecih smo začeli še bolj kot doslej izikoriščati dosedanje kapacitete, skušali bomo izdelati še več podamih in drugih stro-
jev, za katere je proizvodnja že vse leto oddana. Za dobavo strojev imamo že sklenjenih pogodb za več kot 30 milijonov dinarjev.
■ ZORA — LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA ČRNOMELJ: —  Konec leta
1964 smo končali investicijsko izgradnjo obrata lesne galanterije in žage. Decembra sta začela obratovati. Ko bo organizacija dela v novih obratih tako stekla, kot si jo zamišljamo — to pa seveda ni mogoče prvi mesec — si obetamo lepe uspehe.
Plan je bil lani precej napet, vendar smo ga, četudi malce težko, dosegli. Z izvozom se lahko bolj pohvalimo, saj smo izvozih za 25 odstotkov blaga več kot smo planirali. Proizvodnjo v novem obratu imamo za letos že vso oddano, nekaj celo že za lete 1966. Skupno s semi-škim  obratom  smo  v letu
1965 planirali za 570 milijonov dinarjev proizvodnje, kar predstavlja precejšen porast od letošnjih 437 milijonov Tudi glede izvoznega plana 270.000 dolarjev nimamo strahu, da bi ga ne zmogli. Naši izdelki bodo letos prvič prodani v Holandijo, medtem ko v Afriko in Anglijo najbrže ne bomo več izvažali. Drugje nam nudijo ugodnejše pogoje
■ SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« — ČRNOMELJ: — Posebno vidnih in zaželenih uspehov naš kolektiv lani ni dosegel, ker ni bilo možnosti za investicije Presegli pa smo plan blagovnega prometa za H odstotkov in organizirali s pomočjo brežiškega šolskega centra in domače delavske univerze šolo za poslovodtie. ki
niso imeli predpisane kvalifikacije.
Upamo, da nam letes ne bo spodletelo pri uresničevanju načrtov v zvezi z adaptacijo trgovine v čimošnjicah in gradnjo stanovanja, za kar imamo že potrebne načrte, odobrene bd organov upravljanja. Razen tega računamo na preureditev semiške poslovalnice in na začetek gradnje, oz. odkup zemljišča in pripravljalna dela za gradnjo velike trgovske hiše v Črnomlju.
■ KOVINAR, ČRNOMELJ: — Za svoj največji uspeh v minulem letu štejemo močno presežen plan. Planirali smo 85 milijonov dinarjev plačane realizacije, ustvarili pa smo 110 milijonov dinarjev po tem merilu. Norme smo uvedli na vseh delovnih mestih in tako vsakega posameznega delavca zainteresirali za čim večjo storilnost. Mimo tega smo uvedli še drugo in tretjo delovno izmeno. '
Z izkoriščanjem odpadnega materiala za izdelavo nekaterih manjših proizvodov, n- pr-livarskih utenzilij, in z uvedbo tretje delovne izmene tudi na skobeljnem stroju računamo na nadaljnji porast proizvodnje v letu 1965 za okoli 10 odstotkov. Predvideli smo, da bo vsak zaposleni v našem kolektivu letos ustvaril za več ko*, 4 milijone^ dinarjev vrednosti.
Za izboljšanje življenjskih pogojev članov našega kolek-
V Adiešičih smo za kulturnejše
Adlešiči so res odmaknjen kraj, vendar se tudi tu zbira krog izobražencev, ki razpravljajo o vseh krajevnih novicah. Njim, pa tuda vsem drugim vaščanom ni prav, če jih kdo podcenjuje, kot se včasih zgodi.
V nedeljo, 31. januarja, sta tovariša, ki sta predvajala film delavske univerze iz Črnomlja, zapustila dvorano sredi predstave in odšla v gostilno. Film se je iztekel in ljudje so lahko gledali le platno! Mnogokrat tudi niso točni, zato ljudje nestrpno čaka-
jo na predstavo in se pridu-šajo, da bodo o tem pisali v Pav lili o, v Dolenjski list in v druge časopise. Saj imajo vendar ljudje, ki pridejo predvajat filme, tedaj službo, ali jo lahko tako nevestno opravljajo?
Doslej smo bili tiho, čeprav smo bili marsikdaj res jezni, tokrat pa je mera potrpežljivosti prekipela in mislimo,, da bi morali enkrat že napraviti red pri predvajanju ozko-tračnih filmov po vaseh.
MLADINA IZ ADLEŠIĆEV
ZA LETOŠNJI PRAZNIK
V počastitev občinskega praznika bodo v Črnomlju naslednje prireditve:
18. februarja ob 17. uri: slavnostna seja občinske zveze za telesno kulturo. Ob 19.30 uri zabavna oddaja »Partizanska Bela krajina« s podelitvijo priznanj udeležencem delavsko športnih iger. Sodelujejo mladinske ekipe črnomaljske gimnazije, osemletke, Belta, metliške mladine, zabavni orkester JLA s pevci ter ude ieženci delavsko-športnih iger.
19. februarja: ob 8.30 slavnostna seja občinske skupščine Črnomelj; ob 1930 koncert »Slovenskega okteta« iz Ljubljane.
tiva pa smo se odločila kupiti stroj za izdelovanje opeke. Več naših ljudi gradi hiše, in jim bo tak stroj, na katerem bodo lahko opeko sami izdelovali, zelo pomagal. Verjetno bomo lahko nekaterim najbolj^ potrebnim iz lastnih skladov tudi kaj posodili in jim tako pomagali pri gradnji hiš. Precej naših delavcev že ima svoje hiše, 6 pa jih je zdaj v gradnji.
■ GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ: —t Ponovno ugo dno zaključeno poslovno leto smatramo r zvezi s splošnimi težavami v gostinstvu za lep uspeh našega kolektiva, po sebno še, če ga primerjamo s prejšnjimi leti. Med prireditvami, ki smo jih imeli lani, je najbolj uspel »Belokranjski likof«, organiziran^ za otvoritev eeste Metlika—Črnomelj.
Gradnjo novega gostinskega lokala v Semiču nameravamo pričeti že letos, če le ne bo težav z investicijami-Ta gostinski objekt bo namreč po predračunu veljal okoli 70 milijonov dinarjev. Prav tako bomo skušali dograditi in urediti viniški camrp ob Kolpi, hkrati pa mu oskrbeti vse potrebno, da bi lahko prišel v seznam mednarodnih camping prostorov.
DOLENJSKA ZEMLJA IN LJUDJE
300 strani, veliko slik in skic. Cena samo 1500 din. Dobite jo v knjigarnah!
Droben spomin ob črnomaljskem prazniku
Črnomelj, prestolnica osvobojenega ozemlja v mrzlem februarskem jutru leta 1945. »Pod lipo« so šoferji in mehaniki hrvatske partizanske avtokomande kurili pod kamionom, da bi ga spravili v pogon. Kamion nista poganjala bencin ali nafta, temveč oglje in drva ...
Kot že tolikokrat v tistih mesecih, se je na »Suhem mostu« ustavila kolona kmečkih voz. Vozniki in živina so bili beli od ivja. Na videz na vozovih ni bilo drugega kot kupi slame in koruznice. Ko si prišel bliže, si opazil, da temu ni tako. V slami in koruznici je bilo slišati stokanje. Ranjenci. Vso noč so bili na potu nekje od Drežnice, namenjeni v bolnico v Žužemberk. Mnogi med njimi težko ranjeni, s sledovi ustaških nožev, brez rok ali noge, obvezani v sili z deli rjuh in drugega perila.
V trenutku je ranjence na vozovih obstopila skupina žena in deklet iz Črnomlja. Niso prišle prazne. Vsaka je prinesla v košarici ali rokah okrepčilo. Ta mleko, ona čaj, pa kos kruha, celo belega, in čiste krpe za rane. Ob pomoči bolničark, ki so spremljale kolono na njeni dolgi in mrzli poti, je vsak dobil nekaj okrep-čila, zraven pa še toplo tovariško besedo. En sam pogled ranjenega borca na vozu, potem ko ga je pobožala po glavi nežna roka in je popil požirek toplega čaja, je izrazil več hvaležnosti, kot bi jo lahko povedalo desetine naučenih govornikov.
Kje so Črnomaljčanke vzele dobrote proti koncu štiriletnega krvavega boja, potem, ko je Bela krajina domala že dve leti prehranjevala tisoče borcev in beguncev? Kdo bi vedel! Za borce se je vedno kaj našlo, za ranjene še posebej. Je morda kdo vprašal, od kod so? Nihče, dovolj je povedalo ime: partizan.
Takih prizorov je bilo zlasti v zimi 1944-45 v Črnomlju nešteto. Vendar, ta se mi je posebej vtisnil v spomin. Čemu? Prav igotovo zato, ker so bile to več kot le tovariške in bratske geste. To so bili izrazi najgloblje človeške humanosti, najdragocenejša protiutež fašističnemu barbarstvu. P. ROMANIČ
Občani ocenjujejo napredek
Kdor je poznal Črnomelj pred 20 in več leti, ko je predstavljal središče slovenskega osvobojenega ozemlja, in ga obišče danes, ne more verjeti, da je malo mestece ob Lahinji tako napredovalo. Skoroda ga ni spoznati! Domačini, ki vse novosti in pridobitve opazujejo iz dneva v dan, jih zato ne vidijo v toliki meri. Pozabili so na blatno cesto, ki se je nekdaj vila skozi*mesto; pozabili so, da so imeli še pred leti v mestu le nekaj majhnih, nesodobnih trgovin in da modernega stanovanjskega naselja pod postajo in naselja na Sadežu sploh ni bilo. Dobiti zaposlitev v nekdanji Beli krajini ni bilo lahko — a danes? Rudnik, Belt, semiška Iskra, Zora, Lic, Gradbeno podjetje, Belsad in še mnogo drugih kolektivov daje kruh 4075 zaposlenim.
V dneh pred praznikom občine Črnomelj smo na cesti ali pri delu v službi ustavljali občane z vprašanjem: kako ocenjujete napredek mesta v zadnjih letih? Kaj vam je všeč in kaj bi bilo po vašem mnenju še treba narediti?
Boljša zdravstvena služba
Jože Prime, rudar v Kani-žarici: — V zadnjih 13 letih, kolikor sem v Kanižarici, so se tako v našem rudniku kot v Črnomlju razmere precej izboljšale. Rudarjem so se dohodki zelo popravili. Z njimi smo sicer zadovoljni, vendar stremimo za tem, da bi jih še povečali. V mestu samem je v zadnjih letih najbolj napredovala zdravstvena služba. Imamo več zdravnikov, tako da je vsak bolnik
jo iz tal kot gobe po dežju. Zato pravim: le tako naprej!
Razvila se je industrija
Jože Jerman, materialni knjigovodja v Liču: — Stanovanjsko krizo smo doslej kar
Poglejte nekatere naše trgovine, na primer samopostrežbo Prehrana, saj še v Novem mestu ni taka! Uredili smo zdravstveni dom, nudili mnogim ljudem zaposlitev. Na«.kmetijah že ni več ljudi, saj je vse odšlo v tovarne za zaslužkom.
Menim pa, da bi morali čimprej urediti še kanalizacijo v mestu, škoda, da je nismo že prej! Zdaj je cesta zgrajena in jo bo treba raz kopavati. Urediti bi bilo treba tudi pločnike in bolj paziti na družbeno lastnino. Hiše v družbeni lasti niso deležne prave skrbi, ker mnoge že propadajo, če jih ne bomo pravočasno popravili, bodo povsem razpadle. Poleti pogrešamo kopališča, v kmetijstvu pa bi morali ubrati tako pot, da bi zasebnega kmeta bolj zainteresirali za večjo" proizvodnjo.
Ljudem se danes bolje godi
Jožica Šušter, delavka v Zori: — Največji napredek Črnomlja vidim v tem, da smo z ustanovitvijo novih tovarn in podjetij nudili ljudem možnost zaposlitve. Tudi žensk je že veliko zaposlenih. Samo v naši tovarni nas je več kot 70. V družinah se zelo pozna, če živijo z dvema plačama Ljudem se danes mnogo bolje godi kot včasih, posebno v . zadnjih mesecih,
res lahko deležen zdravniške pomoči. Zgrajenih je bilo več velikih stolpnic, ki dajejo mestu povsem novo podobo, pa tudi zasebne hišice raste
dobro reševali, je pa v Črnomlju še mnogo ljudi brez primernih stanovanj. V zadnjih letih je dosegla posebno velik napredek industrija. Pred vojno smo imeli samo rudnik, lesno podjetje in livarno. Vsa tri podjetja so bila zelo majhna v primerjavi s tem, kar predstavljajo danes Elektrificirali smo vse vasi; lani smo dobili moderno cesto čez Gorjance in če jo bomo letos še gradili 'naprej do Vinice, se nam prahu ne bo treba več bati
ko so se povsod povečali osebni dohodki. Ko sem pred dvema letoma začela delati v tovarni  sem zaslužila koma i
za hrano m stanovanje, zdaj mi že ostane kak dinar tudi za obleko in za druge potre be.
Trgovine imamo nove, vendar mi ni všeč, da večkrat v samopostrežbi zmanjka mle ka. To je tako pomembne živilo, da bi ga res ne smelo manjkati, posebno ne v takem podeželskem mestu. Mladi si želimo več zabave, zlasti ob nedeljah popoldne. Izbire ni nobene. Kino ali gostilna?
Prosvetni delavci so pretežno Belokranjci
Andrej Petek,-upravitelj osnovne šole: V Črnomelj sem prišel iz Ribnice. To je bilo leta 1949. Devetnajst let je dovolj, da postaneš domačin v novem kraju. V tem času je Črnomelj iz mesteca zrasel v mesto in ne vidim meje, ob kateri bi se njegov razvoj ustavil. Dobili smo podjetja, trgovine, stanovanja. Vsako leto več novega. Z modernizacijo ceste Metlika — Črnomelj so se skrajšale razdalje s svetom, sama cesta pa je na široko odprla vrata turizmu Bele krajine
Reorganizacija osnovnega šolstva je prinesla nekaj spodbudnih uspehov, pa tudi težave. Vsi višji razredi so samo v Črnomlju, kjer smo organizirali razrede vozačev. Prevozi učencev so urejeni. Toda prostora zmanjkuje, če bomo v Loki, kakor je predvideno, zgradili novo šolo, bo za nekaj časa rešeno vprašanje prostorov Tedaj še't pa bo lahko prišlo na vrsto otroško varstvo, ki še ni urejeno. Varstva so potrebni zlasti otroci zaposlenih in kmečkih staršev.
S kadrom ni ; prehudega problema. Prosvetni delavci, učitelji -v naši osnovni šob, so večinoma Belokranjci oziroma črnomaljci, ki imajo svoja stanovanja. Nebelo-kranjcem in nečrnomaljcem preskrbi stanovanja občina, ki v zadnjem času sicer kaže veliko razumevanje za šolstvo. RIA BACER IVAN ZORAN
Obisk pri kočevskem »Zidarju"
Presežen letni plan in za 46 odstotkov večji osebni dohodki - Troje velikih gradbišč: v Kočevju, Ljubljani in na Reki - Veliki načrti za letošnje leto - Z začeto gradnjo v Ljubljani se bo kočevski Zidar še bolj uveljavil -Gradnja za trg in težave okrog nje - Gradbena mehanizacija: pogoj za napredek - Sezonskih delavcev ni več.
Kolektiv splošnega gradbenega podijetja Zidar iz Kočevja je v preteitlerri letu ustvaril okrog milijardo 750 milijonov dinarjev celotnega dohodka in prekoračil že med letom povečani letni plan za 150 milijonov. Dohodek podjetja bo — sodeč po sedanjih predvidevanjih — znašal 689 milijo-nov ali za približno 15 odstotkov več kakor leto prej. V lanskem letu so ustvarili 585 milijonov din čistega dohodka, prav *ako za okrog 15 odstotkov več kot leta 1963. Vse to je omogočilo občutno po večanje osebnih dohodkov, saj je (računano je celoletno povprečje) znašal povprečni mesečni osebni dohodek sko ro 40 000 din. V primerjavi z letom prej so se osebni prejemki povečali za 46 odstotkov. Zlasti so se OD povečali v drugem polletju.
Zidar ima tri pomembna gradbišča: v Kočevju, Ljubljani in na Reki. Glavno gradbišče je bilo lani še vedno v Kočevju, kjer so ustvarili nad 40 odstotkov predvidenega letnega plana, v Ljubljani 33,3 odstotka, na Reki pa 20,3 odstotka. V preteklem letu doseženi uspehi so precejšnji, saj so bili doseženi k' -> ostrej-šim mvesticijskim pogojem; vendar pa 1» na dejavnost Zidarja zaradi značaja objektov, ki so jih gradM, ni veliko vplivalo, pač pa so doseženi uspehi predvsem rezultat večje produktivnosti kot posledice izdatnejših vlaganj v mehanizacijo dela, boljj kontinuiranih gradenj, delno pa tudi zaradi višjih cea gradbenemu materialu in storitvam.
Osnova so lanski rezultati
Osnova za sestavo proizvodnega plana za letošnje leto so bili doseženi rezultati v minulem letu in pa sklenjene po godbe in predvidena dela za to leto. Celotni dohodek Zidarja se bo letos predvidoma povečal za 7 odstotkov, na milijardo in 850 milijonov, dohodek in čisti dohodek za 18 odstotkov, osebni dohodki za okrog 17 odstotkov m sred-
stva skladov na 10 odstotkov. Trenutno so že sklenili pogodbe za okrog 50 odstotkov nameravanih gradenj. V tem se krepi gradbeni sektor v Ljubljani na račun Kočevja. V Ljubljani v Mostah so prevzeli gradnjo kompletnega stanovanjskega naselja »4- selo«, katerega vrednost znaša okrog 4,5 milijarde dinarjev, vrednost letos opravljenih del pa cenijo na okrog 600 milijonov. Na Reki bodo letos gradili tri večje stanovanjske bloke, v Kočevju pa bo zaključena gradnja zdravstvenega doma in Itasove hale, pričeli bodo z gradnjo dveh 20-stanovanjskih stolpičev in morda nove šole.
Z lastnimi sredstvi je podjetje lani pričelo graditi tudi stanovanja za trg. Prvi 20-sta-novanjski stolpič v Podgorski ulici bo kmalu vseljiv, poleg pa že gradijo drugega-Gradnja za trg pomeni za podjetje precejšnje težave, ker ni moč dobita potrebnih kreditov in če jih ne bodo dobili, bodo zmanjšali tovrstne grad-
nje. V nasprotnem primeru bodo lahko gradili še tretji stolpič v Podgorski, razen toga pa za potrebe Rudnika enakega v šeškovi ulioi.
Gradbena mehanizacija - pogoj za napredek
Novi sistem delitve sredstev med gospodarsko organizacijo ii\ družbo pozitivno vpliva na gradbeništvo. Gradbena pod-jebja so oproščena polovice plačila prispevka od dohodka, odpravljen je prispevek od izrednega dohodka in prispevek v družbene investicijske sklade. S temi sredstvi in sredstvi, ki jih oddvojijo od čistega dohodka, podjetje lahko kupuje sodobno gradbeno mehanizacijo, s katero pospešuje gradnjo in znatno dviga produktivnost. Kljub občutno povečanemu planu za letošnje leto bodo predvidoma zmanjšali število zaposlenih za 5 odstotkov, dvig produktivnosti pa ocenjujejo za okrog 13 odstotkov. Poleg mehanizacije pogojuje dvig produktivnosti
tudi občutno spremenjena sestava zaposlenih v zadnjih letih, saj podjetje vlaga znatna sredstva za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev. Zdaj imajo v strokovni šoli pri svojem izobraževalnem centru 53 delavcev, ki bodo pridobili poklice zidarjev in tesarjev, veliko delavcev pa redno obiskuje 'tečaje za upravljanj« a gradbeno mehanizacijo, ki jih prireja zvezni gradbeni center v Ljubljani.
Povečana skrb za delavca ter boljši delovni in življenjski pogoji so močno zmanjšali fluktuacijo delavcev, ki so jih še pred nekaj leti imenovali sezonske. V vseh treh gradbenih sektorjih imajo namreč urejena stanovanjska naselja, v Ljubljani in na Reki pa še lastne menze, vendar pa bodo morali v naslednjih letih vložiti še precej sredstev za graditev stanovanj delavcev ki ponekod še vedno živijo v lesenih barakah. (VEČ)
KOČEVSKA RAZGLEDNICA
Komisar Jeni je odšel
Še 20 novih predlogov za odbornike
Volilna komisija v Kočevju^ je od ponedeljka do petka minuli teden dobila še 20 novih predlogov za morebitne kandidate za odbornike občanske skupščine. Skupaj s tistimi evidmtiranimi predlogi, ki smo jih objavili v zadnji številki, je bilo dotlej evidentiranih 145 predlogov.
Na novo so bili evidentiram naslednji predlogi: zbor de lovnih skupnosti — Volilna ene'" 2, kultura in prosveta. Danica Kaplan in Ema Re-cek, VE 6 — Melamin, NB, KB: Saša Mihajlovič, VE 12 — CZP, Komunala: Fani Ko-rele, Jože Šmuc in Anica Ži-1-vski, VE KGP — 2: Rudi Grabrovec, Franc Hribar, Tone Hribar, inž. Ivan Kaplan. Stane Letonja, Miha Nagu, Rudolf Pire in Dušan štrukelj.
Občinski zbor — volilna enota 4, Stara cerkev: Ara Novak, VE 6 — Kočevje, Rožni teren: Stane Jarm, Hedvika Zakošek, VE 12 — Kočevje, Trg svobode: Albina Novak, VE 14 — Kočevje, Cankarjev teren: inž. Damjan Pavlovec, VE 16 — Kočevje, Rudnik: Vida škrabar.
Kmalu po 20. februarju se bodo pričeli v občini zbori volivcev, na katerih bodo volivci izmed evidentiranih predlogov izbirali najresnejše kandidate za izvolitev za občinske odbornike. Prihodnjič bomo poročali še o drugih predlogih.
Menda bo že kar 20 let, ko sva si segla v roke v partizanski tiskarni Triglav na Kočevskem Snežniku. Bila je prva proslava Prešernovega dne. Jeni je bil komisar tiskarne in je prav tisti večer prejel od Jokija odlikovanje za hrabrost. Jeni si je odlikovanje zaslužil, še preden je prišel v tiskarno, fpominjam se, da mi je pripovedoval, kako je bilo v brigadi vroče, zlasti ko so gubčevci napadli Tržišče in goro nad njim ter razbili belogardistične postojanke na šentjurski gori. Ko je pripovedoval, je kar žarel. Podobnih bojev žfe bilo precej na Dolenjskem. Suha krajina je bila prav tako vroče področje, predvsem okrog Hinj, Žužemberka, v§e do Kočev. ske.
Leta 1944 ga je pot pripeljala iz bolnišnice v tiskarno na Snežnik in tu je dobil toliko poguma kot drugi tovariši. Spominjam se, kako sva ob večerih kramljala. pred barako, ali na straži, pri večerji in kako drugače o novem ča-
su in svobodi, ki je bila že na obzorju. Imel je veliko želja in načrtov. Jeni je bil vedno pripravljen tudi za dobro voljo. To je zaokrožil v pogovoru ali napisal. Ko smo za partizanskega kurenta pripravili veseli večer, se je nasmehnil ob pesmici, ki je govorila o mladem in plahem komisarju Jeniju, ki so ga prav tako plaho gledale smeha željne mlade partizanske tiskarke.
Nekoč smo morali bežati v dolino, toda mimo četniških zased. Z Jenijem sva menja-, je nosila radijski sprejemnik in knjige. Ko sva se v črnonu~ lju ločila, mi je bilo težko za tako dobrim tovarišem in prijateljem.
Minila so leta. 7. junija leta 1955 sva si spet podala roke. To je bilo na prvem -ovoj nem sestanku partizanskih tiskarjev iz Triglava, Urške, Partizanske. Obujala sva spomine, jaz pa nisem vedel, da je to najin zadnji razgovor o NOB.
Sredi letošnjega januarja so tovariša Jenija tiskarji spremili na ljubljansko pokopališče. V besedah, ki mu jih je govoril Pavle, je bila tudi naša zahvala kot njegovih so-borcev. Tudi dolenjski hribi, travniki in polja ob Mirni, v Suhi krajini, po Kočevskem, zlasti smreke na Snežniku, ob katerih šumenju sva tolikokrat sanjarila, se ga bodo spominjali kot borca in tovariša, predvsem pa kot dobrega humanista.
MARJAN TRATAR-UCO
Gostinski tečaj v Kočevju
Delavska univerza Kočevje je sporazumno z gostinskim podjetjem Hotel Pugled organizirala tečaj za pridobitev polkvalifikacije za gostinske delavce — natakar« je in kuharice. Tečaj obiskujejo gostinci iz Kočevja (iz podjetja Hotel Pugled jih je 19) in iz Ribnice, skupaj 37 in bo trajal do 1. marca.
Zborovanje šoferjev
Dober začetek telovadcev
DROBNE IZ KOČEVJA
*q Oktobra leta 1963 je bil Seskov dom popolnoma preurejen: delno v gledališko dvorano in stranske prostore, delno pa v muzejske razstavne dvorane. Do danes pa je bil dom razen muzeja malo rabljen. Montaža naprav za ogrevanje prostorov ni bila izvršena do kraja, upaj' pa, da bo ta mesec dokončana. Prostore bo ogrevalo kroženje toplega zraka, kar je bilo pri adaptaciji tudi predvideno. Zdaj, ko so na razpolago sredstva, bo dvorana urejena in upamo, H"i bo prosvetno in kulturno življenje spet zaživelo. Tako bodo'odpadli tudi stalni izgovori, češ da je dvorana mrzla, kar je bilo zaradi zime tudi opravičljivo, vendar -~ smo tako izgubili že dve sezoni. Tudi mladina, ki stalno tarna o pomanjkanju prostorov, bo tu lahko razširila torišče svojega prosvetno kulturnega delovanja
g| V podružnici Narodne bankf iTm> zadnje dni veli
ko dela, ker dvigajo občani prvi obrok ljudskega posojila za obnovo Skopja, ki je zapadel 1. februarja. Nekatera podjetja dvigajo celoten znesek in ga potem razdelijo lastnikom obveznic, drugi pa ho dijo v banko sami, tako pa nastajajo neizogibni repi.
P> Z nastopom novec nega in mraza so s. pojavile v bližini hiš in po vrtovih lačne in "•-ozeble ptice pevke. Sko-aj neverjetno se zdi, da je v kraju, kjer je sedež tako velikega posestva, tako malo kaznilnic. Opazimo Jih le v bližini 1 ". po mestni" parkih in zelenicah pa jih ni. Kaže, da najmlajšim, ki so navadno najvnetejši krmilci, tega raso dovolj razložili ali priporočili. Verjetno otroci tudi premalo slišijo o tej humani potrebi, zato bd bilo prav, da bi se vodstva pionirskih krožkov pozanimala za to akcijo, če seveda za letos še nismo prepozni. . -ko.
Koaec januarja je bil v Kočevju letni občni zbor podružnice združenja šoferjev in avtomehanikov. Občnega zbora se je udeležilo zadovoljivo število članov, vendar so v razpravi ugotovili, da bi bila udeležba lahko še večja. Nekateri se za združenje premalo zanimajo, ker menijo, da priznanja za šoferje in amaterje lansko leto niso bila pravično razdeljena. Da bi ugotovili vzroke nezainteresiranosti, so med člani izvedli posebno anketo, ki je dotlej še niso analizirali.
Najživahnejša razprava na občnem zboru se je' odvila okrog skrajševanja delovnega časa in delovne dobe za šoferje. Specifično delo, ki ga
V Tekstilani se je vnela volna
13. februarja ob enih zjutraj je v kočevski TEKSTI-LANI začela goreti volna v trgamem stroju. Med valje stroja je prišel žebelj, ki je povzročil iskro, ta pa je vnela vrhnjo plast volne v stroju. Plamen se je hitro širil. Delavci in kočevski gasilci so s takojšnjim posredovanjem požar pravočasno zajezili Zgorelo je okrog 800 kilogramov volne, škodo pa cenijo na približno 500.000 dinarjev.
opravljajo in pa pomanjkanje poklicnih šoferjev onemogoča skrajšanje delovnega časa, saj morajo večkrat delati še v nadurah. Prav zaradi specifičnosti svojega dela si prizadevajo doseči tudi skrajšanje delovne dobe, kar pa mora biti priznano in urejeno  z  zveznim predpisom.
člani ZŠAM so sklenili v prihodnje okrepiti stike z avto moto društvom, saj je veliko načinov, kako pomagati drug drugemu. Prav tako pa so se zavzeli za sodelovanje in pomoč pri gradnji Šoferskih domov v Sloveniji (Jesenice, Koper). Na koncu so še sklenili, da bodo letošnji dan šoferjev 13. julij, ko bodo praznovali tudi 10-letni-co ustanovitve podružnice ZŠAM v Kočevju, posebej slovesno proslavili.
Orodna telovadba je imela v Kočevju precej tradicije, vendar je zaradi raznih okoliščin zamrla. Zdaj so jo oživili pionirji, ki so po marljivi vadbi povabili na tekmovanje vrstnike iz ljubljanskega Partizana — Tabor. Pomerili so se v obveznih vajah na bradlji, drogu, krogih, prekosku in parterju. Vaje so bile zahtevne, zato so imeli tekmovalci in sodniki veliko dela. Dvoboj se je končal z zmago domačinov v razmerju 269,4:256,8. Domačini so osvojili 89,9 odstotkov točk, gostje pa 85,6. Tekmovalo je po 10 pionirjev, po šest najboljših pa so ocenjevali za uspeh vrste. Pri posameznikih je zmagal Jože Koleta s 45,7 točke pred Andrejem Trobentarjem 45,4, Stanetom Kendo 45,1 (vsi iz Kočevja), četrti je bil Taborjan  Andrej Oster-
Matični urad Kočevje
V času od 29. Januarja do 12. februarja so rodile doma: Pavla Žagar iz Kopri vnika — Petra, Katarina Bister iz Livolda —. Danico, Ruža Dražetič iz Mlake pri Kočevju — Franko, Nada Kovač iz Kočevske Reke — Mojco, Ivanka Urh z Zajčjega polja — Uljano, Ana Ostorman iz Mora ve — Zalko, Marjana Hudarovič iz zeljn — Cvetana.
V Ljubljani so rodile: "Ivanka Peček iz Kočevja — Tatjano, Marija Malovrh iz šalke vasi — Du-šanko, Marija Rački iz Kočevja —
Jožeta, Anica Krž iz Mahovnika —
Romana, Miroslava Vesel iz Kočevja — Marjano, Danka Vidrich iz Konca vasi — Vesno, Serafina Toroše iz Mlake pri Kočevju — Tatjano, Marija Struna iz Zeljn — Marto, Darinka Hočevar iz Kočevja — Darinko in Marija Pohar iz Salske vasi — Bojana. — Porok ni bilo. — Umrli so: Pavla Novak, družinska upokojenka iz Mahovnika, 50 let, Karolina Kužnik, upokojenka iz Kočevja, 88 lot, Stanislav Hribljan, gozdni delavec iz Gor. LotHn, 56 let, Ernest Kocjan-čič, upokojenec iz Kočevja. 75 let, in Ivan Mlakar, upokojenec iz Kočevja, 78 le*.
man (44,9 točke). Po tekmovanju je razdelil predsednik ObZTK Dominik Troben-tar priznanja vrstam in posameznikom, Andrej Arko pa je razdelil spominske zastavice. Gostje so si nato z navdušenjem ogledali dom. Dogovorili so se tudi za povratno srečanje v Ljubljani.
Ta lepa prireditev je dala tekmovalcem še večji polet za nadaljnjo vadbo. Domačine sta pripravila vodnik Lojze Okoren in njegov pomočnik Jože Stare ml., ki z vso vnemo skrbita, da bi razvila orodno telovadbo. —ko.
Občni zbor ŠD KOLPA
Osdlniski športniki so imeli pred kratkim redno letno skupščino, ki je bila v znamenju peUetnice obstoja in odcepitve od PD Osilruca.
Lanska športna dejavnost je bila zelo pestra, saj so se športniki Kolpe začeli uveljavljati že tudi izven domačega kraja. Nujno je, da dobi Kolpa še večjo pomoč: letošnji proračun znaša 160.000 din, kar je ravno za 100.000 din več, kot so bili lanski dohodki.
V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Anton Sercer (predsednik), Janez Ožura (sekretar), Ma-renka Mihaljevič, Anton Kovač, Vida sercer, Anton Tomec, Majda Ožura, Anton .Kvaternik. Cvetka ■ Kovač, Alojz Janež, Janez Kovač in Jože Ožura. Nadzorni odbor sestavljajo predstavniki tistih organizacij, ki so do sedaj redno podpirali Kolpo: Jože Kovač, Bogomir Ožura, Drago Stimec.
Tudi letos, nameravajo gojiti iste panoge; veliko prihodnost ima namizni tenis, > ker so dobili
T OŽTIRA

ZASNEŽENA REPORTAŽA S SONČNIH TRAVNOGORSKIH SMUČIN
Enajsta š@lo na snegu
Zamrznjeni temelji na Travni gori - Ona in on - Ena konjska sila premalo! - »Zapiši tako, da bom dobil pet milijonov dinarjev!« -
Svečnica je bila in gostilničar Janko v Sodražici je prerokoval, da bo, kakor je tedaj kazalo in kakor ga dotedanje dolgoletne vremenoslovske izkušnje uče, lepa in sončna pomlad. In ker lahko ljudskim prerokbam in stoletnemu .koledarju bolj verjamemo kot našim študiranim vremenoslovcem, bo verjetno res tako. Da pa se ne bi prepirali, počakajmo in videli bomo, če so imeli Janko in ledene sveče, od katerih je kapalo, prav.
In nato sta se pognala skozi zamegleno Ribnico in malo kasneje čez naraslo (reko) Ribnico pod vznožjem Velike gore v strmino proti Zadolju in še naprej proti Travni gori. Povedali so nama, da je pot prevozna, lepa, da je veselje in da je takle »sprehod« do turističnega doma pravcati užitek, ki ga (v sicer zamegle-nem dnevu) ne gre zameta-vati.
»Dekavec« je pričel naglo požirati strmo, ozko cesto, speljano proti grebenu gozdnate Velike gore. Tu in tam se je med drevjem razgrnil čudovit razgled na dolino pod nama, ki pa jo je prekrivalo sivo megleno morje . ..
Že sva nad Tatinskim la-zičkom, koder že leto ali več sameva pripravljen prostor za turistično kočo. Tik za skopanimi temelji zeva globina, da se ti kar v glavi zvrti, razpo-pana zemlja in kamenje, sod za vodo in koščki desk pa pričajo, da misel na gradnjo razgledne točke nad Ribnico, primerne za »kratke nedeljske sprehode«, še ni zamrla... Nedaleč od zamrznjenih temeljev je upravnik, ki je imel kar (dovolj dela s kro-tenjem koles v poledenelih kolesnicah, naglo trznil; nad cesto se je prikazala rjava glava, za katero sva takoj ugotovila, da pripada srni. Skočila je na pot, se ustavila, radovedno pogledala v hrumečo pošast in zdrknila po strmini v gozd, tik za njo pa njena »boljša polovica«.
Nato pa je, tik pod vrhom, avtomobilu zmanjkalo moči, najmanj za eno konjsko silo. S prvimi »nogami« je zakopal v poledenele in z rahlim snegom pokrite kclesnice, za-hropel in obstal. Ni šlo več naprej, dokler nisem uporabil še svoje »konjske sile«, nato pa nekaj sto metrov krevsal za njim do vrha.
Travna gora se je kopala v toplem   februarskem soncu.
Zasnežena dolina pod domom, polna smučin, se je bleščala, po njej pa so švigali sem in tja mladi smučarji; ozračje je polnil vrišč mladine.
Napol živega me je upravnik doma Lojze posadil na klop za mizo in se sočutno nasmehnil: »Hja, kolikokrat jaz prekrevsam to pot s polnim nahrbtnikom, brez avtomobila ... Boš kaj pisal?« je nadaljeval. »Potem pa tako zapiši, da bom dobil vsaj pet milijonov... Ne zase, za dom, za dokončno ureditev; potrebna je centralna kurjava (kdo bo kuril toliko peči, toplote pa ni prave) in nekaj vikend hišic. Generalno ogrevanje bomo uredili še letos in zgradili dve ali tri vikend hišice. Za prvo silo bo dovolj, za gradnjo pa se zanimajo tudi nekatera podjetja. Prostora je že hudo malo in večkrat vseh ljudi nimamo kam dati. Za vse pa je potreben ureditveni načrt Travne gore, ki bo, kakor obljubljajo, pripravljen do pomladi. Brez njega ne moremo graditi hišic . . .«
Potem pripoveduje, kako pri njih zadnje čase ni dolgčas; mladina vrvi okrog doma, da je veselje, smuča, se uči in počenja še vrsto podobnih reči. Dotlej je bilo na počitnicah tam že 320 otrok iz Ljubljane. Pred zimskimi počitnicami sta bili dve izmeni iz nekaterih bežigrajskih šol, v počitnicah dve, po počitnicah, v februarju, pa se bodo zvrstile še tri skupine. Otroci pred oziroma po počitnicah imajo tu reden pouk, tako imenovano šolo v naravi, mod poSitnicarni pa so bili smučarski tečaji. Krepitev mladinskega zimskega turizma za dom veliko pomeni, saj bi sicer več ali manj vso zimo sameval prazen ali le delno zaseden . . .
Razgovora sta se pridružila še dva vzgojitelja, Vlasta Zupančič, učiteljica na osnovni šoli Borisa Kidriča v Ljubljani, in profesor Franc Belčič z bežigrajske gimna zaje. Pouk v naravi, sta povedala, je nova oblika šolskega dela, ki se je doslej vedno obnesla. Je nadaljnji korak v razvoju reformirane šole. Otroci, ki vse leto prebijejo v mestu, se v naravi mnogo lažje učijo, bolje dojemajo snov, poleg tega pa se krepijo tudi fizično,  naučijo se smučanja,
V ribiški občini je 1105 članov Zveze borcev, od teh ima 361 borcev priznano posebno dobo, borcev-kmetov je 135. 40 borcev-kmetov ima priznano posebno dobo, 60 do 70 pa ne. 90 članov organizacije živi v neurejenih socialnih razmerah, od tega je 60 kmetov in so potrebni družbene pomoči. Velik problem nekdanjih borcev so stanovanja: 10 članov ZB ima premajhna stanovanja, 23 članov ima neprimerna stanovanja, 18 borcev pa prosi za dodelitev stanovanj.
Komisija za reševanje problemov borcev pri skupščini je planirala 2,2 milijona din za urejevanje njmovih problemov, sklad za borce pa je zbral le 1,860 milijona din. Najnižja priznavalnina lani je znašala 4000, najvišja 20.000, povprečna pa 7000 dinarjev. Letos se bo število upravičen-
naužijejo prijetnega gorskega zraka, nato pa se polni novih moči spet vrnejo v šolske klopi. Trenutno imajo tak pouk le šesti razredi iz Ljubljane. Veliko učencev je celo popravilo slabe ocene. Prihodnje leto bodo prišli na vrsto menda tudi prvi razredi gimnazije. Onadva sta otroke učila smučanja; vsak otrok mora Imeti svojo opremo in plačati tečaj, učitelja pa plača šola.
Prof. Franc Belčič je povedal, da je tu že skoro domačin, saj vrsto let redno prihaja v zimskih po čatnicah z mladino v dom. Všeč mu je kraj, lepa smučišča, zrak, ko pa bo tu še vlečnica (in upravnik doma je obljubil, da bo še letos), bodo idealni pogoji za pouk smučanja. Posamezne kraje v okolici doma so v zadnjih letih ljubljanski pipnurji poimenovali po svoje: Volčja dolina, Dolina srnjakov, Murijeva dolina itd. Pred koncem tečaja organizirajo za domom izbirno tekmovanje, prva vrsta potom tekmuje v Dolini srn, prvi trije pa zastopajo gimnazijo na srednješolskem smučarskem tekmovanju.
In še dijakinja Jasna Roje, ki je kljub lepemu vremenu z zanimanjem prebirala knjigo: Travna gora, koder tokrat ni prvič, ji je všeč,' le z ležišči, na katerih jih spi po več, so bolj na tesnem. Tudi kontrola je stroga, je še povedala. Kar pa zadeva pouk v naravi, je povedala Ja"&na, je lepa stvar in otrokom veliko koristi. Res je, da se v naravi posebno mestni otroci veliko lažje učijo, bolje dojemajo, spočijejo in okrepijo.
V prostem času prebirajo, igrajo šah ali kvartajo (v tem so večinoma pravi mojstri), plešejo (le malo fantov zna plesati, meni Jasna) ali pa gledajo televizijski program. Zvečer pa spat, nabirat sile za naslednji dan, za katerega upajo, da bo spot lep, sončen. Ponoči se dekleta, ki jih po več spi v eni postelji, obračajo na ležišču vse naenkrat; v gneči je pač potrebna skupna, koordinacijska akcija . . .
Poslovila sva se od mladeži, ki je vrvela po sončnih trav-nogorskdh smučinah, od u-pravnika Lojzeta, ki ugiblje, kje bi dobil tistih pet mili-jončkov za ureditev doma, in spet sva se pognala s svojimi konjskimi silami skozi gozd v dolino. Bal sem se le, da mi tudi navzdol ne bo treba porivati avtomobila. Pa je le šlo.
V dolino, ki se je tudi že znebila gostega meglenega pokrivala.
FRANCE GRIVEC
Položna smučišča »enajste šole« na pobočjih Travne gore
IN LES RIBNICA: 11 milijonov za izobraževanje
cev za priznavalnine verjetno povečalo na 40, povprečna primavalnina pa se bo predvidoma dvignila na 10.000 din. S 1. februarjem je bilo prenesenih na občino tudi 18 priznavalnin, za kar bo občina potrebovala še 2 milijona din. Za priznavalnine, za zdravstveno varstvo in za zdravljenje ter okrevanje borcev bo letos potrebnih devet milijonov dinarjev.
Posebno pereč je stanovanjski problem borcev; doslej je občina dodelila stanovanja štirim borcem, v prihodnje pa bi jih morala po mnenju sveta za socialno varstvo vsaj štiri vsako leto. Pri republiškem skladu za zidavo stanovanjskih hiš je na razpolago skoro pet milijonov, občina pa bi morala zagotoviti še toliko sredstev, da bi letno zgradili štiri stanovanja za borce.
Pri delavskem svetu lesnega kombinata INLES v Ribnici deluje posebna komisija, ki skrbi za izobraževanje in kadrovska vprašanja. Pomanjkanje strokovnih kadrov je bila še nedavno ena najbolj bolečih točk kombinata, zato so pravt, temu posvetili posebno skrb. In rezultati so vedno lepši.
Lani je imelo podjetje že 53 štipendistov na najrazličnejših šolah — od delovod-skih do univerze. Preteklo leto je prišlo iz različnih šol 7 njihovih štipendistov, letos pa, kakor predvidevajo, že 13. Med letom so organizirali tudi vrsto tečajev, seminarjev in predavanj: priprava dela, tečaji za analitike in knjigovodje osnovnih sredstev, vodilni uslužbenci so bili testiram po HTV službi, organizirali so tečaj za varilce, brusači so pridobili kvalifikacije itd. Te strokovne tečaje je obiskovalo okrog 120 ljudi.
Minulo leto so porabili za (izobraževanje skoro 6 MILIO-nov dinarjev, skupaj z raznimi prispevki za izobraževanje občinam in strokovnemu zdr-ženju pa 13,5 milijona dinarjev. H
Povprečna štipendija njihovega študenta na srednji šoli je 15.250 din, na višjih in visokih šolah pa 19.150 din. Za vsak opravljerf izpit dobi
štipendist 300 din, za ^končan letnik pa 2000 din več. Letos bodo še dopolnili pravilnik o izobraževanju, štipendije pa povišali. Po že pripravljenem predlogu naj bi bila začetna štipendija na srednji šoli 15.000 din, na višjih in visokih pa 18.000, tako da bi znašala štipendija v višjih letnikih skupaj z dodatki za končane letnike in izpite nad 30.000 dinarjev mesečno.
Večjo   pozornost   bodo v
tem letu posvetili šolanju v dopisnih in večernih šolah, nadaljevali s tečaji za pridobivanje kvalifikacij ipd., predvidoma pa bodo organizirali tudi tečaje za člane v samoupravnih organih, pri čemer pričakujejo izdatnejšo pomoč predvsem od ribniške delavske univerze. Za uresničitev zares bogato zastavljenega programa izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja so namenili letos 10 milijonov 600 tisoč dinarjev.
Letna konferenca ZB v Ribnici
7. februarja je " organizacija ZB v Ribnici poročala o delu v preteklem letu. Zbor je spretno vodil tovariš Lojze Košir, ki je v marsičem pripomogel k uspešnemu poteku in dobri razpravi. Govorili so o vsem, kar se tiče organizacije, med drugim tudi o sprejemanju novih članov, o priznavalninah, podporah in drugih ugodnostih, ki pri tiče j o zasluženim borcem in aktivistom. V razpravi so povedali marsikaj o nepravilnostih, o zapostavljanju in nerazumevanju, kar borci tu in tam še čutijo. Poudarili so, da bo treba čim bolj razviti spomeniško dejavnost, da bi mladim rodovom ohranili   čim   več spo-
menikov in obeležij, ki jih bodo spominjala na težke dni boja in revolucije. Pomenili so se o tem, da je skrajni čas za otvoritev oddelka NOB v ribniškem muzeju, saj so mnogi dragoceni spomini, dokazi, dokumenti in predmeti iz dni revolucije še vedno zaprti v zabojih. Sklenili so, da mora letos za obletnico osvoboditve Ribnice, biti to vprašanje brezpogojno rešeno. Govorili so o novem obeležju na Zukovem pod Grmado, za kar je zbranega že precej dokaznega materiala. V razpravi je sodelovalo precej članov, kar kaže, da je bilo gradivo konference za vsakogar zanimivo.
VP.
25 predlogov za poslance in 97 za odbornike
REŠETO
Volivci v ribniški občini bodo na spomladanskih volitvah izvolili v občinsko skupščino 25 novih odbornikov, republiškega poslanca, poslanca v republiškem gospodarskem in kulturno-prosvetnem zboru in skupaj z ostalimi občinama, ki tvorijo eno volilno enoto, vse zvezne poslance.
Do konca minulega tedna je volilna komisija pri občinskem odboru Socialistične zveze zbrala že 25 predlogov za republiške oz. zvezne poslance in 97 predlogov za možne kandidate za občinske odbornike. Za občinski zbor je bilo evidentiranih 58 predlogov — 54 moških in 4 ženske, za zbor delovnih skupnosti pa 39 — 32 moških in 7 žensk, skupaj 86 moških in 11 žensk. Vsekakor velja ugotoviti, da je bilo doslej občutno premalo evidentiranih žensk in mladine, prav tako pa tudi premalo delavcev iz družbenih služb in tehnične inteligence. Povprečna starost evidentiranih kandidatov za občinsko skupščino je 30 do 40 let. Ker evidentiranje še ni zaključeno (kmalu po 20. februarju se bodo pričeli v občini kandidacijski zbori volivcev), bo lahko še marsikaj popraviti.
Objavljamo seznam doslej evidentiranih predlogov:
Zvezna skupščina: zvezni zbor: inž. Marko Bule, preds.
okrajne skupščine Ljubljana, Matija Maležič, dosedanji republiški poslanec.
Gospodarski zbor: Drago Bencina, predsednik občinske skupščine Kočevje, Alojz Ker-snič, direktor Službe družbenega knjigovodstva Ljubljana.
Kulturno — prosvetni zbor: Boris Mikoš, direktor RTV Ljubljana.
Socialno - zdravstveni zbor: dr. Franja Boje — Bidovec, Beograd, Vinko Kastelic, poslanec rep. soc.-zdravstverie-ga zbora, Grosuplje.
Organizacijsko politični zbor: Jože Ančik, načelnik oddelka DSNZ, Ljubljana.
Republiška skupščina: republiški zbor: France Debeljak, sekretar organizacijsko-kadrovske komisije pri OK ZKS Ljubljana, Stane Košir, oddelkovodja INLES — Ribnica, Dušan Lavrič, preds. obč. odbora SZDL Ribnica, inž. Vlado Mihelič, vodja obrata INLES v Ribnici, Alojz Petek, pravnik, Ribnica, Francka Strmole, predsednica okrajnega odbora SZDL Ljubljana.
Gospodarski zbor: Jože Lesar, direktor Bresta, Cerknica, Janez Rigler, direktor, Ljubljana.
Kulturno - prosvetni zbor: Milena Borovac, -ravnateljica osnovne šole, Ribnica, France Grivec, novinar, Dolenja vas,
Majda Ivane, ravnateljica osnovne šole S odrazi ca, Anton Kebe, direktor Zavoda za slepo mladino, Ljubljana, Vinko Knol, pedagoški svetnik, IS SRS Ljubljana, Viljem Mer-har, ekonomist, Ljubljana, Vanda škodnik, novinarka, Ljubljana, Matija Zobec, načelnik odd. za narodno obrambo občine Ribnica, Metka Železnik,  učiteljica, Ribnica.
Evidentirani predlogi za občinsko skupščino — občinski zbor: VE 2 — Dolenja vas: Jože Boje, Edvard češarek, Stane Češarek, Jože Henig-man mL, France lic, Ivan Levstik, Ivan Lovšin in France Trdan. VE 4 — Nemška vas, Otavice: Jože Boje, Stane Kl u n, Jakob Oražem in Jože Tanko. VE 6 — Hrova-ča: Stane Andoljšek, Janez Tanko. VE 8 — Ribnica II, Mlaka: Anton Andoljšek, Janez češarek, Draga Lovšin, Janez Pucelj, France Škra-bec in Valči Zbašnik, VE 10 — Gorenja vas: Anton Andoljšek, France lic, Ančka Jaklič, Alojz Lovšin, Anton Maležič, Peter Maležič, Anton Nosan in Majda Slivar. VE 12 — Jurjevica, Kot, Breze: Jože Gornik, Franc Lesar in Ivan Ogrinc. VE 14 — Sušje, 21ebič, Slatnik in Gorenji Lazi: Jože Govže, Franc Grebene, Jože Klun, Alojzij Lovšin, Janez Lovšin in Jože Rigler. VE 16 — Slemena: Viktor Levstek, Franc Perov-šek in Jože Rigler. VE 18 — Zamostec in okolica: Lado Brinšek, Jože Fajdiga in Stane Vesel.. VE 20 — Sodraži-ca II, Jelovec: Evgen Ivane,
Franc Lešnjak, Franc Rus, Rudi Lovšin in Danilo Sam-sa. VE 22 — Zigmarice, Pod-klanec, Globel: Adolf Košmrlj, Stanko Kovačič, Jože Peru-šek, Mirko Pire in Ivan Vi-rant; VE 24 — Hrib, Segova vas: Jože Bartol, Franc Kor-diš in Alojzij Vesel, VE 26 — Mali uog: Ivan Debeljak, Ivan Košmrlj.
Zbor delov, skupnosti: VE 2 INLES — Hrast, Dolenja vas galanterija, vezana vrata: Marija Čaval, Karolina Kersnič, Marija Mam, Pepca Pucelj in Ivana Tekavec. VE 4 — INLES — Hrast Dolenja vas in Galanterija Sodražica: Leopold Dcjak, Milan Stupica, Ciril Tisovec, Ludvik Turk, Jože Vesel, Ivan^ Virant in Karel Zobec. VE 6 — Kovinsko podjetje: Niko Bajde, Rudolf Bencina in Ivan lic. VE 10 — Trg. in gostinsko podjetje: Anica Zekovič. VE 2 (kmetijska skupina) — področje Dolenje vasi: Franc Češarek, Jože Dejak, Alojz Levstek, Vinko Pogorele, Rudolf Trdan, Janez Merhar in Karel Merhar. VE 4 — okolica Zlebiča in Velikih Poljan: Fortunat Kozina in Nande šile. VE 6 — Sodražica, Gora in okolica: Anton Arko, Edvard Cvar, Ivan Kovačič, Stanko Lavrič, Franc Lovšin, Matija Petrič in Franc Prijatelj. VE 8 — Hrib, Retje, Mali log: Alojz Car in Filip Pajnič. VE 2 — šola Ribnica, glasbena šola in DU: Ivan Debeljak, Dragan Golija in Ančka Lovšin. VE 2 — javna uprava: Tomislav Majstrovič in Gojko Pavlović.
St.7 (778)
DOLENJSKI LIST 29
Problemi boreev v naši občini
OB ZAKLJUČKU KRAJEVNIH KONFERENC SOCIALI STIČNE ZVEZE V BREŽIŠKI OBČINI
Organizacije SZDL se otresajo komunalnih »skrbi«
V ospredju vseh razprav: naloge v kmetijstvu in pereča vprašanja s področja
zdravstva, šolstva ter otroškega varstva
Krajevne organizacije Socialistične zveze v brežiški ob-čLu so v zadnjih mesecih močno razgibale svoje članstvo. Zabeležile so 72 volilnih sestankov podružnic in 15 krajevnih konferenc. Vseh članov SZDL je v občini 10.208,. na volilnih sestankih pa jih je bilo prisotnih nekaj več kot 3000. V primerjavi s prejšnjimi sestanki in konferencami je napredek očiten.
Na krajevnih konferencah je sodelovalo letos 761 delegatov. V poročilih so skoraj povsod obravnavali krajevno problematiko in razen tega tudi vlogo svoje organizacije. Iz poročil zasledimo, da se organizacija Socialistične zveze še vedno loteva številnih nalog, ki so jih dolžne izpeljati krajevne skupnosti. V prihodnje se bodo tega bremena lahko otresle in poglobile idejno vsebino svojega dela. še vedno bodo ostale pobudniki za urejanje komunalnih zadev, a ne bo jim več potrebno prevzema-
ti vloge raznih gradbenih in drugih odborov. V mestu so že prišli nekoliko dlje. Delegati so na krajevni I konferenci obravnavali tudi klubsko dejavnost, vlogo kulturnih ustanov, šport in skrb za zdravo rekreacijo delovnega človeka.
Po vaseh je ponekod premalo sodelovanja z društvi in drugimi organizacijami. Marsikatera organizacija si odreja po pomembnosti prvo mesto v vasi in skuša voditi neko svojstveno oli-tiko ne glede na to, da so njeni člani obenem tudi člani Socialistične zveze. Do samostojnosti so upravičene vse organizacije, Zveza mladine, Zveza borcev NOV, gasilska in prosvetna društva, toda razprava- o tem, kdo je v kraju prvi, je dandanes odveč. Brez sodelovanja z drugimi bo malokatera organizacija lahko uspešno delala!
Občani so na konferencah zelo burno razpravljali o gospodarstvu in so z odobravanjem   sprejeli   težnje po
zmanjševanju investicij, kar naj bi zagotovilo večjo stabilizacijo. Precej kritičnih pripomb je bilo slišati na račun hitrega naraščanja cen za osnovne življenjske potrebščine in nekatere vrste reprodukcijskega materiala. Omenili so tudi, da bi morali republiški organi hitreje opuščati administrativno vmešavanje v zadeve občin.
Skoraj na vseh konferencah so razpravljali o šolstvu, otroškem varstvu in zdravstveni službi. Veliko pripomb je bilo na račun zobozdravstvene službe. Občani se pritožujejo nad dolgim čakanjem in zahtevajo, da bi čimprej uredili zdravstveni dom v Brežicah. Za šolsko mladino želijo- redne preglede.
Na   podeželju   so kmetje
obravnavali pogodbeno sodelovanje z zadrugami, za katero ' menijo, da je nezadostno. Želijo si več pomoči za strokovno obdelovanje zemlje, za gojitev sadovnjakov in za živinorejo. Tudi z odkupnimi cenami niso zadovoljni. Mnogi bi radi najeli posojilo, da bi si uredili svoja gospodarstva, a tega ne morejo. Skoraj v vseh razpravah je bila poudarjena želja po boljšem življenjskem standardu kmetov.
Na konferencah so sprejeli vrsto nalog za bodoče delo in izvolili nova vodstva. Takoj po izvolitvi je občinski odbor SZDL priredil seminar za predsednike, tajnike in blagajnike krajevnih odborov, na katerem so se seznanili z nalogami v sedanjem obdobju.
So želje uresničljive?
Trgovina v Pišecah bo ostala - Kaj pa v Orešju, na Čatežu, Dol. Pirošici in v Skopicah?
V vseh krajih, kjer so ljudje nekoč že imeli trgovino, jo želijo imeti tudi zdaj. Ne morejo in ne morejo se sprijazniti s tem, da hodijo po najosnovnejša živila peš v oddaljeno sosednjo vas. Na vsakem zboru volivcev zahtevajo prebivalci teh krajev, da jim občinska skupščina pomaga pri njihovih načrtih za ureditev trgovinice. Svet za blagovni promet pri občinski skupščini Brežicah se je te dni sestal s predstavniki obeh trgovskih podjetij in jima obrazložil zahteve občanov.
V Pečicah so se ljudje pomirili in je zdaj vse urejeno. Kmetijska zadruga bo trgovino še obdržala in zalagala prebivalstvo z osnovnimi življenjskimi in drugimi potrebščinami. Na Čatežu bo skušala odpreti lokal KRKA. Pred leti je to podjetje že imelo tam svojo trgovino, a so jo kasneje zaprli, ker je lastnik sam potreboval lokal. Trenutno za prostor slabo kaže, na razpolago je samo klet v zasebni hiši. Posebna komisija bo ugotovila, če bo primerna za ureditev lokala. Prebivalci Čateža sicer nimajo daleč do Brežic, toda trgovino si želijo že zaradi tujcev. Poleti živi na Čatežu veliko turistov in trgovino zelo pogrešajo. Niti razglednic nimajo kje kupiti.
Trgovsko podjetje KRKA je pripravljeno prevzeti tudi trgovino v Orešju. V Pirošici in Skopicah naj bi imela svoji poslovalnici LJUDSKA POTROŠNJA. V obeh krajih je stiska za prostor in dokončno besedo bosta izrekli šele tržna in sanitarna inšpekcija. Delovna kolektiva obeh trgovskih podjetij v Brežicah sta torej voljna pomagati potrošnikom v odročnih krajih, kolikor imajo primerne prostore.
Tečajnice za šivalnimi stroji v Globokem
Obiskovalke tečaja za šivanje in prikrojevanje v Globokem bodo ta mesec zaključile zimsko izobraževanje. V nadaljevalnem tečaju jih je nekaj več kot 40, v prvem delu pa jih je bilo 63. Za tečaj so pokazale največ zanimanja mlade gospodinje. Med obiskovalkami je tudi nekaj šolark. To so predvsem učenke 7. in 8. razreda osnovne šole.
Tečaj je organizirala krajevna organizacija SZDL in obiskovalke so hvaležne, ker jim je Socialistična zveza iz-
polnila dolgoletne želje po tovrstnem''. izpopolnjevanju, kmečke žene poleti za take stvari nimajo časa, pozimi pa se prav rade odzovejo. Delo v tren izmenah omogoča obisk tečaja tudi tovariši-cam iz oddaljenih krajev. V tečaj prihajajo obiskovalke iz Globokega, Dečnih sel, župe-levca, Kapel m celo iz Sro-melj.
Vsaka vas ima zastopnika v krajevni skupnosti
V Cerkljah so na zadnjem 'zboru občanov izvolili v svet krajevne skupnosti 17 članov. Vsaka vas ima v njem svojega zastopnika in volivci menijo, da je tako najbolj pravično. Pri sestavljanju delovnega programa bo vsak povedal, kakšne so potrebe njegovih sovaščanov in potem se bodo skupaj pogovorili, kje bo treba najprej začeti urejati komunalne zadeve. Delovni program še pripravljajo. Svet se bo večkrat sestal, da bo določil naloge krajevne skupnosti za to leto.
Za razvoj turizma v Krški vasi
V torek, 26. januarja, so imeli v Krški vasi letno konferenco Turističnega društva. Odličen obisk dokazuje, da kažejo vaščani veliko zanimanja za turistično dejavnost. Zatem, ko so poslušali poročilo o delu društva v preteklem letu, so sestavili še obširen delovni načrt za letošnje leto, ki vsebuje: ureditev, parkirnega prostora, ureditev kopališča na otoku, čistili bodo oba bregova Krke, razen tega pa bodo sodelovali pri prostovoljnem delu za ureditev kopališča pri Hrovatiču. Ker se je pokazala potreba po ustanovitvi občinske turistične zveze, da Ki koordinirala delo vseh društev, so na letni konferenci izvolili zanjo 6 delegatov.
Novo v Brežicah
■ 15. februarja je bil« seja novoizvoljenega občinskega komiteja ZK, na kateri so člani ocenili uspeli letnih konferenc osnovnih organizacij ter občinsko konferenco Zveze komunistov. Sprejeli so delovni program komiteja in se pogovorili o dolžnostih komunistov v predvolilnem obdobju. Na seji so razpravljali tudi o ustanovitvi komiteja krajevne skupnosti v Brežicah.
■ Razširjena seja, ki jo je 13. t. m. sklical občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij, je bila namenjena analizi problemov ljudske prosvete in kulture v brežiški občini. Razpravljali so tudi o pripravah na pomladansko revijo kulturno prosvetnih dejavnosti. Nekaj društev že pripravlja zanjo pestre programe. Poročal je predsednik sveta tov. Demač.
B Občani IV. rajona mesta Brežice so se sinoči sestali na zboru
v prosvetnem domu. Za delo.krajevne skupnosti so pripravil/ več predlogov. Predvsem želijo, da leta začne urejevati njihovo naselje, ki bo sredi zelenih nasadov dobilo mnogo prikupne j So podobo. Tudi otroško igrišče je zanemarjeno in bd ga kazalo urediti. Občani so zanj že, zbrali nekaj sredstev, vendar to ni zadostovalo.
■ Na stojnicah brežiškega trga je bilo v soboto naprodaj veliko jajc, ki pa se kljub temu še ndso-pocenila. Tudi sira in smetane je bdlo dovolj na izbiro po 100 dinarjev merica. Kislo zelje in kislo repo prodajajo še vedno po 100 dinarjev kilogram. Prodajalke so razen tega prinesle na trg še domačo koruzno moko po 180 din kg ter surovo maslo po 230 dinarjev merico. Na ribe bodo morale gospodinje še nekoliko počakati. Kmetijska zadruga zagotavlja, da bo poskrbela za preskrbo z njimi.
BREŽIŠKE VESTI
KOVINA na Bizeljskem razvija poslovno sodelovanje
Specializira se za stavbno ključavničarstvo - Že leto dni delajo v dveh izmenah - Za njeno proizvodnjo se zanimata BRODOGRADNJA na Reki in METALKA v Ljubljani - V podjetju primanjkuje kvalificiranih ljudi
Splošno kovinsko podjetje KOVINA na Bizeljskem je napravilo v minulem letu velik razvojni skok. V primerjavi z letom 1963 je povečalo svojo proizvodnjo za 140 odstotkov in ustvarilo  za 191
mili jonov vrednosti. Izdelki tega podjetja so zelo raznovrstni. Podjetje ima tri obrate: kovinski obrat, specializiran predvsem za stavbno ključavničarstvo, obrat za kovinsko galanterijo in obrat za
plastične izdelke.
V KOVINI je zaposlenih 80 ljudi. Polovico je Slovencev domačinov, polovico pa jih prihaja na delo s HrvaŠkega. Med seboj se dobro razumejo. Hrvatje  so dobri
delavci in že po tradiciji se gredo mladi fantje po večini učit za kovače. Kvalificiranih delavcev je 25, ostali pa so priučeni in polkvalificirani. Letos namerava podjetje izboljšati kvalifikacijski sestav z izpopolnjevanjem delavcev v tečajih. Poslali jih bodo v varilne tečaje. Nujno bi potrebovali vsaj še enega tehnika in enega kvalificiranega mojstra. Lahko bi ga že dobili, če bi imeli na razpolago stanovanje. Za to bodo poskrbeli letos. Kmetijska' zadruga bo gradila stanovanjski blok in v njem bo eno stanovanje odkupila KO-* VINA.
' Podjetje KOVINA' ni od-dvojeno od ostalih kovinarskih podjetij v občini. Poslovno sodelovanje je navezalo z Obrtnim kovinarskim podjetjem v Dobovi in s POSAVJEM v Brežicah. Na licitacijah za prevzem raznih del bodo odslej nastopali skupno in si potem delili delo. Težje konstrukcije bo prevzela Dobova, lažja dela pa ostali dve podjetji. Na Bizeljskem se bodo specializirali predvsem za stavbno kij učavni čarstvo.
Vrednost letošnje proizvodnje so planirali v KOVINI na 200 milijonov, če pa bodo uresničili začete dogovore z BRODOGRADNJO na Reki in METALKO v Ljubljani, potem se bo ta vrednost povečala na pol milijarde dinarjev. BRODOGRADNJA je ponudila KOVINI, da bo dala 50 milijonov za stroje, če bo ta lahko oskrbela potrebne prostore in kader. Prostore bi morda še dobili (računajo na bizeljski grad), težje pa bo z ljudmi. S prilivom iz okolice si ne morejo dosti pomagati, ker bi potrebovali predvsem kvalificirane delavce. V priučeva-nju je sicer tudi rešitev, vendar je po dosedanjih izkušnjah storilnost teh delavcev manjša od storilnosti kvalificiranih delavcev.
Ob sodelovanju z ostalimi kovinarskimi podjetji v občini se torej odpirajo KOVINI lepe možnosti za nadaljnji razvoj. Podjetje je že pred letom dni začelo z dvo-izmenškim delom in tako bolje izkoristao razpoložljive stroje. Ob velikem pomanjkanju raznih vrst železa se je znašlo trenutno v težkem položaju," velnar bo to pomanjkanje znatno omilil skupni nastop s poslovnimi partnerji iz občine na tržišču. Velike količine je vedno laže nabaviti kot majhne in izkušnje so to potrdile.
— EY
Prvi del molilnih priprav je m umi
Sindikalne podružnice v brežiški občini so svoje naloge v volilnih pripravah uspešno opravile. Izmed 29 sindikalnih podružnic je opravilo kandidiranje kandidatov kar 23 podružnic. Ostale so sodelovale pri večjih, ker so številčno tako majhne, da nimajo volilnih enot. Pri evidentiranju v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine je sodelovalo 2.099 zaposlenih ali 74 odstotkov. Za 15 izpraznjenih odborniških mest je bilo evidentiranih 64 kandidatov. Med njimi je 20 žensk in 10 članov ZMS. To kaže, da si ženske in mladina utirajo pot v organe oblasti in samouprave v komuni.
Analizo o delu občinske skupščine so prejele vse sindikalne podružnice. Odbornikom je veliko pomagala pri poročanju' o delu skupščine, hkrati pa je sindikalnim podružnicam posredovala merila za izbiro novih kandidatov. Za gospodarski zbor republiške skupščine SRS je bilo evidentiranih 5 kandidatov, za kulturno prosvetni zbor pa 6. Tudi evidentiranje kandidatov za poslance je bilo množično, saj je v postopku    za gospodarski
zbor sodelovalo 2.247 zaposlenih, za kulturno prosvetni pa 165.
Z množičnim evidentiranjem smo uresničili javno kadrovanje in ustvarili pregled nad ljudmi, ki uživajo v svojih delovnih organizacijah zaupanje in ugled. Ker smo neposredno pred občnimi zbori sindikalnih podružnic,
bi bilo prav, če bi vse tiste, ki so bili evidentirani, pa zdaj ne bodo kancudirali, upoštevali pri izbiri novih vodstev sindikalnih organizacij. Med njimi je prav gotovo dovolj takšnih, ki imajo poleg sposobnosti in ugleda tudi voljo do sindikalnega dela.
1.2.
Gasilci iz Obrežja so lili ■  znova pohvaljeni
Pred nedavnim je bil 38. redni letni občni zbor gasilskega društva v Obrežju pri Jesenicah na Dolenjskem. Udeležili so se ga tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev iz hrvaške in slovenske strani. Iz poročila in iz razprav je bilo razbrati, da je društvo zelo delavno. Pred nedavnim so dogradili zares lep gasilski dom, sosednja društva pa so jih zaradi izredne delavnosti priznala za osrednje gasilsko' društvo področja. Občinska skupščina iz Brežic jim je dodelila nov gasilski avtomobil. Razprava se je ponudila precej časa pri mo-
torni brizgami, ki je že dotrajala in je premajhna. Menili so, da bo treba kupiti novo, zlasti zato, ker imajo zdaj nov avtomobil. Predsednik občinske gasilske zveze Drago Kolar je gasilce iz obrežja pohvalil, saj zaradi dobrega preprečevalnega dela na tem koncu že 8 let ni bilo nobenega požara, uspešno pa so posredovali že v mnogih požarih na sosednjih področjih in v lanski poplavi. Pohvalil jih je tudi zategadelj, ker so na lastno pobudo brezplačno razdelili svoj odvečni inventar ostalim društvom.
IVAN LESKOVEC
Upravni odbor gasilskega društva v Obrežju pri Jesenicah na Dolenjskem v poslovnem letu 1964—1965

DVOMI IN UGIBANJA NISO VEO POTREBNI
Starši so povedali svoje mnenje - Tudi volivci so dali prednost gradnji varstvene ustanove v Sevnici - Skrb za vzgojo mlade generacije naj se ne konča v ženskih kolektivih - Vsa podjetja so dolžna prispevati svoj delež za te namene
V Spodnjem Posavju je sevniška občina verjetno edina, v kateri si moški in ženske delijo delovne mesta na polovico. V sevniških podjetjih, šolah, zdravstvenih in drugih ustanovah je zaposle nih 1113 žensk in 1130 moških. Izrazito ženska delovna kolektiva sta konfekcija LISCA in konfekcija JU-TRANJKA. V obeh je zaposlenih 453 žensk. Prirej jih je tudi v tovarni kopit. Tam jih dela 177. Med prosvetnimi delavci imajo ženske ve-
čino. Vseh zaposlenih na šo-'f\h je 13o in od tega je samo 24 moških. 2enske delajo še v zdravstvu, socialnem vavstvu in v občinski upravi.
če upoštevomo našteta pu datke, je povsem razumljivo, da je ravno v sevniški občini tolikokrat .Slišati c asove o velikih potrebah po organiziranem var.tvu šolskih in predšolskih otrok
Število zaposlenih žensk se bo do 1970. leta še povečalo. 2e samo skokovit razvoj LISCE in JUTRANJKE obeta, da bo čez 5 let v obeh podjetjih delalo skoraj za 100 odst. več ženskih rok kotv sedaj. V drugih odjetjih in v družbenih službah se bo število žensk prav tako povečevalo, le da bo to naraščanje bolj umirjeno. V naslednjih letih se bo povečal tudi priliv prebivalstva iz oddaljenejših krajev, k čemer bodo gotovo pripomogle boljše stanovanjske razmere.
V anketi, ki jo je letos napravila občinska skupščina med družinami v Sevnici in najbližji okolici, se je pokazalo, da bi bila že letos potrebna varstvena ustanova za 231 otrok. Starši bi želeli oddati v dečje zavetišče 36 otrok, v otroški vrtec 105 otrok, za 90 otrok pa menijo, da bi potrebovali yarstvo v šoli. Takšnih zmogljivosti trenutno v Sevnici nimajo, čeprav imajo novo, prostorno šolo, varstva učencev v
njej ne morejo nuditi. Pouk poteka v dveh izmenah in varstvo uživajo vsak dan za uro ali dve samo vozači.
Sevničani vidijo rešitev edi-nole v gradnji nove, sodobne varstvene ustanove, ki bo lahko sprejela pod svojo streho predšolske in šolske otroke. Ta ustanova naj bi poskrbela za povezavo vzgoje in varstva in razvila kar najbolj pestre oblike dela s cicibani in šolarji. Pod njenim strokovnim vodstvom bi lahko zaživele športne igre, letovanja, delo v pionirskih klubih in podobno.
Mladina v Sevnici ne sme ostati več brez varuha med odsotnostjo staršev, šolarjem se to pozna pri napredovanju in cesta nanje slabo vpliva. Starši se tega zavedajo in mnoge matere izjavljajo, da so na delovnem mestu zaskrbljene zaradi svojih otrok. To zmanjšuje njihov delovni učinek in voljo do poklicnih dolžnosti.
Večkrat je bilo slišati pripombe, naj poskrbijo za varstvo tista podjetja, ki zaposlujejo žensko delovno silo. »Nič lažjega, kot breme prevaliti na drugega,« so ugoto-
vile delavke v LISCI. Podjetje ima razumevanje za te probleme, vendar članice kolektiva menijo, da so druga podjetja prav tako dolžna pomagati. »Je varstvo res samo ženski problem?« se vprašujejo in upravičeno negodujejo nad takšnimi stališči, ki prepuščajo vzgojne skrbi ženskim kolektivom. To miselnost so ženske v občini že premagale in pričakujejo, da bodo vse gospodarske organizacije pomagale pri zbiranju sredstev za novo varstveno ustanovo.
O nujnosti gradnje je razpravljala tudi občinska skupščina. Analiza porasta zaposlovanja v' zadnjih letih in predvideno povečanje v bližnjem obdobju kaže te potrebe v številkah. Tu niso dvomi in ugibanja več potrebni. Tudi starši so rekli svoje, čimprej bo torej treba zbrati sredstva za gradnjo. V sevniški občini so dali tej gradnji prednost odborniki, zbori volivcev in samoupravni organi v delovnih kolektivih. Z razumevanjem in dobro voljo bodo te načrte lahko kmalu uresničili.
JOŽICA TEPPEY
PEŠ JE PREDALEČ DO ŠOLE
Zahteve po prevozih šolskih otrok do osrednjih osnovnih šol so v oddaljenih krajih sevniške občine zelo pogostne. Z reorganizacijo šolske mreže so dobili vsi otroci pravico do obiskovanja popolnih osemletnih šol, ni pa bilo istočasno poskrbljeno za njihov prevoz. Pozimi je zanje še posebno težko in starši vedno znova opozarjajo občino na njene dolžnosti. V šolo hodijo še vedno peš otroci iz Selc, Pokleka, Kališevca in Gornjega Leskovca na Blan-do. Občani zahtevajo, da bi prihajal ponje avtobus. To leto naj bo zadnje leto pešačenja šoloobveznih otrok na tako oddaljeno šolo, poudarjajo na slehernem sestanku.
\i!imm v I »rszovcu čakajo na odgovor
Prebivalce Brezovca v sevniški občini tare kopica skrbi. Glasno so jih povedali na zboru volivcev. Predlagali so, da bi občinska skupščina poskrbela za reden prevoz otrok v osnovno šolo v Boštanju. Za pešačenje je od Brezovca do Boštanja veliko predaleč.
Tudi z dimnikarsko službo v tem kraju niso zadovoljni. Pritožujejo se, da dimnikarji neredno prihajajo k njim in želijo, da bi se to s posredovanjem občinske skupščine izboljšalo. Tretja je želja po redni dostavi pošte v Jablanec in Brezovac. Tudi vodnjak v Kremenu kliče po ureditvi. Letos bi radi uredili vaščani še dvoje poti. Dogovorili so se za popravilo poti od Brezovca do Novega grada in popravilo poti od Vitovca do Veternika. Pripravljeni so pomagati sami, vendar brez pomoči občinske skupščine ali krajevne skupnosti teh načrtov ne bodo mogli uresničiti. Zelo težko že čakajo odgovora na svoje želje in zahteve.
Učenci lesne stroke v Sevnici bodo dobili internat
Občine celjskega okraja so se tudi letos zedinile za zbiranje   sredstev   v skupnem
skladu za potrebe šolstva. Sredstva tega sklada so namenjena šolam II. stopnje. Občinska skupščina v Sevnici bo prispevala za njihovo redno delo in vzdrževanje 31 milijonov. —-v
Delovne organizacije bodo zbirale sredstva za investicije. Za te namene so predvideli v okraju 580,000.000. Občinska skupščina v priporočilu naroča gospodarskim organizacijam, naj sklenejo s skladom pismene pogodbe in po njih odmerjajo sredstva. V Sevnici bodo letos nadgradili zasavsko šolo za internat poklicne šole lesne stroke. Ta dograditev bo veljala 15,000.000 dinarjev in je že upoštevana v skupnem investicijskem znesku.
SlIvNISKIJViSTNItC
Krajevna skupnost v Boštanju bo imela dovolj dela
Prebivalci Boštanja so na zadnjem, zboru občanov našteli precej komunalnih proble mov, ki naj bi jih reševala na novo ustanovljena krajevna skupmcst. Zahtevali so, da je treba urediti razsvetljavo na železniškem mostu in zamenjati mosfjiice na prehodu za pešce. Tudi za napeljavo kanalizacije   se  v Boštanju
mudi. Na popravilo čaka cesta od Grahovice do Okiča in pot do Apinenika. Razširiti bo treba "aidi pot od Dolenjega Boštanja do globeli. To so v glavnem vse zahteve boštanj-skih volivcev, kdaj pa bodo uresničene, pa še ni možno povedati. Občinski proračun in finančne načrte skladov za sevniško občino šele pripravljajo, zaxo tudi ni še znano, koliko sredstev bodo lahko dobile krajevne skupnosti za opravljanje svojih osnovnih nalog.
Občni zbor ZR0P v Krmelju
Občnega zbora ZROP v Krmelju sc je udeležilo veliko članov. Iz poročila predsednika Iva Kolovrata je bilo razvidno, da je bilo lansko delo uspešno. Skrbeli so za strokovno izobraževanje članov. Pohvalno je, da so vsi člani prestali testiranje prav dobro. Čeprav zajema ZROP Krnielj tudi Šentjanž in Tržišče, je uspelo lani izvesti vse naloge zaradi dobre povezave. Po poročilih se je razvila živahna razprava, v kateri je sodeloval tudi predstavnik občinskega odbora tov. Kozmos, ki je pohvalil delo organizacije. Na koncu so izvolili nov 9-članski odbor In soglasno potrdili program dela za novo obdobje.-
BORIS DEBELAK
To in ono z Velikega Cirnika
čeprav ni slišati novic z Velikega Cirnika, Cirničani ne spimo. Zelo sta delavni krajevna organizacija Socialistične zveze in prostovoljno gasilsko društvo. Krajevni organizaciji je uspelo že za novo leto nabaviti televizijski sprejemnik, ki je nameščen kar v šolski učilnici, ker organizacija še nima svojega klubskega prostora. Posebno zahvalo smo dolžni občinskemu odboru SZDL v Sevnici, ki je prispeval največ za nakup sprejemnika. Učilnica je vsak večer polna starih in mladih gledalcev, saj je te-
levizor prebivalcem odročnega Cdrrallka, kjer ni ne kina in ne odrskih uprizoritev (ker ni dvorane) edini stik z ostalim svetom.
8. marec, ženski dan, bomo letos še posebno lepo praznovali, šolarji in odrasli se že vneto pripravljamo nanj. Ženam bomo pripravili prireditev s skromno zakusko. V programu bodo sodelovali: šolska mladina, moški pevski zborček, dramska skupina pa bo pod vodstvom učiteljice Tončke čukove uprizorila igrico Mačeha in pastor-ček. L. Nahtigal
Trgovina na Studencu je zaprta
Na Studencu so ostali brez trgovine. Prebivalci zahtevajo, da .se to znova uredi. "Trgovino je imela doslej v kraju kmetijska zadruga, a je sedaj zaprta. Predlagajo, da bi bila odprta vsaj nekaj ur na dan ah" morda vsak drugi dan v tednu. Tako bi si ljudje lahko nakupili vsaj najnujnejše in obenem bi prinašali naprodaj svoje pridelke. Tamkajšnji prebivalci trgovine ne morejo pogrešiti. Predaleč so od središča, da bi se lahko vsak čas odpravili po to ali ono malenkost peš na pot. Svoje želje so sporočili občani tudi občanski skupščini. Upajo, da bodo prejeli ugoden odgovor.
Tovarna pohištva brez surovin!
Pogodbe z odjemalci v tujini niso podpisane - Cene preveč nihajo in v podjetju se resno boje, da ne bodo mogli izpolniti izvoznih obveznosti - Letos nekaj presenečenj za domače potrošnike
Januar je prinesel brežiški pohištveni industriji slabe obete. Pomanjkanje surovin in hitro spreminjanje njihovih cen povzročata kolektivu obilo skrbi. Podjetje ima" velike izvozne obveznosti, ki jih bo spričo nestabilnega gospodarskega položaja le s težavo uresničilo.
Tovarna je lani razstavljala v Združenih državah Amerike, v Franciji in Nemčiji in pri tem naletela na ugoden odziv tujih kupcev. S pogodbami pa v podjetju še kar čakajo, čeprav bi morale biti že zdavnaj podpisane. Cene surovin so se povečale za 20 odst., za toliko pa se izvozni izdelki ne smejo podražiti. Razen tega je surovine zelo težko dobiti. V tovarni so v veliki zadregi za panel  plošče,  za vezane
plošče, za lake, za jekleno žico in celo za embalažo. Žagi v Slovenskih Konjicah primanjkuje hlodovine in zaradi tega tovarna ne dobi embalaže. Tako ne more izvoziti niti 15 garnitur pohištva, ki so trenutno dokončane.
Zelo težko je tudi za jekleno žico. Pred nedavnim so jo k sreči dobili pol kilograma na Jesenicah na Do lenjskem, da so lahko zapakirali 20 pohištvenih garnitur. Dobili bi radi vsaj še 1 kilogram, a zelo slabo kaže. Za ta kilogram so plačali že 30.000 dinarjev potnih stroškov in tudi račun za telefonično poizvedovanje bo prgcej velik. 2ice ni mogoče dobiti. Kako naj se torej dogovarjajo z odjemalci v tujini, če tako primanjkuje najpotrebnejšega materia-
la? Na tujih tržiščin otežujejo podjetju uveljavljanje nekateri drugi jugoslovanski izvozniki, ki skušajo nastopa ti s konkurenčnimi -jenami O tem je bilo že precej govora, vendar se ti izvozniki ne zmenijo za opozorila o enotnem nastopu na zunanjem trgu.
Letos bo začela brežiška pohištvena industrija proizvajati več za domače potrošnike. Izdelovala bo pohištvo v kosih, s katerimi bodo kupci lahko poljubno opremljali samske sobe, dnevne sobe, otroške sobe, ter spalnice. Posamezne elemente bodo potrošniki lahko dokupo-vali, ker bodo izdelani vedno v enakih furnirjih in barvah.
N  T. T.

29. januarja je bil v kapel-ski osnovni šoli zbor volivcev, katerega se je1 udeležilo 106 občanov, razen njih pa je bil navzoč tudi predsednik občinskega odbora SZDL Vlado DeržiČ.
Najprej je tovariš Deržič obrazložil pomen, vlogo in naloge krajevne skupnosti, nato pa je bil izvoljen 13-članski svet krajevne skupnosti. V razpravi je bilo mnogo govora o neurejenem poslovanju pošte in slabi poštni dostavi. Ker na zboru volivcev ni bilo nikogar od PTT podjetja, bo skušal zadevo urediti občinski odbor SZDL. Navzoči so precej razpravljali tudi o avtobusni zvezi Brežice—Dobova in izrazili željo, da bi avtobus odpeljal iz Brežic vsaj 10 minut kasneje. Tako bi imeli potniki
zvezo na železniški progi Zidani most—Zagreb. Predlagali so tudi, naj bi avtobus z Bizeljskega namesto preko Dobrave -vozil preko Kapel, kar bi bilo za mnoge prebivalce teh krajev ugodneje.
Ureditev gostišča v kapel-skem gasilskem domu se že dolgo vleče, čeravno kažeta zanj občina in gostišče Mokrice vse razumevanje. Zadeva je napredovala v toliko, da je bil izvoljen gradbeni odbor, ki bo takoj začel delati.
Na zboru volivcev je bil izvoljen tudi poravnalni svet, obravnavali so gradnjo obeh mostov preko Sotle in zgraditev treh novih transformatorjev na območju Kapel.
Na izpraznjena mesta odbornikov  so bili predlagani
trije kandidati: Drago Vidmar iz Kapel, Ivan Stanič iz Rakovca in Vinko Zupančič iz Podvinj. D. V:
»Veseli večer« kapelske godbe
6. februarja je kapelska godba v okviru praznovanja svoje 115-letnice priredila v Kapelah veseli večer s .pestrim programom. Izvajali so tri glesbene komade in pet odrskih prizorov (Sodnik, Rožmarin, Pokojnina, Stanovanje, Lily ter njen ženin), duet pevcev pa je ob glasbeni spremljavi zapel nekaj pesmi. Kapelčani smo bili prireditve zelo veseli. Poživila je zaspanost letošnje sezone, ko nas je obiskalo le nekaj tujih ansamblov (vsi niso bili najboljši) In razveselil le nastop pionirjev iz šole. Prebivalci so dvorano napolnili. Kapelčani bodo z isUm sporedom gostovali še v Artičah, na Bizeljskem, v Dobovi In na Bojsnem. Največ zaslug za uspeli večer imalo: kapelnik Stanič, tovarišica PoJarjeva in dekleti ter harmonika?, ki so kot ne-fodbeniki  sodelovali v prireditvi.
DV
čeprav ima nova šola v Sevnici, ld je upravičeno ponos Spodnjega Posavja, precej prostora, ga je za širše varstvo šolskih in predšolskih otrok vendarle premalo. Že zdaj imajo v novi šoli pouk v dveh izmenah, šolsko varstvo, pa lahko uživajo samo vozači po nekaj uric na dan

METLIKA V JUBILEJNEM LETU
Lani v začetku novembra je sklical občinski odbor SZDL v Metliki predstavnike raznih organizacij in društev, da bi se pogovorili o proslavitvi 20-obletnice osvoboditve in 600-letnice, ko se je Metlika prvič v zgodovini imenovala mesto-
Na tem sestanku je bil imenovan odbor in tri komisije, in sicer komisija za propagando, komisija za prireditve in komisija za gospodarstvo. Odbor in komisije so že lani imele svoje prve seje, na katerih so člani razpravljali o pripravah za proslavo obeh jubilejev.
V programu svojega dela je odbor predvidel več razhčruh prireditev in gospodarskih ter komunalnih del, ki naj bi bila posvečena ravno tema obletnicama.
Program del in prireditev je bil zastavljen preaej obširno in je bilo vprašanje, kije naj, bi dobili sredstva za izvedbo celotnega programa. Zato je odbor sklenil, da se obrne na občinsko skupščino in na razne okrajne in republiške ustanove in predstavništva ter zaprosi za denarno pomoč, šele na podlagi zbranih sredstev bd bil izdelan podroben program vseh proslav in raznih akcij.
. Obsežno delo gospodarske komisije
V tem okvirnem programu so si razdelile delo vse tri komisije-
GOSPODARSKA KOMISIJA j© med drugim imenovala manjšo strokovno komisijo, ki naj pregleda vso Metliko in potem izdela predlog, kalj vse naj bi se uredilo na področju samega mesta- Opomni naj posameznike, da po potrebi obnovijo svoje hiše, jih prepleskajo in uredijo svojo okolico. Komunalna ustanova pa naj uredi v mestu vse ulice, pota, ceste in parke, da
bo Metlika preko celega leta imela lepo podobo.
Odbor je predlagal naj bi bilo vneseno v program predvsem naslednje:
Glede na to, da proslavljamo letos 20. obletnico osvoboditve, naj bi na celem področju občine uredili partizanska grobišča. Uredil naj bi se vhod v metliški grad, obzidje, zunanje* divorišče, medtem ko bi notranje dvorišče preurediti za poletne prireditve (kino, igre, nastopi). Urejen in asfaltiran naj bi bil celoten Partizanski trg. Nadalje je nujno napraviti kanalizacijo Vmogradniške ceste, Prečne, poti ter urediti prostor pred šuščevo hišo in bivšimi Makarjevimi garažami.
Uredili naj bi celotno Pot na Obrh, okolido samega Obrha, perišče na Obrhu, posebno pa pot pod staro šolo, ki drži na Obrh- Popraviti bo treba obzidje na pokopališču, urediti pot na pokopališče in predvideti gradnjo nove ceste izza Milčinoviča do pokopališča.
Prav tako bi bilo treba začeti graditi letno kopališče na Kolpi s po^bnrimi gostinskimi prostori, čimprej mora biti asfaltiran zadlnji del ceste od Carove gostilne do Kolpe.
V letošnjem letu naj bo preurejena Makarjeva hiša v trgovske namene in prav tako Čarov hlev. Primerno je treba urediti tudi okolico kegljišča. Postavi naj se nova bencinska črpalka in uredi primerna mehanična delavnica.
Ravno tako naj se gradnja nove šole posveti 600-letnioi mesta Metlike. V domu Partizana bodo morali urediti dvorano in oder ter oboje usposobiti za kvalitetne predstave.
Odbor je razpravljal še o marsičem, kar kazi podobo mesta ki naj bi bilo letos urejeno. Predvsem 'je še pone-
kod treba urediti odtok vode in gnojnice, odstraniti nekatere svinjake in kurnike, urediti odvoz smeti, prepovedati vožnjo gnoja po glavnih uli-vah in trgih ter spuščanje perutnine na ceste in parke- To pa spada že v odlok o javnem redu, ki ga je lani občinska skupščina sicer sprejela, vendar pa še nd prišel do prave veljave-
Propagande ne smemo pozabiti
KOMISIJA ZA PROPAGANDO naj bi skrbela za izdajo metliškega zbornika, za redino objavljanje vseh prireditev v časopisju, radiu, ■televiziji, poskrbela naj bi za prospekte, lepake itd. Poveže naj se z Dolenjsko turistično zvezo v Novem mestu, ki pripravlja barvni prospekt o Beli krajini, in prav tako s Pilm-servL som v Ljubljani, ki bo letos posnel barvni film o deželi med Kolpo in Gorjanci. Obe akciji bo tudi sofinancirala metliška občina.
Folklorne in turistične zanimivosti - naše bogastvo!
KOMISIJA ZA PRIREDITVE naj kot foliklorno in turistično zanimivost oživi metliško pustovanje in vsakoletni pomladni nastop metliške ple-
Janez, mahni za 630..."
V Metliki in ha Vinici sta še ohranjena edina prosta živinska sejma v Sloveniji. Pod besedo »prosta« imamo v mislih vse tiste navade, pravzaprav razvade, ki so zapuščina preteklosti in čeprav nepotrebne in škodljive, še vedno žive... Trgovanje na teh sejmih je danes še prav takšno kot je bilo pred 50 leti ali pa celo še prej.
Metliško sejmišče. - Močan, čokat rdečeličen mož je že napol hripav. Za roko prijemlje suhega starejšega moža in mlajšega pleča-tega ter ju nagovarja: »Janez, mahni za 630!« »To ti su volovi za sve! Glej ga, kako je živ!« Pri tem je z dolgo gor-jačo vola neusmiljeno udaril, ga je poskočil in zastokal. »To su volovi za svako delo! Naj bo za 636!« ponuja starejši mož mlajšemu, mešetar pa dodaja: »Popustita svaki pola!« Kupčija in mešetarjenje se vlečeta še nekaj časa, končno pa na vztrajno mešetarjevo prigovarjanje kupec in prodajalec le udarita v roke, z dlanjo ob dlan, in kupčija je sklenjena. Dogovorijo se še za liter vina, da bo kupčija srečna, nato pa začne štetje šelestečih tisočakov. Prodajalec ponudi mešetarju 3 tisočake zato, ker je pomagal, ta jih spravi v žep in že odhiti iskat novih strank. Prav malo volov je bilo tega dne prodanih brez mešetarjevega posredovanja.
Debelušast rdečeličnež stoji ob dveh težkih pitanih volili. Glas mu doni kakor da prihaja iz soda, pa tudi sapa mu močno diši po pijači... »Koliko?« vpraša suha ženska v gumijastih škornjih. »Evo Kate, ako je za tebe, dam ti jih za 750! Enega sem kupil, ko je bil star osam tednov, drugi se je pa pri meni doma izlegel!« V resnici pa sem ga pretekli teden videl, ko je oba vola kupil na sejmu na Vinici...
Suhljati kmet ima na vozu devet črnopasastih pujskov. »Kaj cenite, stric?« ga ogovori gospodinja, ki, kot je videti, išče pujske. »Dam ti ga za 12!« Mož potegne pujska iz kotca za zadnje noge in de: »Poglej, kako je lep, samo še govoriti ne zna! Deset se mi jih je doma izleglo in vseh deset se mi jih je odkojilo! Takega svinčeta ne dobiš na svetu!« Toda mož si še niti oddahnil ni od naporne poti iz Novega mesta, odkoder je neprespan pripeljal s sejma prav te pujske, ki jih je tam kupil...
Na metliškem sejmišču je bilo tega dne trikrat več ljudi kot pa živine. Mnogi so prišli, da bi prisluhnili cenam, ker imajo pač namen prignati na prihodnji sejem. Nekateri so se vračali s sejmišča z verigami ali konopci čez rame. Po vseh gostilnah je bil proti poldnevu velik vrvež. Eni so srebali juho, drugi spet nabadali pečenko. Dim je valovil po gostilnah, za vsemi mizami je tekel pogovor o kupčijah, o davkih, o akontacijah in kdo ve čem. V prodajalnah so stale vrste kupcev.
Sejem je podoben sejmu, preživelih belokranjskih navad pa kot je videti, šc ne bo kmalu konec, čeprav ne sodijo več v današnji čas ... Jože škof
sne folklorne skupine na Pun. gartu. iPrireditve naj bd potekale skozi vse leto: glavna uvodna prireditev naj bi bila 29. aprila (dan, ko je bila leta 1365 izdana prva znana me-, tliška listina), zaključna proslava pa na državni praznik 29- novembra- Vmes bi bila proslava 20-letndce osvoboditve . in še vrsta proslav, predstav, nastopov, akademij, svečanosti in razstav, ki bi bile povezane z odkritjem spominskih plošč borcev, odkritjem doprsnega spomenika kiparju Alojzu Ganglu, spominske plošče književniku in režiserju Osipu šestu itd. Komisija naj se tudi poveže z raznirni ustanovami, organizacijami in društvi, predvsem z Belokranjskim muzejem, Zvezo borcev, Belolo-anjskim muzejskim društvom, turističnim in prosvetnim društvom.
Kot je razvidno, je celoten program dokaj obširen in bodo za marsikatero akcijo potrebna znatna denarna sredstva. Zato odbor apelira na vse MetliČane in prijatelje Metlike, pa naj žive v MetliM ald drugod, da po svojih močeh pripomorejo, da bo 600-letnice Metlike zares lep mejnik v razvoju mesta.
FRANC JAKLJEVIĆ predsednik pripravljalnega odbora
Jože Dular:
SOSESKE ZIDANICE
MUCOVA MAMA
Nenadoma je umrla partizanska mama Marija Muc, roj. Sulclje, iz Gornje Lokvice pri Metliki št. 11. Kakor vsem ženam in materam na vasi tudi njej ni bilo življenju posuto z rožami.
Po prvi svetovni vojni je bil mož šest let v vojnem ujetništvu. Sama je ostala na kmetiji s tremi nedoraslimi otroki. Dva od teh sta umrla isti dan od tako imenovane »španske« bolezni, ki je raz-sajala po koncu svetovne vojne.
Edini sin Tone, ki je bil med NOB borec Cankarjeve brigade, je ostal živ. že v letu 1942 je bil njihov dom na Gornji Lokvici zatočišče partizanov. Ker je bila Gor. Lokvica razgledna točka, odkoder se je videlo daleč naoko-
li, so se tam dan in noč zadrževali partizani. Borci Cankarjeve brigade, pripadniki UDV in kurirji so imeli pri Mucovih gostoljubno zavetišče Mucova mama je imela za njih vedno pripravljeno ohrepčilo. Pripravljala jim je toplo hrano in jim tudi prala perilo. Vse, kar so imeli, so jim dali na razpolago: živino, hrano in drugo. Gor. Lokvica pa je bila pogosto tudi tarča sovražnikovih izpadov. Muco-vim je topovska krogla poškodovala hišo in gospodar, sko poslopje. Tudi sedaj, ko Mucove mame ni več, se bodo njene gostoljubnosti vsi radi spominjali, zlasti pa bivši Camkarjevci. V spominu vseh bo živela kot zavedna žena in dobra partizanska mati-
R. F.
Vinko Ambrožič in Lojze Dragan, učenca 7. razreda metliške osemletke, na poti v šolo. Iz domače vasi Lokvica pešačita vsak dan v šolo eno uro in deset minut tja in prav toliko nazaj grede.
»Je bilo v zimskih počitnicah lepo?
»Malo sva že skočila na sneg, sicer pa sva pomagala domačim...«
V VZHODNI BELI KRAJINI
Kdor si ni vse leto izposodil nič vina, temu v nekaterih soseskah ni bilo jeseni treba dajati nič vina. Vendar to ni veljalo povsod. V Dra-gomlji vasi si je moral vsak član obvezno izposoditi ali pa v kleti izpiti določeno mero vina in zapitek vrniti s 50 odstotoimi obrestmi. Na Bol-dražu je moral tudi tisti, ki si ni nič izposodil, jeseni plačati članarino v vinu, to se pravi, v zidanico je moral prispevati 5 firklov vina. Na Božakovem in v Vidošičih je ta članarina znašala 10 firklov. V Drašičih so imeli določeno še natančneje, članarino 5 firklov je moral plačati tudi tisti, ki si je izposodil manj kot 10 firklov. Tako je na primer za izposojenih 6 firklov vina moral je-
go, vendar so ponekod obresti tudi znižali.
Izposojeni denar so dolžniki vračali navadno teden dni pred glavnim sestankom soseske. Najkasneje pa je moral biti dolg vrnjen dva dni pred sestankom, da sta šeku-torja lahko v redu naredila obračun.
Sestanki soseske
Če je bilo potrebno, so se člani posameznih sosesk zbrali tudi večkrat na leto, zlasti če so morali skupaj odločati o raznih večjih popravilih podružne cerkve ali zidanice, o večjih nujnih nakupih itd. Sicer pa je bil točno določen samo glavni letni sestanek soseske. Na ta
Soseska zidanica na Suhorju
seni vrniti 6 firklov izposoj-nine, 3 firkle obresti in še 5 firklov članarine, če pa si je vaščan izposodil 10 ali več firklov vina, je bil članarine oproščen.
Včasih je moral kdo z vinom plačati tudi kazen, ki mu jo je naložila soseska. V Bušinji vasi je bilo na primer na dan, ko so imeli v vaši žegnanje (na Markovo, 25. aprila) strogo prepovedano delati, čeprav je bil ta dan delavnik. Zato so zelo pazili, če se je kdo pregrešil. Ko je neki kmet ta dan na njivi iz pšenice pobral kamen (to je bilo že delo!), je moral za kazen soseski odriniti vedro vina.
Sosesko vino so v glavnem izdajali na pudrgo, včasih pa so ga prodajali tudi nečlanom, vinskim trgovcem in krčmarjem, zlasti če so denar potrebovali za popravilo cerkve, za vzdrževanje potov in podobno.
Nosači, ki so pomagali pobirati in nositi mošt, za svoje delo navadno niso prejemali plačila. Pijače je bilo dovolj po hramih in zidanicah, pač pa so navadno pri šekutorju dobili večerjo. Včasih sta šekutorja na stroške soseske kupila nekaj kil mesa in so ga potem skupaj spekli in pojedli. Pred zadnjo vojno so ponekod nosačem tudi nekaj plačali.
Nasprotno pa šekutorji za to delo niso bili plačani, čeprav so s pobiranjem izgubili precej časa in so dostikrat tudi s svojo vprego prevažali pobrani mošt.
Vračanje žita in denarja
žito so vračah po žetvi, seveda z obrestmi, ki jih je določila soseska. Splošno je veljalo, da so vračali na pudr-
dan so delali obračun, sprejemali nove člane, določali višino prikupnine, hkrati pa volili mežnarja in šekutorja oziroma cekmeštra. Samo na Grabrovcu so imeli točno določena dva letna sestanka: prvi je bil na velikonočni ponedeljek, drugi pa na martin-sko nedeljo.
Glavni sestanek soseske, ki so ga preprosto imenovali sosedska ali račun (Bojanja vas, Boldraž, Božakovo, Lokvica, Radovica) je padel navadno na nedeljo, pa tudi na god podružničnega patrona. Tako je bil glavni sestanek na Suhorju na novo leto, na Krivoškem vrhu na tri kralje (6. januarja), v Bušinji vasi na prvo adventno nedeljo (konec novembra ali v začetku decembra), kasneje pa na novo leto in na tri kralje. Kmalu po novem letu so se sestali tudi v Rosalnicah, medtem ko so se v Slamni vasi in Bojanji vaši zbrali na Antonovo (17. januarja). Na Boldražu so imeli glavni obračun na Nežino (21. januarja), na Dobravicah na sveč-nico (2. februarja), v Vidošičih pa v nedeljo po sveti Poloni (9. februarja). Na Božakovem in v Drašičih je bila »sosedska« na belo nedeljo (to je nedeljo po veliki noči, na Grabrovcu in na Rado vici na martinsko nedeljo (to je v nedeljo po sv. Martinu, 11. novembra), v Dragomlji vasi in Bereči vasi na katarinsko nedeljo (nedelja po sv. Katarini, 25. novembra), na Kraš-njem vrhu pa na Miklavževo (6. decembra).
Ha ta glavni sestanek je že nekaj dni prej vabil mežnar >■ (na Rado vici zapovednik, ki je pri vsaki hiši oznanil, da bo ta in ta dan sosedska ali račun. Če se takrat ni zbralo dovolj članov, kljub temu, da jih je mežnar klical skupaj z malim zvonom, je bil obračun premaknjen na naslednjo nedeljo.
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA PREMISLEK
Kaj pave analiza o dosedanjem delu občinske skupščine v Krškem?
Delo skupščine je odvisno od sposobnosti in odgovornosti odbornikov ter od njihovega aktivnega in ustvarjalnega odnosa do skupščinskega dela. O tem nam pove marsikaj analiza o delu občinske skupščine Krško. V Krškem so se je lotili zato, da bi njene ugotovitve služile občanom kot nekak kažipot pri izbiri kandidatov za bodoče odbornike. Samo občani namreč lahko kot volivci vplivajo na to, da bo socialni, strokovni, družbeno ekonomski in starostni sestav nove skupščine čim boljši in čdm bliže potrebam in nalogam. Najlepši čas za pogovor o tem pa je zdaj, ko še pretehtava-mo, kdo bi bil primernejši za izpraznjeno odborniško mesto.
DOSEDANJI SESTAV ODBORNIKOV JE BIL KAK ZADOVOLJIV
Za dobro in učinkovito delo skupščine so zelo pomembni strokovnost, družbeno ekonomska razgledanost in socialni sestav odbornikov. Vse troje je biLo v Krškem, kot je pokazala analiza, v dosedanji skupščini kar zadovoljivo. Ogledali si bomo le starostni ter izobrazbeni sestav in po1J':čno pripadnost dosedanjih <yi mikov. Starostni sestav nam nudi naslednje podatke: do 25 let je bil star 1 sam odbornik, v starosti od 25 do 35 let jih Je bilo 18, od 35 do 50 let 40 in nad 50 let trije odborniki. Povprečna starost odbornika v zadnji mandatni dobi je bila 39 let.
V občinski skupščini Krško je bilo doslej 9 odborndc ali 14,5 odstotka vseh odbornikov, kar je sorazmerno malo, če upoštevamo, da je med volivci kar 52 odst. žensk.
Z izobrazbo odbornikov pa je bik) tako: 29 odbornikov je imelo nižjo izobrazbo, 23 srednjo, 4 ^višjo in 6 visoko izobrazbo. 47 odst. odbornikov je bilo torej z nižjo izobrazbo,
37 odst. s srednjo, ostalih 16 odst. pa z višjo in visoko.
Vsi odborniki so bih člani Socialistične zveze, v zvezi združenj borcev iz NOV jih je bilo včlanjenih 25 ali 40 odst., v Zvezd komunistov pa je bilo ?1 odbornikov ali 50 odst.
Stara, napačna gledanja na odbornika kot zastopnika volilne enote in ozkih interesov »njegovih« volivcev so več ali manj premagana. Vedno manj je odbornikov, !■:■' bi na sejah skupščine in njenih organov izražali svoje osebno mnenje ah pa branili ozke interese določene skupine volivcev. Seje skupščine so že postale tribuna, kjer se želje volivcev soočajo s splošnimi družbenimi nalogami in interesi.
V življenju pa le ni vse tako blesteče kot bi želeli. Analiza je na primer ugotovila, da imajo odborniki premalo stikov s svojimi vo livci. Videti je, da premalo zbirajo njihove predloge in mnenja in da tudi vse premalo povedo svojim vo-Uveem o delu skupščine. In še nekaj moramo poudarita: v minuli mandatni dobi skoroda ni bilo zborov volivcev v delovnih organizacijah. Sklepamo torej lahko, da so ljudje iz proizvodnje s skupščinskim delom najmanj seznanjeni.
DNEVNI REDI SO ŠE VEDNO PREDOLGI -
Na dnevnih redih vseh skupščinskih sej v Krškem je bilo 138 točk, ald 9,85 točke na eno sejo. število opozarja, da so dnevni redi sej še vedno predolgi, skupščinsko delo pa na ta račun seveda ni tako kvalitetno kot bd lahko bilo. V bodoče bodo lahko dnevni redi krajši, ker je skupščina precej svojih pristojnosti -že prenesla na svete. Vloga svetov bo s tem večja, skupščina pa bo lažje delala.
V minulem razdobju je skupščina
sprejela 41 odlokov z raznih področij družbenega življenja v občini. Skozi vse obdobje je skrbno razpravljala o sprejemanju kot o uresničevanju družbenega načrta in proračuna. V priporočilih je sproti opozarjala na ukrepe, ki jih je bilo treba pod vzet i za izboljšanje storilnosti in za odkrivanje notranjih rezerv v proizvodnji. Odborniki so na sejah razpravljali o vseh pomembnejših zadevah, ki so bile na dnevnem redu. Preden je katerakoli zadeva prišla na sejo, so o njej vedno razpravljali pristojni sveti, o stvareh širšega pomena pa tudi zbora volivcev. »
KAR 42 ODST. VSEH POBUD SO DALI UPRAVNI ORGANI
Kar zadeva udeležbo na sejah, lahko rečemo, da so bili odbornika disciplinirani, saj je bilo na vseh sejah le 14,3 odst. neopravičenih izostankov. Izmed petnajstih sej se je posamezni odbornik udeležil povprečno enajstih. Tudi v razpravo so odborniki posegali dokaj živahno, saj je izmed 62 odbornikov kar 44 odbornikov razpravljalo vsega 263 krat. •
Analiza je pokazala, da so dali največ pobud za delo skupščine upravni organi, čeprav ne smemo prezreti, da je bilo to v 26 odst. primerov pogojeno z obstoječo zakonodajo. Sorazmerno malo pobud so dali odborniki, opaziti pa je tudi to, da gradiva za seje, ki je dobro obdelano in ga dobe pravočasno, ne preberejo dovolj skrbno, nekateri pa ga sploh ne prebero. To lahko sklepamo iz tega, ker na sejah ni bilo primera, ko bi odborniki zahtevah dodatna pojasnila. V bodoče bo moralo več pobud za delo skupščine prihajati od delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter odbornikov in svetov.

Predsednik občinske skupščine inž. Frane Dragan otvarja 7. februarja Valvasorjevo knjižnico in čitalnico v Krškem. Ob njem upravnica knjižnice Marjana Uršič in predsednica sveta Jcnjižnicc Mimica Jenškorič (Foto: Krahulec, Krško)
Naši mladi filatelisti so bili pri svojih prijateljih
Proizvodnja v KZ Krško: v tri smeri
Znano je, da posluje od novega leta naprej v naši občini ena sama družbeno kmetijska organizacija, to je Kmetijska zadruga Krško. Namen združitve vseh treh prejšnjih zadrug je bil izboljšati organizacijo dela in povečati kmetijsko proizvodnjo v naši občini ter ustvariti trdnejše stike in boljše odnose med kmetijsko organizacijo in zasebnimi kmetovalci. Čeprav je kmetijska zadruga sicer gospodarska organizacija, se v nekaterih posebnostih le razlikuje od ostalih gospodarskih organizacij. — Kmetijska zadruga posluje pravzaprav na dveh področjih: ukvarja se z organizacijo družbene proizvodnje, istočasno pa tudi s preobrazbo vasi s tem, da vključuje zasebnega kmetijskega proizvajalca v pogodbeno proizvodnjo in ga usmerja na tržno proizvodnjo. Poleg tega pa opravlja še družbeno politično vlogo s preobrazbo vasi,
KAKO BO OBLIKOVANA DRUŽBENA proizvodnja
V perspektivnem planu namerava kmetijska zadruga Krško še naprej razbija1! in izpopolnjevati tista področja kmetijske proizvodnje, kd so bila že doslej v vseh treh zadrugah osnovna dejavnost. To so: plantažno sadjarstvo, poljedeljsko-živinorejska proizvodnja in vinogradiištvo. Glede na posebne pogoje bo
Dvoje lepih povesti klasika Josipa Jurčiča imate v knjigi KLOSTRSKI ŽOLNIR —
TIHOTAPEC Z ilustracijami akad. slikarja B. Borčiča — Izdala Dolenjska založba —Cena 560 dinarjev — Dobite v i-niisrarnah
kmetijska zadruga na območju bivše KZ Brestanica še naprej razvijala poljedelsko -živinorejsko proizvodtnjo, na območju Kostanjevice pa bd poleg le-te vMjučevala še vinogradništvo in nekaj hmeljarske proizvodnje. Na ožjem območju bivše kmetijske zadruge Krško bodo razvijali poleg naštetega še plantažno sadjarstvo. Za vinogradniško proizvodnjo bo imela kmetijska zadruga založne kleti v Krškem in Kostanjevici. iPrej naštete posamezne panoge preizrvodnje bodo predstavljale samostojne ekonomske enote, ki bodo znotraj razčlenjene še v manjše obračunske enote. Na taki organizaciji dela bi morala temeljiti popolna evidenca, ki naj bi bila bistveni pokazatelj gospodarjenja.
PROIZVODNI okoliši bodo izboljšali odnos zadruga-kmet
Kmetijska zadruga Krško se zaveda, da so njene pomembne naloge tudi na področju razvoja kmetijske proizvodnje tistih predelov, ki niso vključeni v socialistični sektor kmetijskega gospodarjenja. Ta področja bodo zajeta v proizvodnih okoliših, ki bodo organizirali v Brestanici, Krškem, Kostanjevici, Podbočju in na Raki. Te oblike ' kmetijske proizvodnje bodo temeljile na delu stro kovnih kadrov, M bodo skrbeli za razvoj pogodbenih odnosov. V sklop proizvodnih okolišev bodo spadale poslovalnice za repromaterial, odkup kmetijskih pridelkov in živine in strojni park ter se nekatera področja finančnega poslovanja v zvezi s tem.
Seveda je načrt za tako poslovanje že izdelan in upošteva mnogo podrobnosti, med katere spada predvsem potreba po ustanovitvi rizičnoga
sklada, ki bi omogočal ustalitev cen. Pomembna naloga, ki si jo je zadala naša kmetijska zadruga, ni sarno delovanje in razvijanje kmetijske proizvodnje, temveč tudi načrtno usmerjanje v smiselnej. šo proizjvo^njo.
Kmetijska zadruga bo stremela za tem, da bo v odnose kmet—kmetijska organizacija, ki razvija pogodbeno proizvodnjo, vnesla čim več jasnosti in poštenosti, ki sta ju doslej pogrešali obe strani.
V ZIMSKIH počitnicah je skupina krških mladih filatelistov obiskala svoje tovariše na Jesenicah. O medsebojnem delu in obiskih so se člani mladinskih filate-lističnih krožkov v Krškem in na Jesenicah pogovarjali ie med letom. Dogovorili so se, da bodo organizirali medsebojno srečanje tako, da bodo krški madineri obiskali Jeseničane pozimi, Jeseničani pa bodo prišli k nam poleti.
22. januarja so krški mladinci odšli na Jesenice, kjer so jim njihovi mladi prijatelji priredili prisrčen sprejem, jih seznanili s svojim delom ter Jim pokazali Vse lepote zimskega gorskega kraljestva, ki jih v okolici Jesenic ni malo. 2e prvi dan so odšli skupaj na Golico, kjer jih je čakalo obilo prijetnih doživetij. Čudovita smučišča in lep razgled na Triglav, Cmi vrh, špik in še na nekatere vrhove Julijskih Alp so krške pionirje navdušila. 2ivljenja so sd uredili kar po taborniško, kajti le tako je mogoče kratko odmerjeni čas dobro izkoristiti. Med smučanjem so se spoznali tudi z nekaterimi ljubljanskimi pionirji, ki so bili na smučarskem tečaju. Pod Golico so se strečali tudi s taborniki odreda NEIMAR iz Beograda. Tudi z njimi so sklenili prisrčno prijateljstvo. Beograjski taborniki so poklonili vsakemu pionirju v spomin našitek z njihovim  taborniškim znakom.
Čeprav se je vsa ta pisana mlada družba srečala prvikrat, ni nikogar motilo, da ne bi vsako jutro skupaj dvigali • zastavo, odhajali skupaj na smuko in skupaj — čeprav vsak po svoje — uživali v lepotah visokogorske zime.
V naslednjih dneh so našd pio
nirji _ filatelisti obi&kali šoto Toneta Cufarja na Jesenicah, kjer so se s člani njihovega filatelistič-nega krožka pogovarjali o zbiranju znamk in o pomenu filatelije. Med tem so tudi zamenjavali znamke. Jeseniški tovariši so našim pionirjem razkazal! tudi vse zanimivosti svojega mesta. Ogledali so si železarno, plavalni ba-aen, hokejski stadion in še nekatere druge znameni to<;t.i.
Se enkrat so se vsi skupaj vrnili na smučišča pod Golico. Vožnja na sankah s konjsko vprego bo ostala vsem v lepem pominu. Vsak dan o doživeli nekaj lepega in pomembnega. Z žičnico so se peljali na Spanov vrh — mnogi med njimi so se vozili z žičnico prvikrat.
Ob koncu so se na&i in jeseniški pionirji — filatelisti prisrčno poslovili. Krčana so povabili svoje prijatelje v goste za prvomajske praznike. Dragi prijattljl z Jesenic, — prav lepa hvala za vso gostoljubnost, ki ste nam jo izkazali in za vsa lepa doživetja ter nasvidenjef
Ha lesnem prostoru gospodari burja...
V Tovarni papirja v Krškem je stanje z lesom po dvainpolme-sečni krizi še bolj kritično kot prej - Kaj bo, če časopisnega papirja sploh ne bo in bomo morali nekega jutra v Sloveniji pospravili zajtrk brez časnikov?
Iz dimnika se je kadilo in del tovarniške stavbe je bil kot vedno zavit v paro. Oddahnil sem si: »Delajo! "Pa pir bo!« me je prešinilo, ko sem pri stadionu zagledal tovarno celuloze in papirja v Krškem. Moj strah boste ra-zumeiLi, če pomislite, da je b:-lo to natančno 6 dni pred izidom te jubilejne številke, ki jo pravkar prebirate, se laže pa me boste razumeli, če sd skušate predstavljati, koliko čezurnega dela, pisanja v pozno noč in' muk nas je veljajo, preden smo spravili skupaj za 48 strani gradiva-Pri tem pa nam je nenehno viseflo nad glavo kot Damo-kiejev meč vprašanje: »Ali bo sploh papir, da bomo lahko izšli?«
Po krajšem pogovoru z natančnim vratarjem Goriškom sem prestopil prag tovarne Medpotoma sem pobaral prvega delavca, ki mi je priše^ nasproti:
— Kako je na lesnem prostoru?
— Tam gospodari burja! je odvrnil in odhitel mimo ... Razgovor z Zoranom Dularjem, vodjem obrata, ki sem
ga obiska! takoj nato, je bil kratek, pa jedernat:
— Tov. Didar, povejte prosim, če bomo za 15-letnico na.
dan. Danes, 12. februarja, je stanje z lesom veliko bolj kritično kot sredi decembra, ko smo začeli biti plat zvona. Vsega imamo za 2 dni lesa; če dela 1 stroj, porabimo pa več lesa kot ga prihaja. Bati se je, da bo obstal tudi stroj, ki še obratuje in da za svoj jubilej res ne boste izšli. ■
— Kaj je z lesom, tovariš Didar, saj vendar nismo v Italiji?!
— Papirles, združenje, ki je bilo ustanovljeno prav zato, da bi se politika nabave in prodaje lesa odvijala enotno v vsej Sloveniji, je brez moči. Proizvajalci v gozdarstvu so tisti, ki i.esa ne darjo.
— Kje tiče vzroki?
— V politiki cen, v izvozu lesa, v strukturi potrošnje lesa in v zapiranju jugoslovanskih tržišč. V januarju smo dobili samo 34 odst. tega, kar
bi nam gozdarska proizvodnja morala dobaviti. Uporabljamo vse, kar se da: žamanje, tretjerazredni cdiuoznd les, bukovino in celo vrbo! Iz drugih republik pa lesa ne moremo dobiti, ker so tržišča zaprta. Politika cen spodbuja večji izvoz, spodbuja dobavo lesa v mehansko predelavo (za žage) bolj kot za kemično, čeprav je treba priznati, da manjka tudi lesa za izvoz in za žage... Papirničarji dobro vemo, da bo treba uporabljati vedno več žamanja in bukove celuloze ali pa les uvažati. Sprostitev cen smo predlagali že večkrat, pa nismo uspeli.
— Kakšne bodo posledice?
— Največ jih bo nosil naš kolektiv! Zastoj se nam bo krepko poznal! 10 let smo delali papir po plafoni ranih cenah, zato smo rezerve, kar /-h je bilo, že dodobra počistili!
— In zdaj še enkrat: kaj bo s papirjem za našo jubilejno številko!
— Nič se ne da obljubiti! Najboljše bo, če se kar sprijaznite s tem, da papirja ne bo! Zaradi pomanjkanja lesa proizvodnje ne moremo načrtovati, ampak delamo pol kar nam tehnološki pogoji Jopu-ščajo • .. Tiste 4 tone papirja, ki jih tokrat potrebujete vi, bi vam sicer iAahka obljubili .
Miloš Jakopec
»Stanje z lesom je danes bolj kritično kot sredi decembra!« nam je v petek popoldne povedal Zoran Dular, vodja obrata papirja
šega lista res doživeli lo, da zaradi pomanjkanja papirja ne bomo izšli?
— Kaj prida vas ne morem potolažiti! En papirni stroj ptoji že od srede decembra ali natančno 47 dni, kar pomeni 100 ton pap'rja manj na
srn t)

SAMOVOLJE TA OBOIISK! SVET NE POZNA!
Svet za družbeni plan in finance pri občinski skupščini v Trebnjem je med najbolj delavnimi. »Takega ga je naredila problematika, ki ne prenese zakasnelih razprav,« mi je rekel pred dnevi predsednik sveta Lado Saje.
® Kaj štejete za najuspešnejšo razpravo sveta lani?
— Težko bi iz pestre dejavnosti izločil tisto, o čemer je svet najuspešneje razpravljal. Manj kot štiri ure rti trajala nobena seja, kar pomeni, da ni bilo člana, ki bi ne bil sodeloval v razpravi. Svet je vsak problem temeljito obravnaval, ker se je zavedal, da mora o svojih stališčih   poročati . skupščini.
O Nekaj konkretnih uspehov takih razprav?
— Ob prizadevanju sveta in sodelovanju komisije za borce so bile dosežene davčne olajšave pri davkih, ki jih plačujejo borci kmetje. Prav tako je svet poskušal po najboljši presoji razporediti davščine glede na socialno stanje kmetov. Na njegove pripombe so gospodarske organizacije lani planirale promet na podlagi dejanskih možnosti. Svet je tudi vplival na to, da so bili proračunski dohodki porabljeni glede na prioriteto potreb.
O Kako bo na razprave sveta vplivalo, novo proračunsko leto?
— Svet je odklonil IV. varianto proračunskih izdatkov v občini za leto 1965. To varianto je naredil 'republiški sekretariat za finance. Po njej bi bil vsakršen napredek nemogoč. Letos bo svet vplival na to, da bo občina bolj kot do zdaj iskala neizkoriščene rezerve. Od gospodarskih organizacij, ki večinoma še niso dograjene, ne bo mogoče zahtevati česarkoli, * ker same potrebujejo sredstva.
0 O čem bo osrednja razprava?
— Svet bo podrobneje obravnaval, kje se da z manjšimi vlaganji napredovati. Razen tega se bo posvečal turizmu, skratka tistim panogam, kjer se dinar najhitreje obrestuje.
% Kaj ne bi smelo mimo sveta?
— Poleg turizma vsekakor
0 V trebanjski KEMO — OPREMI se je 9. februarja začel seminar za organe upravljanja v tem podjetju. Na seminarju, ki bo končan danes, predavajo strokovnjaki novomeškega Zavoda za izobraževanje kadrov o osnovnih dolžnostih in pravicah samoupravnih in upravnih organov, ekonomiki poslovanja, delitvi dohodka in drugem. Zaimivega seminarja so se udeleževali tudi predstavniki
tudi ne uslužnostne dejavnosti. Na sejah bomo razpravljali o nadaljnji krepitvi storitvene obrti in servisne dejavnosti.
0 Ali obveljajo odločitve, ki jih sprejme svet, ali jih kdo samovoljno spreminja?
— Tega svet ne pozna.
0 Kako bi označili vlogo predsednika sveta?
— Predsednik mora biti v stalnih stikih z upravnimi organi občinske skupščine, ker bo le tako podrobneje spoznal problematiko, o kateri mora razpravljati svet.
® Kdaj ste bili kot predsednik sveta najbolj zadovoljni?
— Zadovoljen sem bil vselej, kadar je skupščina sprejela svetove predloge. Vesel bi bil tudi, ko bd obveljal predlog za proračun 1965, ki ga je sprejel svet.
® Na koga bi zvrnili krivdo, če svet letos ne bi opravil svoje naloge zadovoljivo?
— Če bi videl, da člani premalo sodelujejo, bi bil kriv predvsem jaz kot predsednik.
O Kdaj bo naslednja seja sveta in o čem bo govora?
— Na tej seji se bomo pogovarjali o izpolnjevanju plana v prvih mesecih letošnjega leta. Reševali bomo tudi prošnje za davčne olajšave glede na predvidevanja osnutka odloka o prispevkih in davkih občanov ter ob upoštevanju pripomb občanov poskušali izdelati nov predlog za tak odlok. Seveda bomo obravnavali tudi osnutek družbenega plana za leto 1965. Kdaj bo seja, pa še ne vem.       IVAN ZORAN
Priziv za dodatna sredstva občini
Na zadnji seji je občinska skupščina v Trebnjem razpravljala o štirih inačicah predloga za proračun letošnjega leta in zavrnila četrto inačico, ki jo je napravil republiški sekretariat za finance. Po tej inačici bi občina imela 163,5 milijona dinarjev manj kot po tretji, ki so jo pripravili za zbore volivcev.
Druga inačica bi znatno omejila proračunske izdatke, toda dovoljevala bi, da bi v okviru proračunskega varče-vanja opravili vsaj osnovne naloge.
Če bi obveljala tretja ina-čica, bi bile znatno prikrajšane vse dejavnosti, kar pa za nerazvito občino ne bi bilo spodbudno. Poglejmo samo nekatere dejavnosti, ki bi bile okrnjene in najbolj prizadete!
Štipendije se ne bi povečale, glasbena šola v Trebnjem bi prenehala, odpadla bi najosnovnejša vzdrževalna dela vseh šol. Ogroženo bi bilo socialno varstvo in priznavalnine, zdravstvo pa preveč okrnjeno. Državna uprava za december ne bi imela dohodkov. Elektrifikacije bi ne izvedli, prav tako pa bi se ustavila vsa prizadevanja za modernizacijo ceste v mirenski dolini.
Upoštevajoč splošne težave v letošnjem proračunskem letu so odborniki sprejeli tretjo varianto, čeprav se zavedajo, da vseh nalog ne bo možno opraviti. Zahtevali so, da republika pomaga z dodatnimi sredstvi. Ob tem pogoju so tudi pristali na tretjo inačico ali varianto, od te dalje pa ne vidijo izhoda.
V dosedanjih razgovorih predstavnikov občinske skupščine niso pasli sporazumnega jezika z republiškim sekretariatom za finance glede dodatnih sredstev. Odborniki so predsedstvo občinske skup. ščine pooblastili da vloži poziv pri republiški skupščini in republiškem izvršnem svetu, da bi občina po tej poti dobila sredstva. Zahtevo po dodatnih sredstvih bodo podprli tudi poslanci, ki zastopajo trebanjsko občino v republiški skupščini.
Zimski motiv iz Breze pri Trebnjem (Foto: Polde Grahek)
0 ISKRI, zdravniku, knjižnici, IS in odbornikih
Za vsak mandat trije kandidati
V trebanjski občini so do nedavnega evidentirali 94 predlogov za odbornike v občinski skupščini, tako da pridejo na eno mandatno od-borniško mesto trije kandidati.
Razni politični organi in organizacije, ki so pretresali predloge, menijo, da je za odbornike predlaganih premalo žensk in mladincev, saj je med kandidati le sedem žensk in dva mladinca. Nekoliko več je kandidatov, ki so stari od 25 do 29 let, kar kaže, da bo skupščina s ta-
Novice iz Kemo-opreme
političnih organizacij in najbolj razgledani delavci v podjetju.
0 Zaključni račun KEMO-OPREME, o katerem je pred kratkim razpravljala sindikalna podružnica v tej delovni organizaciji, je pokazal, da so lani v podjetju dobro gospodarili. Ugotovili so tudi, da bi bili uspehi še večji, ko bd v prvem četrtletju lani ne primanjkovalo reprodukcijskega materiala.
kimi odborniki precej pomlajena.
Izvršni odbor ObO SZDL je pred kratkim ugotovil, da so krajevne organizacije Socialistične zveze zadovoljivo opravile nalogo pri evidentiranju predlogov za odborni-ške kandidate, da pa se je zataknilo samoupravnim organom delovnih organizacij, ki jih bo k evidentiranju treba spodbuditi.
Precej so pomagale tudi že krajevne volilne komisije, ki so jih ustanovili v vrsti krajev, še bolj se bodo te vpregle v delo ob pripravah na volitve in pri samih volitvah. Za tehnično izvedbo volitev bo poskrbela občinska volilna komisija, ki je medtem že pregledala rokovnike.
Na konferenci krajevne organizacije Socialistične zveze v Mokronogu so pred dnevi razpravljali o vodovodu, šolstvu, zdravstvu, kmetijstvu, krajevni skupnosti in drugih zadevah, ki zanimajo občane. Sodeč po pestri razpravi je Socialistična zveza v tem kraju našla primerno obliko dela, ki jo bo moral novo izvoljeni odbor KO SZDL še popestriti.
Okoli 100 ljudi, ki so se udeležili konference* je zahtevalo odgovor, kaj je z obratom ISKRE, ali ga bo do naposled rekonstruirali in omogočili, da bi se zaposlilo še več delavcev iz mokro-noške doline. Refklr* so, da bi bilo treba izboljšati pogodbeno kmetijsko pridelovanje, ker bi radi imeli od kmetijstva večje koristi. Znova pa bi radi dobili zdravnika za
splošne bolezni, ker je dosedanji zdravnik odšel iz Mokronoga. Menili so tudi, da bi bilo dobro odpreti krajevno knjižnico in namestiti knjižničarja. Zima je čas, ko ljudje radi bero, zato bi jim morali čimprej omogočiti dostop do knjig. Ob tem pogrešajo javno razsvetljavo. Predsednik krajevnega odbora je že obljubil, da bodo krajevno razsvetljavo kmalu uredili, ker so sredstva že zagotovljena.
V razpravi so načeli tudi sodelovanje odbornikov z občani, ker menijo, da so odborniki premalo obveščali volivce o delu občinske skup ščine. To sodelovanje bi se moralo po mnenju udeležencev konference izboljšati v tolikšni meri, da bi odborniki od časa do časa samo-spodbudno sklicevali zbore volivcev.
Za krajevno skupnost v Mokronogu je že marsikaj pripravljenega, kar so poudarili tudi na konferenci rekoč, da je komisija za statut pri krajevni organizaciji SZDL med prvimi v občini izdelala osnutek statuta krajevne skupnosti.
Priprave na občinsko konferenco
Občni zbori sindikalnih podružnic v trebanjski občini so končani. Razpravljali so o problematiki posameznih gospodarskih dejavnosti, storilnosti in delitvi dohodkov, nemalokje pa tudi o kadrih, ki jih zelo primanjkuje. Delovne organizacije so ob tej priložnosti predlagale kandidate za odbornike v občinski skupščini. Te dni se bo sestal občinski sindikalni svet, da bi pripravil gradivo za občansko konferenco in določil dan, ko bo konferenca.
V Trebnjem so začeli pred dnevi podirati bivše prostore KOVINSKEGA PODJETJA (zdaj obrat LITOSTROJA), ker bodo na tem mestu zgradili poslovno stavbo. Ta dela so v skladu z urbanistično ureditvijo Trebnjega
TREBANJSKE NOVICE
Promet naj postane obvezen šolski predmet
V šolah prometne vzgoje nemara ne bi kazalo obravnavati zgolj kot dejavnost šolskih krožkov, ampak bi morala postati obvezen predmet. Takšen je eden izmed sklepov posvetovanja komandirjev postaj LM iz Ljubljane, Novega mesta, Kranja in še nekaterih krajev, ki ga je pred kratkim organiziralo TNZ Ljubljana, na njem pa so predvsem govorili o tem, kaj lahko ukrene tajništvo za notranje zadeve za povečano varnost pešcev na cestah, zlasti šolskih otrok v prometu naših mest. Uvrstitev prometne vzgoje med obvezne predmete kajpak ni v pristojnosti TNZ, vendarle je predlog na mestu, če ga podkrepimo z naraščajočim številom prometnih nesreč, v katerih so žrtve otroci.
Medtem ko so občinske skupščine za motoriziran promet doslej že marsikaj uredile, pa so na pešce v prometu večkrat pozabljale ali njihovo varnost celo podcenjevale. Tako je na primer še veliko šol — ne le v Ljubljani — ki imajo neposreden izhod na cesto, nimajo pa ustreznih ograj, pred šolami ni označenih prehodov za pešce, marsikje pa celo ni prometnih znakov, ki bi opozarjali voznike na nevarnost. Zategadelj so na posvetu komandirjev postaj LM sklenili, da bodo začenši z začetkom pouka v drugem polletju na nevarnih mestih pred šolami po ves dan dežurali prometni miličniki. Čeprav je ta varnostni ukrep vreden pohvale, pa samo miličniki vseh nevarnosti za pešce — v tem primeru za otroke — ne bodo mogli odstraniti, saj je znano, da v svoji nepremišljeni razigranosti kaj radi begajo za hrbti miličnikov prek ceste.
Tolikanj povečana skrb za varnost pešcev v prometu, pa tudi sicer velika angažiranost miličnikov v prometu sploh hromi delo organov TNZ pri ostalih službah. Ker bo odslej opravljalo prometno službo
še več miličnikov kot poprej, bodo na račun povečane prometne varnosti zanemarjene druge službe, zlasti kriminalistična.
Pri analizah dela služb TNZ v zadnjem času zmeraj pogosteje ugotavljajo ter poudarjajo, da njihovo delo zavira premajhno število kadrov za ljudsko milico. V vseh minulih letih so zabeležili v vrstah miličnikov večjo fluktuacijo kot priliv. Med vzroki zapuščanja službe v LM pa so najpogostnejši tile: naporna služba ob vsakem vremenu; povprečen delovni dan miličnika traja več kot 10 ur, razen tega pa terja ta služba dobršen del nočnega dežurstva. In če k temu dodamo še razmeroma nizke osebne dohodke in pomanjkanje predvsem družinskih stanovanj, potem se veliki fluktuaciji ni moč čuditi. Kolikšna je ta fluktuacija, pa dovolj zgovorno pove podatek, da se je v minulih letih celotni sestav miličnikov v Ljubljani izmenjal. Šele lani so ljubljanskemu okraju priskočili na pomoč tudi drugi kraji z novimi miličniki, ki so zaskrbljujoče pomanjkanje vsaj malce omilili. Mimo kadrovskih problemov v službi LM in pred kratkim povečane skrbi prometnih organov za varnost pešcev v prometu pa okrepljena in povečana služba ne bo mogla povsem izboljšati prometne varnosti v naših mestih in naseljih, marveč se bodo morale za ta problem sodobnega, motoriziranega časa znatno bolj kot doslej zavzeti občinske skupščine in drugi organi oziroma organizacije, ki jim zakon in družba nalagata skrb za zavarovanje ljudi na cestah in ulicah.
Za primer, kako malo ali nič ne upoštevajo nekateri pristojni činitelji mnenja in pritiska javnosti, so na minulem posvetu večkrat omenili nesreče in žrtve na Tržaški cesti v Ljubljani, kjer je doslej že 6 šolskih otrok izgubilo življenja. Ob tej žalostni bilanci pa za večjo varnost na tej cesti niso še ničesar ukrenili. Hkrati so na osnovi ugotovitev poudarili, da se nobena izmed šestih tragičnih nesreč ni pripetila zavoljo prekoračene hitrosti, marveč so otroci vselej iznenada pritekli pred vozila. Tudi ta ugotovitev govori v prid resnejše obravnave prometa v šoli. Rem.
Ta v državnem o žiru obmejni svet proti Hrvatski -je torej na škodo začel v XII. stoletju premikati svoje politične meje proti vzhodu. Ob spodnji Krki se je ta akcija vojaškega, političnega in cerkvenega osvajanja vršila pod vodstvom rodu Spanheimov, ki so si. v teh predelih bogati zemljiški gospodje, ustvarili v Kostanjevici svoje upravno središče in imajo od 1234 v bližnji ci-sterci svojo pobožno ustanovo. Spanheimi so premaknili politične meje Kranjske na škodo Hrvatske od spodnje Krke na črto onstran Gorjancev, ki poteka, obsegajoča 2um-berk, od spodnje Bregane do severovzhodne Metlike.
V novomeškem okraju gre podobna vloga rodu gospodov Višnjegorskih. Ti se prvotno niso tako imenovali, člani tega rodu imajo skraja svoj glavni sedež na gradu Puchs v dolini zgornje Mure. V prvi polovici XII. stoletja ena veja pa se je tega rodu naselila na svoja kranjska posestva in se začela imenovati po Višnji gori. Na Dolenjskem je segala raztresena posest Višnjegorskih od zgornje Krke, Višnje gore in Litije do podnožja Gorjancev. Višnjegorski ministeriali in vitezi se imenujejo po Me-hovem, Hmeljniku, Hohe-navu, Breitenavu (pri Spodnji Straži), Prečni, Zalogu, Otočcu, Prežeku, Mokrem polju (zahodno od Šentjerneja), Kronovem, čretežu (Reutenberg) in še drugih krajih. Prežek ali Prisekke (in podobno) je Prisekke, to je Prisovo brdo, po pridevku Pris, ki so ga imeli v XII. in začetku XIII. stoletja nekateri člani višnjegorskega rodu,
SESTSTO LET NOVEGA MESTA
Začetki Novega mesta
ski Muri. Do XII. stoletja moramo torej do neke mere računati z dotokom viteštva, mogoče v manjšem obsegu tudi podeželskega prebivalstva, z Zgornje štajerske, ki je bila takrat deloma še slovenska, na zemljo Višnjegorskih ob Krkj in pod Gorjanci.
PIŠE PROF. DR. MILKO KOS
Višnjegorskim gre glavna zasluga, da so se v XII. stoletju pomaknile politične in za temi tudi cerkvene meje Kranjske preko Gorjancev v današnjo Belo krajino. Novomeški okraj je Višnjegorskim izhodna pokrajina za njihovo ekspanzijo preko Gorjancev v Belo krajino. Obmejno Mehovo je ena glavnih njihovih utrjenih postojank, grad, ki mu je v XII. in XIII. stoletju namenjena vloga takć obmejno - obrambne točke kot izhodišča za čezgor-jansko ofenzivo.
Spanheimi, ki jim je v XII. in XIII. stoletju šla vloga osvajalcev, usmerjenih preko severnih Gorjancev — podobno kot Višnjegorskim   ob istem
Novo mesto je že zgodaj dobilo posebno pravico: pečatiti z rdečim voskom — druga mesta so smela uporabljati le zelenega. Na sliki je odtis enega izmed prvih novomeških pečatnikov iz druge polovice 16. stoletja. Na njem je upodobljen deželni knez Rudolf IV. Habsburški, napis v latinici pa se glasi: SIGIL RUDOLFSVVERT. Še starejši pečati imajo napis v gotici
hove ofenzive preko Gorjancev ni dajal časa ali priložnosti za kaj takega in so nemara raje mislili na tržna in meščanska središča onstran Gorjancev, v politično na novo osvojeni zemlji. V času sicer že, ko Višnjegorskih ni bilo več, se imenuje Črnomelj kot h gradu Mehovo pripadajoči trg prvič 1277, kraj, kjer je bila po izvršeni politični priključitvi h Kranjski ustanovljena pol stoletja poprej matična fara za Belo krajino. Mlajšega nastanka od Črnomlja je Novi trg, takrat tako imenovan v nasprotju k starejšemu Črnomlju, danes Metlika imenovana meščanska naselbina (prvič 1300).
Mimo teh Spanheimov, Višnjegorskih, škofov iz Freisinga ter drugih in od njih odvisne zernflje, naseljene s podrejenimi plemiči, vitezi, hlapci in podložnimi kmeti, je bila po svojem obsegu sorazmerno nevelika zemlja svobodnih, pa bodisi da so ti bili plemiškega ali kmečkega stanu. Ni pa manjkalo tudi okoli Novega mesta naslednikov staro-slovenskega privilegiranega stanu, kosezov ali ka-sazov imenovanih. Najdemo jih še globoko v srednji vek v Goriški vasi pri Mirni peči, dalje tik današnjega mesta, potem v Dolenjem Kronovem ob Krki ter v vaseh Orehovi-ci, Vrhpolju in Hrast j u pod Prežekom ob vznožju Gorjancev.
Tako je bil torej novo meški okraj vse do XII. stoletja državno obmejno ozemlje, a tudi še v naslednjih stoletjih mu gre pomembna vloga pri raz-
lastniki posesti tudi po Dolenjskem.
zaslugo intenzivnejše kolonizacije v okolišu gradu Mehovega, ki je višnje-gorski, gre pripisovati temu rodu. Tamošnja Koroška vas ima, po mojem, ime po naseljencih, ki so prišli iz stare domovine rodu Puchs—Višnja gora, štajerske ob zgornji Muri, ki so.jo še do XV. stoletja šteli v političnem pomenu h Koroški. Gospodje iz Kronovega, vitezi Puchs— Višnjegorski, imajo v začetku XIII. stoletja posest tako ob dolenjski Krki kot ob zgornještajer-
širitvi državnih meja preko Gorjancev v Belo krajino. Poleg svetnih meja je omeniti še cerkvene. Krka pri Novem mestu je bila meja med mirnope-ško in šmihelsko prafaro, Krka od šentpetra navzdol pa med šentjernejsko in belocerkevško. Vendar kak trg ali mesto ob in v bližini teh meja, notranjih in zunanjih, vse do druge polovice XIV. stoletja ni nastal, šele takrat so v novomeškem prostoru potekajoče meje in interesi mejašev postali pomembni in soodločujoči faktorji pri nastanku nove meščanske naselbine ob Krki.
V drugi polovici XIII. stoletja je postal glavni naslednik zemljiških gospodov v novomeškem okolišu, potem ko so vsi omenjeni Višnjegorski, Spanheimi in drugi po vrsti izumrli, rod grofov iz Gorice.
Nova varstvena ustanova novomeške osnovne šole
Oddelek za ceHodnevruo bivanje v šoli — tak je uraden naslov nove varstvene ustanove, ki jo je v četrtek, 4. februarja, odprla novomeška osnovna šola v Kettejevem drevoredu številka 3, ali — kar bodo Novomešcani bolj poznali — v bivši Rezko vi vili-Uradno so oddelek odprli ob 9.30 uri, ko so si nove, moderno opremljene prostore ogledali tudi predstavniki novomeške občinske skupščine, predstavniki s področja prosvetnih in pedagoških služb in drugi. V oddelku delata zdaj učiteljici Marija Kranjc in Zinka Tratnik. Prvo smo naprosili za nekaj kratkih informacij. Takole je povedala:
»V Novem mestu smo med zadnjimi, ki smo odprli tak prepotrebni oddelek. K ustanovitvi nas je napotilo spoznanje, da so otroci iz tistih družin, kjer so starši zaposleni, v največ primerih brez nadzorstva in brez varstva. Precejšnje ovire so nam povzročali prostori: zdaj smo jih končno dobili v Kettejevem drevoredu in tako zamašili veliko vrzel. Učilnice — v njih imajo po drugih krajih take oddelke — so namreč pri nas zasedene od jutra do večera. Program nove ustanove in koncepti dela so jasni: učenje
in organiziranje prostega časa sta poglavitni točki našega dela. Ustanova staršev v celoti prav gotovo ne bo razbremenila: večina otrok se bo morala seveda učiti tudi doma, res pa je tudi, da jim bo v precejšno pomoč- To vedo tudi starši sami, saj je vladalo za ta oddelek veliko zanimanje. Ker pa so prostori premajhni za vse, smo bili prisiljeni, da smo zaenkrat sprejeli 56 otrok: 20 dopoldne in 36 popoldne. Prvi otroci so prišli že ob sedmih zjutraj, vendar bo oddelek bržkone deloval od pol osmih ali osmih pa do pol petih popoldne. Zdi se mi tudi, da bo potem, ko se bodo pokazali prvi uspehi, tudi zanimanje staršev za to varstveno ustanovo večje- V tem prvem poskusu imamo otroke od prvega do osmega razreda. To prav gotovo malo zavira uspešnost našega dela, vendar se drugače ni dalo ukreniti.«
O koristi in potrebnosti 'tega tako zaželenega oddelka za celodnevno bivanje v šoli menda ni potrebno še posebej govoriti. Zanimanje, ki je vladalo za to ustanovo med starši, je že vnaprej opravičilo njeno ustanovitev. Oddelku torej lahko zaželimo le še veliko uisnebov'
Iz nove ustanove za celodnevno varstvo otrok pri novomeški šoli KATJA RUPENA
času preko jtižhih — so si ustvarjali v Kostanjevici ob Krki svoje tržišče in meščansko naselbino, škof iz bavarskega Freisinga, Višnjegorskim zemljiški sosed na severu okoli Bele cekve, šmarjete in škoc-jana, je tudi imel na svojem ozemlju svoj trg, na »Otoku« ob Krki severno Šentjerneja, ki ga sredje-veški viri imenujejo Gu-temverd ali podobno.
Višnjegorski take meščanske naselbine v njim pripadajočem odseku o-zemlja ob Krki niso imeli in ga tudi niso ustanovili. Kakor da jim zagon nji-
Informacija © pripravi urbanistične dokumentacije na področju občin© l@wo mesto
V zadnjem času postaja urbanistično planiranje v naši državi, še posebej pa v Sloveniji, vse bolj aktualno vprašanje. To dokazujejo razprave v • republiških in okrajnih organih, konferenci mest itd. Pri tem pa se ugotavlja, da je to vprašanje bolj pereče v središčih z večjo razvojno dinamiko, kamor spada tudi novomeško področje.
O urbanistični problematiki na področju naše občine je tekoče razpravljal in ukrepal tudi svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. — Kadar govorimo, oz. razpravljamo o urbanizmu, imajo mnogi o tem pojmu glede vsebine in obsega ter pripravljalnih del precej različne predstave, prav tako pa tudi o času in sredstvih, ki so za to potrebna. Vse to je vsebinsko in časovno precej obsežno kot tudi zahtevno delo, sicer bi bilo na tem področju narejenega že mnogo več drugje in pri nas.
Urbanistična dokumentacija za vplivna območja (če ne upoštevamo regionalnega plana in osnovne državne karte) zajema sledeče elaborate:
— sklep o določitvi vplivnih območij z ustrezno dokumentacijo;
— urbanistični program in
— ureditveni načrt z zazidalnimi načrti.
Navodilo republiškega sekretariata za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve za izdelavo urbanističnega projekta pa je izšlo interno 20/8-1964, objavljeno pa je bilo v januarju 1965. — Pripravljalna dela za pri-
pravo urbanistične dokumentacije zajemajo predvsem: posnetke terena (aero-foto in geodetski posnetki), demografske, geografske, pedološke, hidrološke, meteorološke, klimatske in druge študije oziroma celotno inventarizacijo prirodnih vrednot itd.
Pri izdelavi potrebne urbanistične dokumentacije pa nastopajo določene objektivne težave:
— nezadostna finančna sredstva, ki so za to potrebna: če bi upoštevali nekako povprečne stroške za izdelavo celotne urbanistične dokumentacije, je potrebno za področje občine Novo me sto v smislu sprejetega sklepa preko 200 milijonov dinarjev; od tega je že izvršenih del okoli ena tretjina;
— roki projektantov, ki jih skoraj vedno prekoračujejo, kljub pogodbenim penalom;
— nezasedenost delovnih mest v odse ku, pristojnem za posle urbanizma;
— nedisciplina nekaterih investitorjev — izsiljevanje in podobno, kar že tako okrnjeni zasedbi strokovne službe povzroča mnogo dela;
— v znatni meri je zaviralni moment tudi precej nepopolna in zakasnela zakonodaja: Navodilo za izdelavo urbanističnega projekta je izšlo, kot omenjeno, šele v avgustu 1964. oz. januarju 1965.
Kljub vsem navedenim težavam pa je bilo v preteklih letih pripravljenega precej gradiva za urbanistično ureditev novomeškega področja. V letih nazaj je bilo to gradivo v glavnem parcialnega
oziroma fragmentarnega značaja brez potrebnih ekonomskih kazateljev, v letu 1964 pa smo začeli s sistematično pripravo celotne urbanistične dokumentacije s sprejetjem sklepa o določitvi vplivnih območij v občini Novo mesto in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov, ki je edino smiselno izhodišče za nadaljnje uspešno urbanistično planiranje oziroma programiranje V zvezi s tem so izvršena predvsem sledeča pripravljalna dela oziroma izdelava sledečega gradiva:
— geodetske podloge za Novo mesto, Dolenjske in šmarješke Toplice, Stražo in delno Žužemberk;
— vodnogospodarske osnove porečja Krke, vodnogospodarska ureditev Dolenjskih Toplic, idejni projekt vodnogospodarske ureditve doline °rečne, skupno z raziskavo podtalne vode, raziskava podtalnice na Sentjernejskem polju, hidrogeološke raziskave toplih vrelcev v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah (brez globinskih vrtin), elaborat o namakanju šentjernejskega polja ter študija bazenske preskrbe z vodo področja Novega mesta;
— variantni predlog kompleksne ureditve kanalizacije Novega mesta ter kanalizacijski elaborati za Šentjernej in Dolenjske Toplice;
— program napajanja novomeškega bazena z električno energijo in sistem PTT omrežja;
— zasnove izgradnje in modernizacije cestnega omrežja;
— zasnove turistične ureditve doline Krke;
— gradivo o varstvu in ureditvi kulturno zgodovinskih spomenikov ter
(Nadaljevanje na 36. strani)
Št. 7 (778)
Brez strojev ne moremo več delati
O nekaterih perečih vprašanjih novomeške Vajenske šole
Nepodpisanemu piscu v premislek
Mekoj misli ob članku »NOVOMEŠČANOM V RAZPRAVO: ŠEST ALI DVE -KAJ JE BOLJŠE?«, objavljenem v 5. številki Dol. lista
Na sestanku delovne skupnosti Vajenske šole v Novem mestu smo sklenili opozoriti organe delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah na težave, ki nastajajo. Njihovi učenci se izobražujejo in vzgajajo pri nas, zato so, kot menimo, delovne organizacije dolžne razen moralne nuditi naši šoli tudi materialno pomoč, šele nato bo pouk uspešen, hkrati pa zagotovljen prehod v poklicno šolo, kakršno zahteva današnji čas.
Financiranje srednjih strokovnih šol, med katere šteje tudi naša, je v Sloveniji pereče od julija lani, ob začetku leta 1965 pa nismo še nič na boljšem kot smo bili v začetku šolskega leta. Stari način financiranja srednjih strokovnih šol se je podrl, o novem si pa še nismo enotni.
Premalo upoštevamo, da je šola organizacija, ki mora imeti vse pogoje za opravljanje svojih nalog. Res je, imamo novo stavbo, tudi mladih učnih moči-strokovnjakov je dovolj. Ti so pripravljeni prispevati vse, da bi bil pouk uspešen. Toda materialna sredstva, ki so šoli zdaj na voljo, so preskromna. Pri tem ne mislimo na osebne
dohodke, pač pa na sredstva za nakup opreme (strojev) za šolsko delavnico. Samo v dobro opremljeni delavnici bomo lahko izobraževali delavca, sposobnega za novo sodobno proizvodnjo in intenzivno gospodarjenje.
Kadar nanese beseda na. usodo naše šole in na njen razvoj, smo vsi za to, da vajenska šola ostane in preraste v kvalitetno poklicno šolo, kakršno zahteva čas. Za to so vse delovne organizacije, vse občine in tudi mladina.. Letos se je v prve letnike naše šole vpisalo več kot 20 kovinarjev in avtomehani-kov. Tudi tega, da je bodoča poklicna šola zelo pomembna kot vir mladih strokovnih kadrov za proizvodnjo, se vsi zavedamo. Ko pa ugotovimo, da moramo kar se da hitro opuščati klasično, vajensko šolstvo in uvajati času ustrezno, sodobno šolanje strokovnjakov za obrtniške poklice ter da so za to potrebna sredstva, je enotnost že omajana. Razumevanja ni več, še posebej pri onih, ki imajo denar ... Kljub temu pa se moramo vprašati:
Ali naj šolo prepustimo samo sebi, kjer bo izobrazbeni smoter v obstoječih pogojih
okrnjen, vzgojni smoter pa zanemarjen? Ali nam še vedno ni razumljivo, da so investicije v šolstvo izrednega pomena in naj rentabilne je naložene? Ali se bodo ob sedanjih pogojih dela in učenja absolventi naše šole sploh sposobni vključiti v hitri razvoj? Ali bodo pri dosedanji opremljenosti šole (pomanjkljivi učni pripomočki, zelo potrebnih strojev v delavnici pa ni!) mladi strokovni delavci, ki jih izobražujemo, uspeli v proizvodnji?
Čeprav so vsa našteta vprašanja nevšečna, moramo poiskati odgovor nanje. Kolektiv šole je storil lani vse, kar je mogel, da bi ustvaril pogoje za pouk v prvih razredih vajenske šole (A program), čeprav šola ni dobila nobenih sredstev za to, so nekateri člani kolektiva s požrtvovalnim delom med počitnicami opremili in usposobili delavnice za praktični pouk. Letos bodo učenci I. letnika že v marcu in v juniju končali prvi razred šole s takim praktičnim in strokovnim znanjem, kot je bilo sicer zahtevano šele ob koncu šole po zaključnih izpitih.
Da bi dosegli e/iak napredek tudi v razredih II. letnika (B program), bi potrebovali v delavnicah stroje. Teh pa kolektiv brez pomoči družbe sam ne more kupiti, pa naj se še tako trudi. Materialna plat vzgoje strokovnih delavcev je, kot se nam zdi, stvar delovnih organizacij, ki so torej dolžne skrbeti tudi za materialno osnovo šole. Ne pozabljajmo: samo s pomočjo sodobnih delavnic in sodobnih učil bo vajenska šola lahko zagotovila vajencem uspešen praktični pouk, ki jim bo omogočil, da bodo po končani šoli lahko začeli delati v svojih podjetjih tildi na najsodobnejših strojih.
Delovna skupnost vajenske šole se obrača na vse odgovorne činitelje v komuni, zlasti pa na organe DS v delovnih organizacijah ter jih prosi, naj prispevajo sredstva za dopolnitev opreme v njenih
delavnicah. Ta sredstva lahko dodelijo po priporočilih o strokovnem šolstvu vajenski šoli namensko.
Prepričani smo, da bo naše opozorilo naletelo na razumevanje. Ko boste tehtali, kolikšna naj bo vaša pomoč, ne pozabite, da gre pri tem za vajence, ki se bodo kot strokovno usposobljeni mladi proizvajalci vračali k vam, v vaše kolektive!
Za ravnateljstvo vajenske šole Novo mesto:
BORIS SAVNIK
»Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, če je z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.« In dalje: »Občinski upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno n? podlagi zakona in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in njenim svetom.« Taka določila vsebuje Ustava SRS v svojem  106. členu.
Med upravne akte, ki jih samostojno na podlagi zakona izdaja upravni organ, spadajo tudd lokacijske določbe. Dokler nimamo ustreznih zazidalnih načrtov, ki jih je pristojna sprejemati občinska skupščina, j J h nadomeščajo lokacijske odločbe. Preprosto povedano: po veljavnih predpisih odloča o lokacijah upravni organ samostojno vse dokler ne bomo imeli sprejetih zazidalnih načrtov za posamezne gradbene okoliše, kar pa ni odvisno samo od upravnega organa.
Zaradi tega je potrebno jasno povedati, da upravnemu organu teh zadev ni potrebno dajati na sejo sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, niti na sejo kateregakoli kolegijskega organa občinske skupščine. Ce gredo te zadeve na sejo ustreznega sveta, je to le posledica — menim da pozitivne — prakse naših upravnih organov, da dajo zadeve, ki tangiraj o širši krog občanov, v razpravo kolegijskim organom občinske skupščine ali celotni občinski skupščini. Vse to poudarjam zaradi tega, da bi občanom pojasnil, da ni bilo niti v konkretnem, ni ta v drugih primerih, ko je šlo za lokacijo, potrebno »posiljeni predlog toliko časa vračata pred svet, dokler ne bodo prisotni taki 61 and, ki ga bodo sprejeli«, kot je to napisal brezimni pisec.
če bi torej oddelek za gospodarstvo hotel doseči svoj namen, ki naj bi bil v tem, da protežira
določene posameznike, mu svoje »zle namere« ne bi bilo potrebno razgaliti pred svetom za urbanizem. Pri tem je zaradi jasnosti potrebno poudariti, da lokacijska odločba, tudi če bi bila izdana, kar pa se ni zgodilo (ne zaradi anonimnega pisca!) in bi glasila na določeno ime, še ne bi pomenila, da bi srečni imetnik take odločbe tudi lahko gradil svojo hišo na določeni lokaciji. Zakon o urejanju mestnega zemljišča namreč določa še licitacijo urejenega mestnega zemljišča, kjer lahko dobi zemljišče čisto tretja oseba, ki sploh ni prosila za izdajo lokacijske odločbe, če bi bila v konkretnem primeru lokacijska odločba za individualno gradnjo izdana, ne bi glasila na individualnega prosilca, pač pa na Zavod za izgradnjo in urejanje naselij v občini Novo mesto, ki jeAlokacijo pri Kapitlju tudi zaprosil in bi jo kot pooblaščeni organ občine dal na licitacijo.
Da se ne bi napačno razumeli: ni moj namen niti želja zagovarjati neracionalne zazidave komunalno opremljenih gradbenih zemljišč, niti nimam namena za vsako ceno zagovarjati določenih spodrsljajev in napak upravnih organov občinske skupščine Novo mesto, ki se ob obilici opravljenega dela prav gotovo pojavljajo v taka ali drugačni obliki. Ne zanikam niti določenih tehnokratskih reševanj posameznih zadev, ki bi se z malo več posluha za ljudi dale ustrezneje rešiti. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da se uprava občinske skupščine ravno na področju gradbeništva in komunale že dalj časa bori s precejšnjimi kadrovskimi težavami. In še nečesa ne sinemo pozabiti: upravni uslužbenci so samo ljudje z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostm., 2 manjšim ali večjim znanjem, z manjšo ali večjo usposobljenostjo in sposobnostjo za svoje deio.
Prav zaradi tega se ne morem strinjati s poslabšanjem napak*naših upravnih organov, posebno ne zaradi tega, ker mnogokrat sploh ne gre za napake niti za pomanjkljivosti pri delu uprave, pač pa za neinformiranost .. posameznih piscev in posameznih občanov, ki si lastijo pravico suvereno ocenjevati vsa področja družbenega življenja, Čeprav vemo, da se dan t* nihče od nas smrtnikov ne more spoznati na vsa dogajanja v našem kompliciranem družbenem življenju. Če pa je morda kcrr.t. dano več, je moja skromna želja, da pri svoji oceni istočasno konfrontira vsaj dve plati zvona, čeprav je zvon ponavadi okrogel.
V upravi občinske skupščine, pa tudi v oddelku za gospodarstvo nf delajo samo ljudje, ki se konkretno ukvarjajo z urbanizmom in v tej zvezi tudi z lokacijskimi odločbami. Zato je prav gotovo grobo posploševanje, če skozi prizmo upravnega urbanizma ocenjujemo delo oddelka za gospodarstvo, včasih pa kar celotno upravo. Stri njam se, da pride vsako delo -dobro ali slabo ~ na prepih, pa če hočete v vseh sodobnih komunikacijskih sredstvih. Res je, da
veter prepiha vse strehe, odnese pa le najslabše. In če že ustvarjamo veter, ustvarimo takega ln ga usmerimo tako, da bo odpihnil napake in njihove avtorje, ne pa da jih bo le napihoval v balon, ki se zelo počasi dviga proti soncu ui, meče nejasno senco na vse upravne uslužbence. Verjemite mi, da imam argumente za to, da se r.e morem strinjati z ne tako redkimi mnenji, da delajo in odločajo v upravi ljudje, ki niso sposobni trezno presojati posameznih -.adev, saj vemo, da ti isti ljudje sodelujejo v raznih drugih družbenih organizmih, pa jim tu6 nihče ne odreka te sposobnosti. In prav za našo upravo lahko brez bojazni trdim, da je v njej nad polovico zaposlenih takih ljudi, ki so znani družbeno politični delavci Strinjam se z javnim ocenjevanjem vseh družbenih dogajanj, vendar želim, da kritiziramo z vso družbeno odgovornostjo (pa tudi če kritiziramo tako hvaležen objekt, kot je uprava!), z določeno mero posluha za ljudi (pa čeprav gre za eksponate — nisem se zmotil — birokraoije) in z določenim poznavanjem področja, ki smo se ga lotili (kajti tudi veda, na kateri sloni delo uprave, je del določene znanosti). Predvsem pa kritizirajmo ob konkretnih napakah konkretne ljudi, če to zaslužijo in če imamo v rokah argumente!
Menim, da so dosedanji pokazani »argumenti« le žongliranje z nepriljubljeno frazo o birokraciji brez širšega (vsaj pokazanega) poznavanja njene vsebine in definicije, ki nI nova!
In še nekaj: sedanji upravni uslužbenci ne morejo in ne bodo odgovarjali za eventualne pomanjkljivosti svojih bližnjih ali daljnih prednikov v občinski upravi, ker je večina, predvsem odgovornih upravnih uslužbencev na svojih delovnih mestih šele nekaj let.
Pri vseh teh mislih se z vso odgovornostjo zavedam, » da uprava ni zaradi uprave, pač pa zaradi občanov in občinske skupščine ter njenih kolegijskih organov. Občanom in občinski skupščini pa bo služila le v primeru, če bo imela kvalitetne in stalne delavce. S stalnimi delavci pa se ravno na področju urbanizma ne moremo pohvaliti. Kot pojasnilo naj služi le javno vprašanje: Kdo se želi zaposliti pri organu, ki je iz dneva v dan deležen pavšalne, po možnosti zelo negativne ocene, brez prepričljivih argumentov?!
Oprostite, nepoznani tovariš, da me je ravno vaše pisanje spodbudilo k tem mislim. Verjemite, da nisem imel pred očmi le vašega pisanja, pač pa tudi dnevno sveže obdolžitve, ki zelo radodarno letijo iz ust enostransko (po zaslugi takih piscev, kot je anonimni?) poučenih občanov, ko obiščejo u-pravnopravnega (in v isti osebi začasnega stanovanjskega) in gradbenega referenta . . . Samo dva sta in oba sta dala odpoved. Novih ne dobimo niti na stanovanje in na osebne dohodke po dogovoru.
FRANd KUHAR tajnik občinske skupščine
OB črN S K A SKUPŠČINA NOVO MESTO
ODDELEK ZA SPLOŠNE IN DRUŽBENE SLUŽBE
obvešča  občane občine Novo mesto,
da bomo do 20. marca 1965 ponavljali in dopolnjevali
volilne imenike
Zato pozivamo vse občane, ki so ah bodo do 28. marca 1965 dopolnili 18 let, kakor tudi tiste, ki so se doselili na območje občine ah spremenili bivališče y občini in vse druge, ki imajo volilno pravico, pa niso vpisani v volilni imenik, da se priglasijo na pristojnem krajevnem oz. matičnem uradu ali prijavno-odjavnem uradu na sedežu občine za vpis v volilni imenik.
Informacija o pripravi urbanistične dokumentacije na področju občine Novo mesto
(Nadaljevanje s 35. strani)
— več drugih elaboratov o rešitvi posameznih urbanističnih oz. komunalnih elementov.
Na osnovi prednjega so že izdelani sledeči urbanistični elaborati:
— zasnove regionalnega razvoja' Novega mesta in osnovna državna karta v merilu 1: 5000 (za več kot 50 % celotnega področja občine);
— sklep o določitvi vplivnih območij v občini Novo mesto in rokih za izdelavo urbanističnih projektov'z ustrezno dokumentacijo;
— osnutek urbanističnega programa Novega mesta brez ekonomskega dela;
— predlog zazidalnega načrta središča Novega mesta (v obravnavi na svetu, pristojnem za urbanizem);
— zazidalni načrt soseske Mestne njive;
— zazidalni načrt Jerebove ceste;
— zazidalni načrt soseske Volčičeva
— Drska — Brod — arhitektonski del;
— zazidalni načrt Gor. Straža — za potrebne gradnje;
— Žužemberk del — za potrebne gradnje;
— vikend naselje Dolenjske Toplice
— arhitektonski del. . V izdelavi pa so:
— končni predlog celotnega urbanističnega projekta Novega mesta;
— predlog urbanističnega projekta za Dolenjske in šmarješke Toplice, medtem ko so urbanistične zasnove za oba kraja že izdelane;'
— zazidalni načrt soseske Nad mlini; zazidalni načrt soseske Volčičeva
— Drska — Brod — celoten elaborat;
— zazidalni načrt soseske Bršlin;
— zazidalni načrt Zagrebške ceste;
— Šentjernej del — za potrebne gradnje;
— vikend naselje Dolenjske Toplice
— celoten elaborat;
— vikend naselje šmarješke Toplice Iz prednjega izhaja, da je na tem področju urbanističnega planiranja že precej narejenega in bo tako v smislu sklenjenih dogovorov s projektanti glavna urbanistična dokumentacija pripravljena letos do konca aprila.
Da pa lokacije v Novem mestu in Straži niso že prej izdane, je vzrok dolgotrajen postopek pridobivanja zemljišč, za lokacije v Žužemberku pa površen urbanistični elaborat, ki ga je izdelal projektant in ga je bilo potrebno popraviti. Za Žužemberk je sedaj vse urejena in bo licitacija v prvi polovici februarja. Razumljivo je, da je sistematična priprava urbanistične dokumentacije povzročila določeno čakanje in probleme v zvezi s tem, na kar pa smo opozorili že ob sprejemanju sklepa o vplivnih območjih.
Sicer pa glavni vzrok delnega čakanja ni v delu občine oziroma zavoda, temveč m predpisanem postopku -a pridobivanje zemljišč. V bodoče — zlasti pa v drugi polovici leta — pa bo ":ato ta dokumentacija v znatni meri olajšala in končno normalizirala delo na tem področju urbanizma.
Ob koncu leta 1963 je bil ustanovljen, v začetku leta 1964 pa je začel delovati
Zavod za izgradnjo in urejanje naselij, ki ima svoj poslovni sedež v Novem mestu. Zavod med drugim proučuje pogoje sodobne izgradnje in urejanje naselij, vključno njihovo komunalno ureditev, skrbi za programe in načrte celotnih naselij ali posameznih predelov, ureja mestna in njim podobna zemljišča in jih oddaja v uporabo. Celotna izdaja lokacijskih dovoljenj v okviru gradbenih okolišev ^in v njihovi bližini ter v perspektivnih naseljih se izvaja preko Zavoda za izgradnjo in urejanje naselij. Da pa bi se pospešilo in pocenilo delo glede izdelave urbanistične dokumentacije, se v okviru Zavoda za izgradnjo in urejanje naselij formira še poseben oddelek za urbanistično programiranje.
Kot je iz vsega prednjega razvidno, je bilo zlasti leto 1964 obdobje intenzivnega dela rta pripravljalnih delih, izdelavi urbanistične dokumentacije in komunalnega opremljanja novih gradbenih zemljišč tako s strani pristojnih upravnih organov občine kot tudi Zavoda za izgradnjo in urejanje naselij. — Ureditev vseh problemov, ki jih sedaj pogojuje pomanjkanje urbanistične dokumentacije, bo možno v celoti, ko bo le.-ta tudi v celoti izdelana, to pa je do konca leta 1967 v smislu sklepa o določitvi vplivnih območij v občini Novo mesto in rokih za izdelavo urbanističnih projektov.
Večji del opisanih problemov pa bo rešen do gradbene sezone 1965 na osnovi dokumentacije, ki je že izdelana ali pa je predvidena, da se v tem roku pripravi.
Iz pisarne občinske skupščine Novo mesto
ZA 15. OBLETNICO OBSTOJA DOLENJSKEGA LISTA ŽELIMO NJEGOVEMU KOLEKTIVU VELIKO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU, VSEM BRALCEM PA PRIJETNO BRANJE!
KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK
z enotami:
GOSTILNA — MESARIJA — PESKOL0M
NOVOMEŠKA KOMUNA®
Zima se še ni poslovila (Foto: O. Gerjevič)
F  Mi hočemo biti možje
so si najbrž mislili tisti trije dijaki, ki so v četrtek, u, februarja dopoldne okoli 10.30 ure v spodnji "delikatesi na Glavnem trgu v Novem mestu korajžno prižigali cigarete in bahavo puhali dim v zrak. Pri tem so se zviška ogledovali na ostale goste v delikatesi, češ »mi si upamo«.
2e lani so prepovedali kajenje v delikatesi na zahtevo sanitarne inšpekcije. Razen posameznih mladoletnikov vsi gostje spoštujejo prepoved kajenja v lokalu. Napisi »Ka jenje prepovedano!« so bili kmalu raztrgani, če uslužbenke katerega vljudno opozorijo na prepoved, se iz njih norcu je jo in jih Selo žalijo.
Kaj rešene more biti nikjer nobenega kotička, kjer človek ne bi moral skupno z malico goltati tudi tobakov dim? Pa res ni nikogar, ki bi lahko vsakogar naučil spoštovanje predpisov, če že sam ni toliko kulturen, da bi vedel, da v lokalih, zlasti živilskih, ne brani kajenja samo predpis, marveč tudi olika?
Nekdo je dejal, da so imeli diraki ta dan športni dan!
R.
„Kot gospodar bi rad vede!..."
Biršlinčanl bodo na posebni javni tribuni razčiščevali nejasna vprašanja glede prispevkov in davkov občanov
»Pojasnite mi, prosim, za koliko bo večja davčna osnova po novem izračunu katastrskega dohodka, kakor pravite. Kot gospodar bi rad vnaprej predvidel izdatke za družbo. Saj samo približno, da bi se orientiral!«
»Nič natančnega še ne vemo povedati!«
Jutri predavanje Bogdana Osolnika
V okviru pokongresne dejavnosti bo jutri ob 17. uri v dvorani kina Krka v Novem mestu predaval o mednarodnem pomenu in odmevih na VIII. kongres ZKJ tovariš Bogdan Osolnik, član CK ZKJ in direktor KOMUNISTA. Občinski odbor SZDL in občinski komite ZK v Novem mestu vabita prebivalce mesta na zanimivo predavanje našega uglednega rojaka.
Dobro obiskan zbor občanov v Šmarjeti
7. februarja je bil v šmarjeti zbor občanov. Prebivalci so se ga res množično udeležili. Razpravljali so o osnutku družbenega plana in proračuna občine Novo mesto ter o osnutku odloka o prispevkih in davkih občanov. Oboje je razlagal predsednik krajevne skupnosti šmarjeta Franc Medle, občinsko skupščino pa je na zboru zastopa! Janez Potočar.
Občanom je bilo na zboru pojasnjeno, da na šmarješkem koncu ni zemlja več v I. razredu, pač pa samo še v II., II. in IV. razredu. Lastniki, ki imajo zemljišča v IV. razredu, ne bodo več plačevali davkov, druge takse in dajatve pa še ostanejo. Lastniki, ki bi smatrali, da njihova zemljišča spadajo v nižji razred, bodo lahko prosili za prekvalifikacijo, ko bo objavljen poseben razpis Zavoda za izmero zemljišč. Novi
šmarješki gasilci med najboljšimi v občini
Nedavno tega je imelo občni zbor gasilsko društvo v šmarjeti. Predsednik društva Tone Medja in poveljnik Franc Medle sta poročala o dejavnosti gasilcev v pretekli delovni sezoni, zatem pa je zastopnik občinske gasilske zveze pohvalil šmarješke gasilce za njihovo dosedanje uspešno delo in jim zaželel še mnogo novih uspehov. V imenu gasilske zveze je ob tej priložnosti izročil domačemu gasilskemu društvu pismeno priznanje.
V razpravi so se pogovorili o še večji aktivnosti' članov in odgovornosti do posameznih prevzetih nalog. Ob koncu sta bila izvoljena nov upravni in nadzorni odbor, sprejet je bil delovni načrt in statut društva.        D. P.
občinski odlok bo med drugim borcem in aktivistom znižal davščine, kar so vsekakor zaslužili. Franc Medle je omenil tudi to, da bodo kmetovalci, ki bodo kooperirali z zadrugo, deležni popustov pri davkih. Opozoril pa je, da vsi oni, ki bodo bodisi zaprosili za prekvalifikacijo zemljišč, bodisi bodo kooperirali z zadrugo, v I. in II. akontaciji olajšav ne bodo deležni.
V nadaljevanju zbora je predsednik KS odgovarjal na vprašanja in zahteve občanov z zadnjega zbora. Nova šola v šmarjeti se bo gradila v razdobju 1965—1970, gradnja vodovoda iz šmarjete v Dolenjo vas pa se bo pričela takoj, ko bodo izkopani jarki in pripravljeni delavci za gradnjo. Zajetje bo zgrajeno tako, da ne bo okvar. Uprava zdravstvenega doma iz Novega mesta se strinja z željo prebivalcev po zdravstveni postaji in bo, čim bodo prostori pripravljeni, dala potrebno opremo. Občani so se pomenili še o tem, da ne bodo s pluženjem snega uničevali potov. Pri pluženju bodo puščali odslej na vsako stran po 1 m celine.
Janez Potočar je poročal o družbenem planu. Pohvalil je prizadevnost prebivalcev, ki se kaže v dejavnosti krajevne skupnosti. Menil je, da bo treba skrbeti za gostišča in trgovino ter za zunanje lice krajev, saj je šmarješki konec turistično področje.
Dvoje lepih povesti klasika Josipa Jurčiča imate v knjigi KLOŠTRSKI ŽOLNIR —
TIHOTAPEC Z ilustracijami akad. slikarja B. Borčiča — Izdala Dolenska založba — Cena 560 dinarjev — Dobite v knjigarnah
SVOJE USLUGE PRIPOROČA OBČANOM KOLEKTIV
KOMUNALNEGA PODJETJA NOVO MESTO
A
RAZŠIRJAJMO IN PODPIRAJMO DOMAČE POKRAJINSKO GLASILO SZDL !
S takim odgovorom pa občan, ki je prisostvoval zboru volivcev v Bršlinu 9. februarja, ni bil zadovoljen. Odgovor ni bil namenjen samo njemu, ampak vsem kmetom bršlinskega pridelovalnega okoliša, ki je pretežno uvrščen v drugi vrednostni razred, i
»Zakaj pa pridete pojasnjevat na zbor volivcev, če ne veste odgovoriti?« so spraševali vobčani.
Občinska uslužbenka in odbornik sta bila v zadregi, ker nista vedela pravega odgovora. Seveda, saj bo novi izračun katastrskega dohodka končan šele čez nekaj mesecev! Zadrega je bila še večja, ko je neki občan razpravljal:
»Menim, da je formulacija o predvidenih taksah na (krožne) žage nerazumljiva, ker se ne ve, kdo bo moral dejansko plačati takso: ali vsak lastnik ali samo tisti, ki bi z žago služil, če govorimo, kako se mora kmet mehanizirati, ni prav, da bi ga tako obdavčili.«
Občani so našteli vrsto nejasnih vprašanj, največ seveda o davščinah. Zato so menili, da bi bilo dobro sklicati posebno javno tribuno, na kateri bi pojasnjevali nerazčiščena vprašanja. Predlog za skhc javne tribune je bil soglasno sprejet, vendar pa datuma še niso določili.
»2e nekaj mesecev skačemo čez kretnico, ker so ce-
sto pri gradnji steklarne čisto uničili. Ne vem, kod bomo lahko šli v mesto, ko bo železnica prepovedala prehod po progi. 2e lani smo s peticijo zahtevali, da bi občina omogočila popravilo te ceste, pa nič. Sami smo pripravljeni prostovoljno razgrniti gramoz, če nam bo dostavljen. V osnutku proračunskega predloga piše, da bo letos za komunalno dejavnost malo sredstev, zato ne vem, kako bi reševali take zadeve,« so ugotavljali posamezniki.
In še so predlagali in zahtevali: da bi avtobus vozil do Cegelnice, da bi Bršlin dobil avtobusno postajo, da bi uredili potrošniški center in podobno. Marsikaj so predlagali in zahtevali kljub temu, da so uvodoma slišali, kakšne težave se občini obetajo v letošnjem proračunskem letu.
I. Z.
Ljubljanska vrata v dneh, ko jih je zametel sneg (Fo-to: Polde Grahek)
Sekretar SRS za kmetijstvo v Novem mestu
V sredo, 10. februarja, je obiskal KZ v Novem mestu sekretar za kmetijstvo SRS inž. Janez Perovšek in si med drugim ogledal tudi farmo be-konov v Zalogu in kmetijske obrate v Šentjerneju. Ob ogledovanju teh obratov je tovariš Perovšek med drugim dejal, da je čutiti precejšen napredek, zlasti še v strokovnosti,  ki  ga  je novomeška
KZ dosegla v zadnjem letu po združitvi več kmetijskih organizacij v eno. Resda je zadruga, ki zajema v glavnem dediščino bivšega KGP, še vedno v težkem finančnem položaju in sodi še med tiste zadruge, ki imajo izgubo, vendar pa je treba priznati, da so to izgubo v enem letu za polovico zmanjšali. Hkrati pa je naglasil, da je
Premišljene in načrtne priprave so se izplačale
Zapis ob koncu konferenc krajevnih organizacij Socialistične zveze v novomeški občini
Konference krajevnih organizacij Socialistične zveze so bile v novomeški občini pred nedavnim končane. Kot zadnji so se zbrali na konferenci člani SZDL v Straži (iz Gornje in Spodnje Straže), v Šentjerneju, na Malem Slat-niku, v Birčni vasi in na III. terenu v Novem mestu. Čeprav temeljitejša analiza poteka konferenc še ni pripravljena, lahko posredujemo nekatere ugotovitve.
Premišljene in načrtne priprave na terenu, ki so jih opravili člani občinskega odbora SZDL pred konferencami, so, obrodile sad. Opaziti je bilo, da so konference potekale lažje tako v organizacijskem kot tudi v tehničnem pogledu, pa budi kadrovska izbira novih vodstev je bila temeljitejša. V večini odborov krajevnih organizacij so
Na podeželju da, v mestu ne
Minuli zbori občanov, ki so obravnavali osnove družbenega plana in proračuna občine za leto 1965 ter osnutek odloka o prispevkih in davkih občanov,, so bili različno obiskani in plodni. Ko so zbori še potekali, je predsednik občinske skupščine v Novem mestu Sergej Thor-ževskij izjavil za naš list, da je najboljša razprava pač trfm, kjer posamezna vprašanja neposredno zadevajo občane. »Podeželski zbori, predvsem nekateri, so bili pestri in dobro obiskani, v mestu pa je bilo pretežno vse slabše, obisk in razprava. To so seveda samo prvi vtisi, ne ocena,« je pripomnil predsednik Thorževskij.
ljudje, ki so sposobni in so voljni delati. Pokazalo se je, da je bila bojazen, da bi se konference spremenile v zbore volivcev, neupravičena. Na konference je prišlo zelo veliko članov, razprave pa so bile povsod kvalitetne.
Cela vrsta vprašanj, ki so jih na konferencah načeli, je našla prostor v- programih dela družbeno-političnih organizacij, poseben poudarek pa so domala povsod dali dejstvu, da so organizacije same v prvi vrsti poklicane pa tudi pripravljene načenjati najbolj pereče stvari. Lahko rečemo, da je pri tem največ takšnih vprašanj, ki jih bo morala reševati širša družbena skupnost, ker so že prerasla krajevne meje. Zlasti ta ugotovitev je zelo razveseljiva, poudariti pa velja, da se bo povsod treba lotevati najprej pomembnejših problemov, saj bo za manjše, krajevne, časa dovolj.
Na konferencah so povsod govorih o evidentiranju odbornikov in poslancev za bližnje skupščinske volitve. Mnogi predlogi, ki so jih dajali člani zelo resno, so dokaz, da smatrajo evidentiranje kandidatov za pomembno nalogo. Številni kandidati, ki so bili evidentiram na konferencah, so ljudje, ki uživajo ugled in so že z dosedanjim delom dokazali, da bodo sposobni opravljati odgovorno družbeno nalogo, za katero so predlagani.
Resnost in zagretost ljudi pri novem načinu javnega kadrovanja obeta, da se bodo občani z vso odgovornostjo lotili izbire kandidatov, ki bodo zastopali posamezne volilne enote na volilnih listah.  To bodo  opravili na
bližnjih kandidacijskih zborih volivcev. Prav gotovo ne bo lahko izmed zelo velikega števila evidentiranih kandidatov izbrati najboljše in takšne, ki bodo sposobni zadostiti zahtevam občanov.
O konferencah Socialistične zveze pa lahko ob koncu" pripomnimo, da so obogatile nova vodstva SZDL z dobrimi izkušnjami ter jim posredovale zelo sprejemljive programe dela za prihodnje, predkongresno obdobje. SLAVKO DOKL
za doseganje še večjih uspehov in rentabilnosti v kmetijski proizvodnji nujno dokom-pletirati nekaj obstoječi]", objektov, predvsem pa farmo bekonov v Zalogu in pit-višče goveje živine v Dr&škovcu. čimprej je treba zgraditi še lastno mešalnico močnih krmil, ki bo med drugim precej vplivala tudi na znižanje proizvodnih stroškov. Novomeška zadruga ima i/reden odstotek zamočvirjenih površin, ki pa so hkrati še razdrobljene. Zato je sekretar za kmetijstvo SRS nienil, da bi se morali čimprej lotiti tudi melioracij teh zemljišč, da bi si tako zagotovili močno krmno osnovo za 01>s?oječe obrate. Letos namerava zadruga vložiti v kompletiranje kmetijskih obratov oboli 50 mili-jovno dinarjev, za popolno rešitev in izboljšanje obstoječega stanja pa bi bilo treba, vložiti še 253 milijonov dinarjev. Tovariš Perovšek je V zvezi s tem poudaril, da je treba zadrugi nuditi izdatnejšo pomoč, predvaem v obliki manjših sanacijskih kreditov kratkoročnega zniičaja za najnujnejše naložbe, ki pogojujejo uspešnost poslovanja kmetijske zadruge.
NOVOMEŠKA KOMUNA
Nič več »ciganski« Cigan, ampak sosed!
Potem, ko je bil Cegelničanom na zboru volivcev v Bršlinu 9. februarja zvečer podrobneje obrazioien predlog za preselitev ciganskih družin iz gozda 2-ab-jeka v razne vasi v okolici Novega mesta, so z boljšim razumevanjem razpravljali o predlogu, da bi ena ciganska družina živela v Cegelnici. Cigan si bo tu najprej lahko postavil barako, kasneje pa zidal stanovanjsko hišo na mestu, na katerem bo lahko koristil vodovod, kanalizacijo, elektriko in druge javne pridobitve.
Seveda tudi tokrat ni šlo brez pikrih dvogovorov o tem, ali spada Cigan v gozd ali naselje, ali je Cigan dojemljiv za prednosti in pridobitve civilizAntje in kulture ali je divjak in bo večno ostal divjak Na srečo je bilo takih dvogovorov manj, ker je naposled prevladalo trezno presojanje o stanju, do katerega je privedlo prizadevanje za rešitev ciganskega vprašanja. Ob takem razumevanju, ki ne temelji ni nobenih razločkih med ljudmi, še najmanj pa riu bi bilo osnovano na nesocialistieni rasni podlagi, ko se mnogi lahko prepričali, da je Cigan človek kot vsi ljudje in da bo kot tak družbi iudi nekaj koristil. Da so Cigani pripravljeni iti po poti civilizacije, so se udeleženci zbora volivcev v Bršlinu lahko sami prepričali, ko so ob prisotnosti petnajstih Ciganov razpravljali o ciganskem vprašanju. Cigan, ki bo bival v Cegelnici, je občanom pojasnil, da ima žf vse pripravljeno za hišo, ki jo namerava še letos zidati. Tedaj so se otajali tudi tisti redki posamezniki, ki so bili do zdaj »sveto prepričani«, da spada Cijran samo tja, odkoder je, torej v gozd, in sklenili stt?* jeti novega stanovalca kot soseda, ne pa kot »c**'.«* skega« Cigana.
i „1
Franc Babic - najboljši športnik Dolenjske!
Končana je tradicionalna ariKeta Dolenjskega lista ca najboljšega športnika Dolenjske. En mesec časa ste imeli za izbiro najboljših, kljub tako dolgemu roku pa smo dobili presenetljivo malo odgovorov. Nadejali smo se, da bodo odgovorni športni delavci, ki smo jim poslali ankete še posebej: zmotili smo se, saj smo dobili odgovore le lz Črnomlja in delno iz Kočevja. Iz občinske zveze za telesno kulturo Brežice smo dobili izpolnjene anketne liste na žalost že potem, ko je bila anketa zaključena
Kakšni so rezultati? Po pričakovanjih — lahko rečemo tudi najbolj zasluženo — je zmagal naš znani dirkač Franc Babic iz Krškega. Novomeščani so se prav tako dobro uvrstili: med najboljšo deseterico imajo kar 6 svojih predstavnikov: Penko je drugi, Splihal tretji, Istenič peti. Mraz šesti, Mrzlak sedmi in Potrč deveti. Črnomelj ima med najboljšimi desetimi dva zastopnika, oba iz rokometnega tabora: Zinka Weiss je četrta, Ivanušičeva pa deseta Med deseterico najboljših se je vrinil še plavalec krškega Celulozarja Jesenšek. ki je zasedel osmo mesto
Vrstni red in točke:
1. Franc Babic — 187 točk,
2. Igor Penko — 137 točk,
3. Jože Splihal — 128 točk,
4. Zinka VVeiss — 119 točk,
5. Vinko Istenič — 101 točka,
6. Rudi Mraz — 92 točk,
7. Jože Mrzlak — 44 točk,
8. Peter Jesenšek — 42 točk,
9. Marjan Potrč — 37 točk,
10. Katica Ivanušič — 30 točk,
11. Ivica Rajgelj — 26 točk,
12. Kranjc Tone — 25 točk,
13. Stane Jarc — 24 točk.
14. Saša Bižal — 23 točk,
15. Janko Goleš — 19 točk.
Več kot 10 točk so zbrali še naslednji športniki: Ausec in V. VVeiss po 16, Hren, Murovič in Žunič po 14, Vidmar 13, Knoll 11 in Sonc 10.
Še nekai o zmagovalcih: FRANC BABIC je spidvejist iz AMD Krško. Letos je po zatrjevanju klubske uprave dosegel svoje največje uspehe dosedaj. IGOR PENKO je odbojkar novomeškega Partizana, obenem pa je tudi eden izmed najboljših dolenjskih šahistov. Pra/ gotovo ima dosti zaslug za osvojitev četrtega mesta novomeških odbojkarjev v slovenski ligi. Kot Igor Penko je tudi J02E SPLIHAL član novomeškega Partizana. Visoko mesto tega košarkarja je dokaz, da je košarka v Novem mestu res zelo priljubljena.
ZINKA VVEISS je golgeter ro-kometašic črnomaljskega Partizana in hrbtenica ekipe. Lani je bila , po izjavi vodstva kluba najboljša strelka slovenske ženske rokometne lige. VINKO ISTENIČ
nad Cvarom, državnim reprezen-tantom v teku na 400 metrov z zaprekami na dolenjskem prvenstvu. RUDI MRAZ je balinar novomeškega železničarja. Smatrajo
Franc   Babic, talentirani vozač AMD Krško
ga za enega najboLjših dolenjskih balinarjev, prav gotovo pa je najboljši tolkač. Prav tu je tudi za beležil lepe uspehe v državnem merilu.
J02E MRZsLAK je Kegijac novomeškega Pionirja, večkratnega prvaka Dolenjske. Tako kot njegov klub, je tudi on že dostikrat segel po trofeji najboljšega Kegijača Dolenjske. PETER JESENŠEK je plavalec krškega Celulozarja. Tuda on je dosegel lani več. lepih zmag in je bil uvrščen med deseterico najboljših slovenskih plavalcev v preteklem letu v več disciplinah.
MARJAN POTRČ Je odbojkar novomeškega Partizana, obenem pa je tudi atlet AK Novo mesto. V zadnjem času se vse bolj posveča odbojki in Partizanu, kamor ga veže še" predsedniško mesto. Za KATICO IVANUSIC lahko rečemo, da so jI mesto med najboljšimi prav gotovo priborili vneti ljubitelji rokometa iz Črnomlja. Na njihovih anketnih listih je bilo njeno ime vedno zapisano med prvimi
Pojavilo se je 59 različnih imen
• Se nekaj zanimivosti iz letošnje ankete: na anketnih listih se je pojavilo 59 različnih imen, 23 športnikov pa je dobilo •'eč kot 10 točk. Največkrat so bili na li stih zapisani športniki novomeške ga   Partizana,   saj   so ljubitelji
Športno pismo iz Brežic
Je atlet, član AK Novo mesto. Land je zmagal na vseh atletskih tekmovanjih v Novem mestu v svoji disciplini. Med najlepše uspehe šteje prav gotovo zmago
NOGOMET: nogometaši so se znašli v kritični situaciji. Vodstvo ni poskušalo v zimskem času zbrati igralcev na treningih, zato bo kondicija spet velik problem. Nekateri samoiniciativno trenirajo pri ostalih panogah. Vodstvo nI zainteresirano za uspehe te panoge. Prav tako je eden od poglavitnih vzrokov neuspeha nediscipliniranost igralcev: če nekateri prebede noč, potem prav gotovo ne moremo pričakovati uspeha. Ce hočemo, da bo ta panoga uspešneje delovala, bomo morali Izmenjati celotno vodstvo sekcije. Partizan bo moral čimprej najti ustrezno rešitev, saj je med mladino za to panogo precej zanimanja.
KOŠARKA: brežiški Košarkarji zaenkrat le še životarijo, saj nimajo ustreznih rekvizitov za vadbo. Čeprav nekateri voditelji ne kažejo nobenega zanimanja za košarko, pa se igralci sami usposabljajo ObZTK je sdcer naročila konstrukcije za koše, vendar jih izdelovalec še ni naredil. Igrali bodo na rokometnem igrišču. Potrebno pa bo najti trenerja, saj brez njega sekcija ne bo mogla uspešno delati, čeprav zdaj trenirajo dvakrat na teden.
KEGLJANJE: o kegljačih lahko govorimo le pohvalno. • Že nekaj let so kegljači zelo aktivni, saj so sodelovali na raznih tekmovanjih ter dosegli lepe uspehe. 2al je ta šport zaenkrat le domena starejših športnikov, mladina pa ne kaže preveč zanimanja. Redno tekmujejo na klubskih -tekmovanjih in imajo stalne stike s klubom Zadružnik, tekmujejo na občinskih in okrajnih prvenstvih in stalnih srečanjih z Bregano in Zagrebom. Zaradi številnosti članstva je sedanje enostezno kegljišče premajhno. Morda je tudi tu vzrok, da ni ta panoga še močneje razvita.
NAMIZNI TENIS: tudi zadnje srečanje madinskih aktivov je potekalo v pravem športnem vzdušju. JLA je tokrat izgubila obe srečanji: z gimnazijo 5:0, z Brežicami pa 5:2. JLA pa je kljub temu zmagala s sedmimi točkami. Mladinski aktiv Brežice jih Je zbral prav toliko,' gimnazijci pa imajo le dve točki. Brežičanl so zado-
Šolske športne igre 1965 v počastitev 20-letnice osvoboditve
Vsa šolska mladina se že dalj časa pripravlja, da bo z raznimi tekmovanji in množičnimi nastopi dostojno proslavila letošnjo 20-letnico osvoboditve. 2e lansko jesen so pri republiškem sekretariatu za šolstvo ustanovili organizacijski odbor za šolske športne igre, ki ga vodi Boris Lipužic, republiški sekretar za šolstvo. Tudi na našem območju so že ustanovili odbore, ki bodo pripravljali tekmovanja in množične nastope v občinah.
Vse šole s področja Medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu so že dobile vaje za množične nastope. Vaje niso težke in sc jib bodo učenci z malo truda, kljub težkim pogojem, lahko naučili.
Prvi razredi bodo med petjem in glasbo uprizorili nekaj vaj in se na koncu zavrteli v kolu. Drugi razredi bodo imeli vaje ha švedski klopi. Tam, kjer teh klopi nimajo, bodo sami naredili skromne klopi. Učenci tretjih in četrtih razredov bodo imeli vaje z dolgo ko-lebnico Zanimiv nastop — predvsem v sabljanju dvojic — bodo imeli peti in šesti razredi, Id bodo vadili s kratkimi palicami. Učenke višjih razredov bodo zaplesale v veseli polki, fantje pa bodo skupaj s srednjimi in strokovnimi šolami izvajali dokaj zahtevne raznoterosti v dvanajstericah na blazini. Najboljši bodo nato odpotovali s to vajo na Zlct bratstva in enotnosti v Karlovac. Dijakinje srednjih in strokovnih šol bodo nastopile v rajalni sestavi: najboljše bodo šle ludi v Karlovac.
Na medobčinskem množičnem nastopu, ki bo konec maja v Novem mestu, bodo nastopili tudi najboljši atleti iz osnovnih in srednjih šol. — Vse te vaje so že predelali na seminarjih za telesno vzgojo, ki so bili v zimskih počitnicah v" novomeških telovadnicah. — Vsi učenci se bodo učili teh vaj: nastopali bodo na domačih in občinskih nastopih. Najboljši bodo nato nastopili na ■ medobčinskem nastopu v Novem mestu, nato pa junija še-v Karlovcu.
Bojazen, da se vaj ne. bo mogoče naučiti, je odveč, saj so jih vse šole dobile pravočasno: večkrat so jih že predelali. Ce smo se za novomeški zlet naučili veliko težjih vaj, se bomo tudi teh in tako dostojno proslavili 20-letnJco osvoboditve z množičnimi nastopi mladine.
- JOŽE T.LONAR
voljni z uspehom tekmovanja: želeli bi le, da bi bili ti stiki kar najbolj tesni.
RIBOLOV: tudi ribiči niso ostali le pri sklepih. Na drugem od-borovem sestanku je predsednik Zorko povedal, da so že predložili predračun za izgradnjo ribnika v Prilipah. Ko bo topleje, bodo začeli s prostovoljnimi akcijami. Referent za turizem in gostinstvo pri ObS Brežice tov. Strunjak je rekel, da bo to za turizem velika pridobitev, saj se bo ribištvo v tem predelu precej razvilo. Ribiča bodo lahko dobili ribolovne dnevne karte in ves pribor. Zgradili bodo manjši gostinski objekt in uredili parkirni prostor.
OSKAR GERJEVIC
JUGOSLAVIJA
SPENT 1965
• Organizatorji letošnjega 28. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo od 15.—25. aprila v Ljubljani, ločita od največje namiznoteniške prireditve na svetu samo dva meseca. Seveda se temu primerno stopnjujejo tudi priprave. Grad. nja velike SPENTove dvorane je že v zaključni fazi. Graditelji obljubljajo, / da bo dvorana nared že do 5. aprila, ko bo v njej generalna preizkušnja za tehnično vodstvo, sodnike ln ostali organizacijski aparat.
X x_x
O Doslej je na Organizacijski komite SPENT prišlo že 47 prijav držav - članic mednarodne namiznoteniške organizacije ITTF, tako, da je že sedaj izenačen rekord udeležbe, ki so ga pred dvema letoma dosegli v Pragi. Ker pa pričakujejo prijave še nekaterih držav, ki so se preliminarno že prijavile decembra ali pa so vplačale ustrezno prijavntno ITTF, bo rekord iz leta 19G3 prav gotovo potolčon
X X X
• Upravni odbor skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij je sklenil, da bo za SPENT izdal posebno serijo dveh znamk z motivom iz namiznega tenisa. Hkrati bodo v prometu tudi posebne kuverte in žigi SPENT
športa zapisan Kai 28 različnih imen športnikov iz tega kolektiva. Po posameznih panogah imajo največ predstavnikov rokometaši in košarkarji: po 12. Res pa je, da so vsi košarkarji iz istega društva — iz novomeškega Partizana. Tudi novomeški odbojkarji so dobro zastopani: 7 različnih Imen na anketnih listih je lep dokaz, da je za odbojko še vedno živo zanimanje Največkrat je bil na prvem mestu omenjen Babic in sicer 22-krat, pred Splihalom, ki je bil 14-krat. Na drugem mestu je bil spet največkrat zapisan Babic — 11-krat, enkrat manj pa Penko Istenič je bil kar 13-krat tretji, Penko pa desetkrat. Tudi četrti je bil največkrat Istenič: 10-krat, Mrzlak pa dvakrat manj. Na petem mestu je bila največkrat zabeležena VVeissova — 12-krat, dvakrat manj pa Potrč Na prvem mestu se je v letošnji an-^keti zvrstilo 21 športnikov
10 in 15 nagrad
• ln še nagTade: za sodelavce smo izžrebali 10 knjižnih nagrad. Žrebal ;e Marjan Gregorčič iz Otočca, ki Je bil gost našega uredništva pri zaključku ankete. Iz kupa anket je potegnil tale imena: Pezelj Vera, Pugljeva 4, Novo mesto; Levstik Janez, Bršlin 45, Novo mesto; Gregorčič Marjan, Otočec ob Krki 14; Škrinjar Slavko, Bršlin 43, Novo mesto; Bavcon Julijana, Cesta komandan-danta Staneta 4; Slak Minka, Volčičeva 13, Novo mesto; Struj Jože, Pod smreko 2, Črnomelj; Logar Danica, Cesta heroja Sta-rihe 80; Prelesnik Anton, Cankarjeva l/I Kočevje, in Malerič Tone, ulica Staneta Rozmana 7, Črnomelj.
Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali te dni po pošti. Najboljši športniki bodo dobili nagrade prav tako prihodnje dni po pošti ali osebno
Cirila Pire je najboljša jugoslovanska igralka namiznega tenisa in večkratna državna prvakinja; je članica ijubljanske Olim-pije
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
Obolenja srčnega ožilja
Vsak organ v človeškem telesu ima svoje žile, ki ga prehranjajo in mu dovajajo kisik Pravtako tudi srce. če te žile obole, posebno če se zožijo, dobi srce premalo kisika, kar se pozna pri njegovem delu. Zožitev povzroči lahko sklerozo, živčne motnje, zastrup-ljenje z nikotinom in druge bolezni Najhuje je, če se taka žilica zamaši, ker potem del srca, ki ga pre-hranja, odmre in se pozneje, če je okvara majhna, počasi žabrazgotini.
Angina-pektoris nastane nenadno z občutkom tesnobe in smrtnega strahu ter bolečinami v področju srca Bolečina prehaja iz prsi v levo roko vse do mezinca. Včasih se širi bolečina v vrat in tilnik, semintja v zgornji del trebuha, če trajajo napadi redko, lahko ni posledic, pri pogostnih napadih pa se pokvari srce. čeprav se bolezen lahko zdravi, je lahko vsak nadaljnji napad zelo nevaren.
če se zamaši veja kakšne žile, ki prehran j a srce, nastane srčni infarkt. Bolezen se začne iznenada s hudimi bolečinami v predelu srca bolnika popade smrtni strah, čuti silno tesnobo Srce mu bije zelo hitro, na žilah utripalnicah komaj najdemo utrip, ki je hiter. Krvni tlak močno pade, zato bolnik pobledi, pred očmi se mu začne vrteti, včasih omedli, čez približno 12 ur se pojavi vročina Nujno je strogo ležanje brez najmanjšega premikanja, toplota in zdravniška oskrba.
Bolniki, ki imajo okvarjeno srčno ožilje, se ne smejo razburjati, paziti se morajo pred vsakim naporom, pred mrazom in pred obiljem hrane. Jesti smejo večkrat po malem, nikoli do sitega. Strogo je prepovedano kaditi. Seveda morajo svojo bolezen pogosto kontrolirati pri zdravniku in redno uživati predpisana zdravila. Samo z dovoljenjem zdravnika smejo opravljati lažje delo, kjer ni dosti gibanja. Samodisciplina je pogoj za njihovo življenje.
Dr. B. O.
»Ce bi znali vključiti vse te otroke...
«
štirje odgovori Drage Mislejeve, učiteljice telesne vzgoje na novomeški osemletki, na vprašanja o špoirtu, telesni vzgoji in ŠŠD.
Kdo bi bil lahko 'esneje povezan s športom in telesno kulturo kot prav profesorji in učitelji telesne vzgoje? Draga Mislejeva na novomeški osnovni šoli Katje Ru-pena že vrsto let poučuje telesno vzgojo, razen tega pa je duša šolskega športnega dela
— Smo v sezoni zimskih športov. Kako ste za to poskrbeli na vašem zavodu?
— Res je, da smučarski tečaj m še nikoli tako uspel kot prav letos. Prejšnja leta smo tečajnike lovili še med zimskimi počitnicami, letos pa smo imeli vse prijave zaključene že septembra. Nobenega dvoma ni, da bomo — če bomo šli po tej poti — vzgojili vrsto do brih tekmovalcev in voditeljev. Veseli me, da nam je prav 'etes uspelo še to, da naša »smučanja« ni več le rekreacija, ampak je tudi tekmovalni šport Prav tako kot delamo zdaj v smučanju, bomo morali zaorati poleti ledino še v plavanju. Sele takrat lxjrno dosegli tiso česar si najbolj želimo: otrokom bomo dali temeljno telesno vzgojo!
— Kako pa je z dolenjskim tek movalnim smučanjem? .
— Lovi korak s slovenskim, je pa še vedno v zaostanku. Dokler ne bomo vsaj v Crmošnjicah imeli
žičnice, bomo o priključku lahko le govorih. Zmotno je mišljenje, da nimamo talentov. Dajmo jim trenerjev in pogoje kot jih imajo
drugje, pa bomo videli. Uspehi pač ne pridejo sami od sebe. Seveda pa je treba začeti že zelo zgodaj. Prej ko začnemo, prej bomo imeli kvalitetni vrh.
— Kako je s šolskim športnim društvom?
— Iz leta v leto. napredujemo. Drži pa, da s Spilarjem ne zmore-va vsega sama: pomoč z gimnazije in učiteljišča ter morda še od kje drugod je dobrodošla, a le začasna; 9 sekcij je občutno preveč za dva človeka
— Kaj pa menite o novomeškem kvalitetnem športu?
— Ker sem bila sama odbojka-nca, mi je posebno žal odbojke, ki iz leta v leto tone. Svet stoji na mladih — stari bodo igrali še leto ali dve; kaj bo pa potem? Ni dvoma, da je košarka zdaj najbolj priljubljena Res pa je, da je najbolj perspektiven trenutno rokomet. Za vse športe pa velja: premalo denarja in premalo vaditelj-skega kadra
— In športna želja?
— SSD lahko uspevajo le, če imajo dovolj normalnih in materialnih pogojev. Mi jih imamo Želim pa, da bi športna društva znala . vključiti otroke, ki začnejo pri nas na osemletki, ln ki jim mi damo temeljno znanje. Druga želja pa je, da bi na naši šoli dobili še dva strokovnjaka — učitelja telesne vzgoje. Potem bi bilo delo še lažje in še uspešnejše
J. S.
Oživljeni PARTIZAN v Loškem potoku
Po dolgotrajnem prizadevanju ObZTK iz Ribnice je končno spet oživljena telesno vzgojna dejavnost v Loškem potoku. Pred več leti Je društvo sicer delovalo, vendar je delo zamrlo zaradi premajhnega razumevanja poklicanih in zaradi prepogostne reorganizacije samoupravnih enot. Omeniti velja, da je bilo to društvo edino, ki je imelo v programu. telesno vzgojo. Povedati moramo, da je Loški potok manjši Industrijski kraj, ki ima vse pogoje in mož-
SMUČARSKI
V Mali športni' knjižnici je izšla že druga knjižica: Smučarski skoki izpod peresa petih avtorjev. L. Gorjanc je pisal o tehniki m metodiki smučarskih skokov, D. Ulaga o nalogah treniranja v pripravljalni dobi in o ogrevanju, J. Goiišek o gradnji malih skakalnic, J. Ažman o psihološki pripravi smučarjev skakalcev, A. Rogelj pa je pripravil ilustracije. Ko poteka trideset let. odkar je Birger Ruud v Planici postavil prvi svetovni rekord na naših tleh (92 m), je knjižica, ki je nastala v navdušenju za napredek skakalnega športa in ki pomeni prvo dejanje prehoda od stihije k načrtnemu delu pri vzgoji madib skakalcev, prav gotovo dragocen pomočnik in svo-tovalec ne le mladim skakalcem,-ampak tudi trenerjem.. Skod a. * je le. da je ta pripomoček izšel prak-, tično že ob koncu skakalne sezone — vsaj ža tiste, ki nimajo možnosti "»a vadbo t» skakalnicah te umetne mase.
nosti za pravilen razvoj telesne kulture in rekreacije.
Zaradi takega stanja se Je ObZTK odločila, da bo organizirala začetniški smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo 35 mladih tečajnikov iz Ribnice in 20 iz Loškega potoka. Tečaj so vodili i smučarski učitelji z Maksom Drobničem na čelu. škoda je le. da je zadnji dan odjuga onemogočila predvidena tečajniška in občinska tekmovanja. Kljub vsemu je tečaj dobro uspel, saj so se potrudili tako učitelji kot tudi tečajniki
Za zaključek tečaja so se v klubskih prostorih v Loškem po toku zbrali bivši člani Partizana, mladina _in smučarji in sklenili, da bodo oživili delo društva. Sestanka so se udeležili tudi tajnik ObZTK tov. Levstek tn članica odbora tov. Keržanova. ki sta skupaj z Drobničem in Komparetom razložila namen ObZTK o poži vitvi dela v tem delu ribniške občine. Na predlog številnih članov se je sestanek nato pretvoril v občni zbor, ki je sprejel načelni program dela in izvolil upravn: odbor, v katerega so bih soglasne izvoljeni Albin Košir kot predsed nik, Karla Levstik kot tajnik, Ivan Bn.mbič in Marija Turk kot načelnika, Franc Bartol kot Blagajnik in Franc Markovčič, "Franc Bencina, Franc' ■ Bartol in Rudi Šega _kot člani. '■ V program so sprejeli množični.telovadni nastop v Loškem potoki), smučarsko 'tekmovanje ter organiziranje član-'shva in izdajo izkaznic. ObZTK je obljubila-,- da bo uredita vprašanje učitelja telesne vzgoje v tem kraju. Ivan Bambič in Franc Markovčič .sta bila določena kot delegata za občinsko zvezo Občni zbor je bil   zaključen   v? snloSriisfn ' SDBrt
voljstvu, tajnik ObZTK Ribnica pa je društvu čestital za dosežen uspeh in jim zaželel čimprejšnjo obnovitev   tel esnovzgoj nega dela;
F LEVSTEK
Občinski strelski odbor Kočevje je pozval strelce na tekmovanje v zračni puški; liga bo veljala za-prvenstvo za 1965
"Streljali bodo v vseh moških in ženskih oddelrih. Ekipe bodo ime* le po .10 strelcev. Za to tekmovanje se je prijavilo 5 družin: SD Kočevje — mesto, SD šalka vas' — Rudnik, SD Pugled, SD Jože Soško — Ihkop in SD Kovinar. Tekmovanje vodita člana občinskega odbora Tone Hočevar in Milan Arko. O rezultatih bomo *p poročali - ""V"*i
Jubilejna nagradna križanka
IJI!W«MIMra^
Čaka vas 50 lepih nagrad
Obljuba dela dolg — po novoletni nagradni križanki zdaj še jubilejna. No, zadnje zveni precej slovesno, zato naj bodo tudi nagrade za zveste reševalce trdih orehov tokrat nekaj večje. Pripravili smo vam 50 lepih daril:
1. NAGRADA — 20.000 dinarjev '
2. NAGRADA — 10.000 dinarjev
3. NAGRADA — 8.000 dinarjev
4. NAGRADA — 6.000 dinarjev
5. NAGRADA — 4.000 dinarjev
6. NAGRADA — 2.000 dinarjev
7. NAGRADA — 2.000 dinarjev
8. NAGRADA — 2.000 dinarjev 9.-50. NAGRADA — 42 lepih knjižnih daril
Izrezana križanka je kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve pošljite najkasneje do sobote, 27. februarja 1965, na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33. v spodnji levi kot kuverte pa posebej pripišite: KRIŽANKA.
UPOŠTEVAJTE: zamazanih, raztrganih, nečitljivih ali sicer popackanih križank ne bomo upoštevali, prav tako pa ne bomo na pošti prevzemali premalo franki ran i h kuvert ! Ne pozabite na rob križanke napisati svoj točni naslov!
Prav potiho še na uho: križanka je malce težja kot je bila novpletna, a se je nikar ne ustrašite! — Vsem reševalcem križank: lep pozdrav! i ■
UREDNIŠTVO LISTA
sel, izrek, 103. nepismen človek, nedzobraženec, 107. spodnji del motorja, v katerem se zbira olje, 108. družbeni položaj, sloj, kasta, 109. mesto v srednji Italiji, severno od Pescare, 111. polutnik, ravnik, 112. krvoločna pragozdna zver iz rodu mačk, 113. starogrško mesto, znano po De-mostenovih govorih, 114. raztezanje srca in ožilja pri utripanju, 116. listnato drevo z bocUčastimi izrastki, 118. pogorje na Dolenjskem med Krško dolino in Belo krajino, 120. tovarna za proizvodnjo olja, 121. ptica iz družine vran, ki živi v bližini človeških bivališč, 122. ukrajinski ples.
NAVPIČNO: 1. mlad slovenski pesnik in prevajalec (Janez), 2. potrdilo, zdravniško spričevalo, 3. tovarna zdravil in farmacevtskih proizvodov v Novem mestu, 4. vrsta jelena, ki živi v severni Evropi z velikimi lopatastimi rogovi, 5. števnik, 6. črta pravo-kotnica v geometriji, 7. kmečko orodje za košnjo, 8. ime italijanske pisateljice in pesnice Negri, 9. kratica na receptih, ki pomeni »vzemite«, 10. mesto v južni Franciji ob reki Tarn, 11. teža omota ali embalaže, 12. otočje v Tihem oceanu ob Kozo rogo vem povratniku, 13. ime ruskega skladatelja Hačaturjana, 14. kemični znak za neo-dim, 15. črna ptica pevka, ki ostane pozimi pri nas, 16. šivanka, pletilka, 17. čistoča, higiena, 18. hitri sel, kurir, 19. francoski revolucionar, oster nasprotnik girondistov, umorila ga je Charlotta Cordav (Jean), 20. tovarna šivalnih strojev na Dolenjskem, 21. pečenje kruha, 22. gladka, lesketajoča se svilena tkanina, 23. rimska boginja lova, 26. lučaj, 28. hudič, peklenšček, hudobec, 31. mejna reka med Slovenijo in Hrvatsko, 32. glasilo Dolenjske, ki izhaja enkrat tedensko, 33. nova vrsta, odstavek,
36. nerodna, debela ženska,
37. oddelek v železniškem
vozu, 40. prebivalec evropske otočne države, 43. ime ljubljanske operne pevke Mlejnikove;
44. popularen italijanski filmski komik, 45. v začetku januarja umrli veliki angleški pesnik, dobitnik Nobelove nagrade leta 1948 (Thomas Stearns), 46. ime sodobnega slovenskega pesnika Vipotnika, 48. žensko ime, 49. avtomobilska oznaka za okraj Ogulin, 50. zvit šop las, 51. rasa, rod, 52. šleva, šalobarda, copata, 53. kemični znak za radioaktivno prvino radij, 54. italijanski filmski igralec veselih vlog (Alberto), 55. priprava, naprava, orodje, stroj, 56. otok v Filipinih, kjer leži glavno mesto Ma nila, 57. brušena steklena posoda, 58. zaseda na lovu, prežanje, 59. ime slikarja Vidmarja;
61. tovarna perila v Novem mestu, 62. gledališka igra, odrsko delo, 64. prostrana vodna pot, 65. slovenski slikar, ki je pretežno slikal motive z Dolenjske (Vlado), 67. švedska denarna enota, 68. vrsta poliakrilnitrilnega vlakna, odlično obstojnega proti svetlobi, 69. mesto v Hrvatskem primorju, znano po hudi burji, 70. lepa gozdna žival, 72. diareja, dezin-terija, griža, 73. izmerjena višinska točka na zemljevidu, 74. prečiščen in obeljen bombaž v medicini, 75. odličen avstralski teniški igralec (Rod), 77. pokrajina v osrednjem Vietnamu z glavnim mestom Hue, 78. začetnici enega najboljših angleških liričnih pesnikov, Bvronov prijatelj, 79. prepoved, ugovor;
80. odhčen slovenski dramski in filmski igralec (Stane), 82. avtomobilska oznaka za okraj Vinkovci, 84. francoski pisatelj, filozof in enciklopedist iz 18. stoletja (Denis), 86. pozdrav s streljanjem, skupno streljanje, 87. prva črka grške abecede, 89. vrsta obremenitve v konstrukciji,   natezanje, '90. slaven
— Kakorkoli ga merim, nikdar se mi do  prvega ne izide...
nemški fizik, ki je postavil leta 1900 tako imenovano teorijo kvantov, najmanjših delcev energije (Max), 91. slovit italijanski slikar visoke renesanse, znan predvsem kot slikar Ma-don, 92. znamenita umetniška galerija v Madridu, 93. osnova lesnega alkohola, 95. plamenica, 96. ljubkovalno ime za očeta; . 98. desni pritok Une na Hrvaškem pri Bosanskem Novem, 99. žival, ki rije pod zemljo, 100. glavna junakinja romana danskega pisatelja Nex6ja, 102. pro-
stor, mesto, področje, 104. žlahten plin, ki se uporablja v reklamnih svetilkah, 105. šport trdih in močnih pesti, 106. državna blagajna, 107. uživanje tobaka, kajenje, 108. padec vode, katarakt, brzica, 110. ime italijanske filmske igralke Mirande, 112. barva igralnih ".cart, 113. središče vrtenja, os, 115. glasbena kratica za »tremolo«, 117. kemični znak za element kalcij, 119. znamka niških radijskih in televizijskih sprejemnikov.
Sestavil A. KUKEC
VODORAVNO:   1. vrsta javorja, 7. utežna mera za drage kovine in kamne, 12. pripadnik   težke oklopne vojaške enote, 19. priprava za merjenje takta, takto-mer, 21. spodnji del obuvala, 23. desni pritok reke Garonne   v jugozahodni Franciji, dolg 472 km, 24. dodatek, privesek, pritikli-na, 25. menica, poslana v izplačilo, 27. ovčje meso, 29. ovij alka, ki cvete v različnih barvah in jo sade kot okrasno rastlino, 30. pleme, rod, 31. iglasto drevo z mehkim lesom, 32. trebušna prepona, membrana, opna, 34. nekdanji turški veleposestnik, 35. skrajšano ameriško  moško ime (Arthur), 36. ost, želo, duhovitost, dovtip, 37. kadar, 38. jezero v Etiopiji, iz katerega izvira Modri Nil, 39. kemični znak za najlažjo kovino litij, 41. začetnici ruskega   pisatelja novel (»Cešnjev vrt«), 42. popu laren slovenski tednik, 43. pripomoček za pometanje, 44. tok, etui, 47. kemični znak za element galij, podoben cinku, 48. pisarna, urad, 50. ploščica za oblaganje sten, pećnica, 51. letalski vijak, elisa, 54. reka v severozahodni Afriki, ki se izliva v Atlantski ocean, 57. manjša okrogla in za prta krnica v gorah, 58. to varna trikotažne konfekcije v Ljubljani, 59. tepec, bebec, idiot, 60. avtomobilska   oznaka   za puljski okraj, 61. vodno prevozno sredstvo, 62. velika olese-nela rastlina, 63. angleško moško ime, 64. opera nemškega skladatelja Flotowa, 65. otrebljen svet, 66. prostor, površina, 67. lepotil-no mazilo, maža, 68. koni ca, vrh, špica, 69. preiskovalna igla ali cev, globino-mer, 70. skrajšano moško ime, 71. nočno zabavišče, 72. s  sladkorjem posuta zdravilna kroglica ali tableta, 73. naš največji jadranski otok, 74. popularen italijanski operni skla datelj (»Traviata«), 75. drugo ime za ženevsko jezero, 76. kratica za »Osvobodilna fronta«, 77. prijeten vonj, dišava, 78. razlivanje, prelivanje, 80. častni vojaški pozdrav:
81. davna preteklost, 83 epoha, era, daljše časovno razdobje, 84. števnik, 85. blagajna, 86. avtomobilska
oznaka za okraj Sarajevo, 88. ime švedske filmske igralke Ekberg, 89. znan angleški filmski igralec, ki smo ga videli v filmu »80 dni okoli sveta« (David), 90. kratica za pripis na pismih, 92. začetnici italijan skega opernega skladatelja in dirigenta (»Cavalleria Rusticana«), 94. začetnici sodobnega slovenskega skladatelja in glasbenega pisca (»Ekvinokcij«), 95.* prebivalec baltskih držav, 97. avtomobilska oznaka za okraj Sombor, 98. jezero v Crni gori, na meji z Albanijo, 100. poželenje, hotenje, strast, 101. pregovor, mi-
Tri kratke
Na soški fronti se je italijanska četa, ki so ji bili nasproti Bosanci, znašla-v položaju, da se je morala predati. Lahi so privezali na puško srajco in jo pomolili iz jarka. Toda Bosanci niso vedeli, kaj bi, ker »zastava« ni bila čisto bela. šele Jusuf Halitbvič jih je potolažil:
»Saj je bela, samo I na robovih je od strahu nekoliko porumenela.«
*
Slavni kipar Ivan Meštro-vič je na razstavi razlagal svoji družbi razstavljena dela, ki so bila njegova. Nenadoma se oglasi strogi čuvaj:
»Ne smete se dotikati razstavljenih predmetov!«
»Dragi prijatelj,« mu reče
kipar, »ko bi vedeli, kolikokrat sem se že dotaknil z rokami teh kipov!«
»Vaša sreča, gospod, da tega nisem opazil,« pravi čuvaj, ki se mu ni sanjalo, koga ima pred seboj.
t.
Hrvatski publicist Lunaček se je sprehajal z mladim in domišljavim pisateljem po Ilici. Ko sta zavila v Me-sničko ulico, sta tam opazila spominsko ploščo na hiši, kjer je živel in delal August Senoa. Tedaj je mladi domiš-Ijavec zamišljeno dejal:
»Kdo ve, kaj bo pisalo po moji smrti na moji hiši.«
»Pisalo bo: ,Stanovanje dajem v najem,'« je mirno odgovoril Lunaček
11    12    13    14    |5    l&Hl 17    18    19    10   11    jI jlir^lf^fc   115   116   117   111 I
30 pp^ —       p|32 ; -      33    pp34 '.
« gjg" ggjjjjjjjgU 45    46    gg47 gjg48 49 |
ir___W_:__'_____W.____
r___■!______W   __T_____W___
66 gg67 •   ^0|68 Jj^pS9 ^ 70
ZZZKZZZZZl^ZZl-ZZZZlLZZZJ
76      . J^77 jgg 78 79 j^peo i—1
rr"^~~   g__r '. wr\ i~z,
Z_ZT___:_■!_._.■_.____WAK______BTI
92    93    g|94 Jjgg9S 96    gggg97 98    99 gglOO
ioi       ior~|giol~ioT~ — Vos  106      jj|||ior~~ 1 g!! il
—      _____ JfŠS"5
ii4~""     ;   r~iiF~" rnjiTI     ~    m pniil m
120 j—!   ■"■JIH j|—!   "=1122 r~
1 1    M i i i      y i i i i        li i- i i i i i



TRGOVSKO PODJETJE
TRGOPROMET
KOČEVJE
VABI POTROŠNIKE K NAKUPU  V VSEH SVOJIH  PRODAJALNAH  IN  SE JIM PRIPOROČA!
TRGOVSKO PODJETJE
MERGATOR
LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA
GRADIŠČE
TREBNJE
ČESTITA V IMENU VSEH SVOJIH 16 POSLOVALNIC ZA 15-LETNICO IZHAJANJA DOLENJSKEGA LISTA!
OBČINSKA SKUPŠČINA R I B N I CA
OBČINSKI ODBOR SZDL q OBČINSKI KOMITE ZKS 0 OBČINSKI ODBOR ZZB • OBČINSKI SINDIKALNI SVET tt OBČINSKI KOMITE ZMS
priporočajo svojim občanom domači časnik Dolenjski list z željo, da bi jih tudi v bodoče obveščal o vseh pomembnih dogodkih našega družbeno političnega življenja.-
SVOJE USLUGE PRIPOROČA
KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE
DELOVNI
KOLEKTIV,
ORGANI
UPRAVLJANJA
IN DRUŽBENO
POLITIČNE
ORGANIZACIJE
RUDNIKA KOČEVJE
PRISRČNO ČESTITAJO DOMAČEMU POKRAJINSKEMU ČASNIKU ZA 15-LETNICO  USPEŠNEGA DELOVANJA!
OKNO V SVET IN OKNO NA DOLENJSKO: DOLENJSKI LIST!
MIZARSKA
DELAVNICA
TREBNJE
OPRAVLJA   VSA NAROČILA V     ZADOVOLJSTVO SVOJIH STRANK!
TUDI V BODOČE SI PRIZADEVAJMO ZA RAZŠIRITEV DOMAČEGA GLASILA SZDL IN GA PODPIRAJMO PO SVOJIH MOČEH, DA BO LAHKO OPRAVLJALO MED OBČANI SVOJE DRUŽBENOPOLITIČNO POSLANSTVO! PRISRČNE ČESTITKE ZA 15-LETNICO DOLENJSKEGA LISTA!
OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZZB OBČINSKI KOMITE ZKS       OBČINSKI KOMITE ZMS     OBČINSKI SINDIKALNI SVET
ZDRAVSTVENI DOM
IN
LEKARNA
TREBNJE
ŽELITA KOT VSI DRUGI DELOVNI KOLEKTIVI DOLENJSKEMU LISTU ZA NJEGOV JUBILEJ VISOKO NAKLADO IN KAR NAJVEČ SODELAVCEV!
DESTILACIJA ALKOHOLNIH
^IJAČ
DANA
MIRNA na Dolenjskem
NUDI KVALITETNE PIJAČE, KATERE ZAHTEVAJTE  V  VSEH  GOSTIŠČIH NA DOLENJSKEM, V SPOD. POSAVJTJ IN V BELI KRAJINI!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
MERCATOR
LJUBLJANA —
POSLOVNA ENOTA
TR7AN
MOkKtMOG
ČESTITA V IMENU KOLEKTIVOV VSEH SVOJIH POSLOVALNIC ZA 15-LETNICO IZHAJANJA DOLENJSKEGA LISTA!

S
SVOJIMI
GRADBIŠČI
V
NOVEM MESTU
LJUBLJANI
KRŠKEM
BREŽICAH
IN
TREBNJEM
OPRAVLJA VSE VRSTE VISOKIH, NIZKIH IN HIDROGRADENJ KVALITETNO,   V   DOLOČENIH    ROKIH   IN   PO   KONKURENČNIH   CENAH I
ZAUPANJE INVESTITORJEV JE NAŠE SPRIČEVALO!
ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ZA 15-LETNICO USTANOVITVE DOMAČEGA ČASNIKA ČESTITAJO:
LESNO
PREDELOVALNA INDUSTRIJA
ZORA
ČRNOMELJ
VOŠČI PREBIVALCEM DOMAČE OBČINE ZA 19. FEBRUAR — OBČINSKI PRAZNIK, TER ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NADALJNJIH DELOVNTH USPEHOV!
ZA OBISK V VSEH SVOJIH OBRATIH SE CENJENIM GOSTOM TUDI VNAPREJ PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV
GOSTINSKEGA PODJETJA
ČRNOMELJ
IN ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK!
DELOVNI KOLEKTIV IN ORGANI UPRAVLJANJA
SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA
POTROŠNIK
ČRNOMELJ
ISKRENO ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI ZA NJIHOV PRAZNIK, HKRATI PA SE PRIPOROČAJO POTROŠNIKOM ZA NADALJNJE ZAUPANJE!
BELOKRANJSKA ZELEZOLIVARNA IN STROJNA LIVARNA
BELT-ČRNOMELJ
PROIZVAJA VISOKOKVALITETNE ULITKE ZA  AVTOMOBILSKO IN MOTORNO INDUSTRIJO TER VSE VRSTE GRADBENIH STROJEV IN STROJEV ZA OPREMO LIVARN.
NAJ ŽIVI 19. FEBRUAR — PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ!
i ii■■■)
i a a a a a i iiiiiii


......m>•■>'
(•••••aaaaaaaaaaaflaaai
I • ■ a • a MilililiMiiiniiiiin
iiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniig, iiiiiiaiiiiiiilllliiiiiu,,
itiaiiaiiiteo
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ
SE ,Z VSEMI SVOJIMI OBRATI PRIPOROČA KMETOVALCEM ZA NADALJNJE IN ŠE USPEŠNEJŠE SODELOVANJE, HKRATI PA VOŠČI ZA 19. FEBRUAR VSEM DELOVNIM  LJUDEM V OBČINI.
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V GOSPODARSKIH IN DRUGIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH ZELI ŠE MNOGO USPEHOV PRI DELU IN JIM ISKRENO ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK
OPEKARNA KANIŽARICA
DELOVNI KOLEKTIV
OBRTNEGA
SERVISA
SEMIČ
TOPLO PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE USLUGE IN ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM KAKOR TUDI KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN ZAVODIH ZA PRAZNIK — 19. FEBRUAR!
BELOKRANJSKO
GRADBENO
PODJETJE
TOVARNA KONDENZATORJEV
ISKRA
SEMIČ
LEPO POZDRAVLJA VSE SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE IN ZNANCE, ZA OBČINSKI PRAZNIK PA PRISRČNO ČESTITA VSEM OBČANOM NA PODROČJU DOMAČE OBČINE, ZLASTI PA PREBIVALCEM SEMIČA IN OKOLICE!
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ
ČESTITA
ZA 19. FEBRUAR
Z ŽELJO, DA BI Si
DELOVNI LJUDJE
V OBČINI ŠE NADALJE
PRIZADEVALI
ZA VSESTRANSKI
NAPREDEK!

CRNOMEtJ
SE ZA OBČINSKI PRAZNIK PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV, HKRATI PA SE VSEM INVESTITORJEM PRIPOROČA ZA NADALJNJA NAROČILA.
ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK TOPLO POZDRAVLJAMO VSE TOVA-RIŠICE IN TOVARIŠE, KI DELAJO V INDUSTRIJI, V DRUŽBENIH SLUŽBAH, V KMETIJSTVU IN NA VSEH DRUGIH PODROČJIH TER JIM ŽELIMO, DA BI Z NEZMANJŠANIM POLETOM IN ŠE USPEŠNEJE KOT DOSLEJ URESNIČEVALI SVOJE NALOGE.
OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ
OBČINSKI ODBOR SZDL © OBČINSKI KOMITE ZKS © GSČS^SSd ODBOR ZZB 0 OBČINSKI SINDIKALNI SVET © OBČINSKI KOMITE ZMS
NAŠEMU DOMAČEMU GLASILU, DOLENJSKEMU LISTU, ŽELIMO OB NJEGOVEM 15-LETNEM JUBILEJU ŠE NADALJNJE USPEŠNO DELO PRI INFORMIRANJU OBČANOV!


ISKRA
TOVARNA
POZDRAVLJA VSE POSLOVNE LJUDI, S KATERIMI IMA ZVEZE, PRAV TAKO PA BRALCE DOMAČEGA GLASILA SZDL — DOLENJSKEGA LISTA, KATERIM ZELI PRI PREBIRANJU POKRAJINSKEGA GLASILA KAR NAJVEČ ZADOVOLJSTVA!
NOVO MESTO
GOSTINSKO PODJETJE STRAŽA
SE S SVOJIMI OBRATI: SREBOTNIK - STRAŽA,   LOVEC - DOL. TOPLICE TER GROZD-URŠNA SELA ŠE NADALJE PRIPOROČA GOSTOM!
Delovni kolektiv, organi upravljanja in uprava
LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE
LEPIŠ - SUHOR
ČESTITAJO DOLENJSKEMU LISTU ZA NJEGOV JUBILEJ, HKRATI PA SE  PRIPOROČAJO  VSEM  SVOJIM  POSLOVNIM PRIJATELJEM.
MERCATOR
LJUBLJANA — POSIX)VNA ENOTA
METLIKA
SKUŠA ZADOVOLJITI POTROŠNIKE V VSEH SVOJIH PRODAJALNAH IN SE JIM PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJE!
ZA PRAZNIK DOLENJSKEGA LISTA SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV
MIZARSKO PODJETJE
PODGORJE
ŠENTJERNEJ
KOMUNALNA UPRAVA METLIKA
POZDRAVLJA VSE OBČANE NA SVOJEM PODROČJU IN JIM NAJTOPLEJE PRIPOROČA DOMAČE GLASILO DOLENJSKI LIST!
RAČUNOVODSKI BIRO
VSE KMETOVALCE NA SVOJEM OBMOČJU VABI
K VSESTRANSKEMU SODELOVANJU
KMETIJSKA
ZADRUGA
METLIKA
LJUDSKA RESTAVRACIJA - DELAVSKO USLUŽBENSKA RESTAVRACIJA RUDNIK - VRTNARIJA - ČEVLJARSTVO - VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD - KNJIŽNICA - KINO »JADRAN« - VULKANIZACIJA
PRISRČEN POZDRAV SVOJIM STRANKAM IN BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA!
KOČEVJE
V VSAKO HIŠO NAŠE POKRAJINE - DOLENJSKI LIST!
KOVINAR
PODJETJE
STORITVENIH
OBRTI
KOČEVJE
PRIPOROČAMO SE SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, HKRATI PA ČESTITAMO ZA OBLETNICO USTANOVITVE DOLENJSKEGA LISTAl
I  S SVOJIMI OBRATI:
KLETARSTVO - KLJUČAVNIČARSTVO -INŠTALACIJA - KOVAŠTVO KOČEVJE in PODRUŽNICA V RIBNICI
OPRAVLJA VSE VRSTE KLEPARSKIH, KLJUČAVNIČARSKIH, VODOVODNO INŠTALATERSKIH DEL, POTREBNA DELA ZA CENTRALNO OGREVANJE, NUDI KOVAŠKE USLUGE TER GRADI VODOVODE. IZDELUJEMO DIMNE CEVI IN KOLENA RAZNIH MER, POCINKANE IN ALUMINIJASTE, BRZOPARILNIKE, KOTLE ZA ZGA-NJEKUHO, KOPALNE KADI, PEKAČE IN GRELCE, ROČNE VOZIČKE IN VPREZNE VOZOVE. SPREJEMAMO TUDI NAROČILA PO ŽELJI ZA TOVRSTNE IZDELKE.
ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE V PODJETJU ČESTITAJO OB 15-LETNICI USTANOVITVE MEDOBČINSKEGA GLASILA SZDL NAŠE POKRAJINE!
ŠE NADALJE PODPIRAJMO IZHAJANJE DOMAČEGA GLASILA — DOLENJSKEGA LISTA!
MESARIJA PEKARNA FOTO-KINO
METLIKA
VODNA SKUPNOST
KOČEVJEJHBNICA
INVALIDSKI ZAVOD
KOMET - METLIKA
pozdravlja vse bralce domačega lista na področju Bele krajine in želi, da bi tudi v bodoče ostali njegovi zvesti prijatelji, sodelavci in ' hvaležni bralci!
PODJETJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
KOMUNALA KOČEVJE
CENJENIM STRANKAM PRIPOROČA SVOJE USLUGE, KATERE KVALITETNO OPRAVLJA!
ITAS
INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME
KOČEVJE
ISKRENO ČESTITA DOMAČEMU ČASNIKU
ZA NJEGOV JUBILEJ IN MU ZELI
ŠE MNOGO USPEHOV PRI OBVEŠČANJU
OBČANOV!
DOBRO OBVEŠČANJE — POGOJ ZA KVALmCLRANO SOODLOČANJE V UPRAVLJANJU!
TOVARNA SUKNA
TEKSTIL«
PRIPOROČA POTROŠNIKOM SVOJE PROIZVODE. ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH!
KOČEVJE
USMERNIŠKIH NAPRAV
KVALITETNE IN UJCisKNE, V STROKO SPADAJOČE USLUGE NUDI
OBRTNO
GRADBENO PODJETJE
REMONT
STRAŽA
CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA!
OMP
INSTALATER
NOVO M E S T C
DELOVNI KOLEKTIV
GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
VOŠČI V IMENU VSEH SVOJIH OBRATOV ZA
15-LETNICO USTANOVITVE DOLENJSKEGA
LISTA!
OBČINSKI 0D30R SZDL
OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKI ODBOR ZZB
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI KOMITE ZMS
ŠE
NADALJE NAJ BO NAS
NEPOGREŠLJIV
OBVEŠČEVALEC
DOMAČI
DOLENJSKI
LIST!
OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO
ZA 15-LETNICO USPEŠNEGA DELA CESTI TAMO NAŠEMU GLASILU SZDL!
RAZŠIRJAJMO
SOCIALISTIČNI
TISK!
LEKARNA NOVO MESTO
VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM NA SVOJEM PODROČJU SE V NOVI DELOVNI SEZONI PRIPOROČA ZA SODELOVANJU
KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE SEVNICA
SE PRIPOROČA Z IZDELAVO CEMENTNIH IZDELKOV, Z MIZARSTVOM, S PESKOKOPOM IN KAMNOLOMOM, Z GRADBENIŠTVOM, ŽAGARSKIM OBRATOM, AVTOPREVOZNIŠTVOM IN S PARKETARSTVOM!
DELOVNI KOLEKTIV, UPRAVA, ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
KOPITARNE
SEVNICA
ČESTITAJO DOLENJSKEMU LISTU OB 15-LETNICI USTANOVITVE Z ZELJO, DA BI SI V BODOČE PRIDOBIL KROG NOVIH BRALCEV V NAŠI OBČINI!
KOLEKTIV TOVARNE KONDERZATORJEV
ISKRA SEMIČ
pozdravlja  vse oralce Dolenjskega lista v Beli krajini!
RAZŠIRJAJMO DOLENJSKI LIST!
TRGOVSKO PODJETJE
DOLENJSKA ZALOŽBA NOVO MESTO
PRIPOROČA IJUBITELJEM DOBRE KNJIGE SVOJE KVALITETNE IN CENENE IZDAJE KNJIG!
KADAR KUPUJETE, ZAHTEVAJTE VEDNO IN POVSOD SODOBNO, PRAKTIČNO iN CENENO KONFEKCIJO PODJETJA ^
JUTRANJKA
OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB Občinski sindikalni svet in Občinski komite ZMS
priporočajo svojim občahom domače pokrajinsko glasilo SZDL tudi v prihodnje, v imenu vseh bralcev na svojem področju pa čestitajo za 15-letnico izhaianja Dolenjskega lista!
SVOJIM STRANKAM, POSEBNO PA ONIM NA OBMOČJU DOMAČE OBČINE, SE TUDI VNAPREJ TOPLO PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV
PETROL
NOVO MESTO BREŽICE ' KOČEVJE
TUDI V PRIHODNJE PRIPOROČAMO SVOJE  BENCINSKE SERVISE!
ČESTITAMO ZA  15-LETNICO IZHAJANJA DOLENJSKEGA LISTA IN HKRATI  ZA 600-LETNICO USTANOVITVE NOVEGA MESTA!
KOMUNALNEGA PODJETJA - TREBNJE

ZA 15. LETNICO DOLENJSKEGA LISTA ČESTITAJO:
DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA SENOVO
2ELI DOMAČEMU GLASILU SOCIALISTIČNE ZVEZE ŠE NADALJNJO USPEŠNO POT!
PAPIRKONFEKCIJA
industrija za predelavo papirja, kartona in lepenke
KRŠKO
proizvaja: ciklostil papir, pelir papir, Orezlesni pisalni papir, računske trakove, pisalne bloke vseh vrst iz srednje finega in brezlesnega papirja, trgovske vrečice s tiskom in brez tiska, trgovski reklamni papir vseh barv in dimenzij iz srednje finega superiorja, sulfitneg^ in klobučnega papirja Izdelujemo vse vrs^p ^rtonskp embalaže iz sive in rjave lepenke
PODJETJE
ZA
POPRAVLJANJE VOZ
DOBOVA
TUDI VNAPREJ PRIPOROČA SVOJE USLUGE IN VOŠČI ZA 15-LETNICO IZHAJANJA DOLENJSKEGA LISTA!
RUDNIK LIGNITA, GLINE IN KREMENČEVEGA PESKA
GLOBOKO
pozdravlja cenjene potrošnike, hkrati pa se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov ob jubileju domačega glasila SZDL!
ZA NAROČILA VSEM STRANKAM NA OBMOČJU DOMAČE OBČINE IN DRUGIH OBČIN SE TUDI V BODOČE PRIPOROČA
PODJETJE
RESTAVRACIJA
NA GRIČU
BREZICE
DELOVNI KOLEKTIV ,
TRGOVSKEGA PODJETJA
NA DEBELO IN DljTOBNO
PRESKRBA KRŠKO
SE  PRIPOROČA   ZA OBISK V VSEH SVOJIH BOGATO ZALOŽENIH TRGOVINAH IN VABI KUPCE NA NEOBVEZEN OGLED BLAGA!
GRADBENO PODJETJE
SAVA
KRŠKO
OPRAVLJA VSA V STROKO SPADAJOČA DELA HITRO, SOLIDNO IN POCENI!
SVOJE USLUGE IN IZDELKE PRIPOROČAMO VSEM ODJEMALCEM, HKRATI PA SE PRIDRUŽUJEMO GESLU: DOLENJSKI LIST V VSAKO HIŠO'
DEKORLES BREŽICE
S TAPETNIŠKIM OBRATOM IN ŽAGO
OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO
NUDI SVOJIM GOSTOM VEDNO TOPLA
IN MRZLA JEDILA TER VSE VRSTE PRIZNANIH
PIJAČ. PRIPOROČAMO SE ZA NADALJNJI
OBISK!
SLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA
Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski sindikalni svet — Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS
iskreno voščijo domačemu pokrajinskemu časniku za 15-letnioo ustanovitve in želijo, da bi še vnaprej uspešno opravljal svoje poslanstvo med prebivalci Dolenjske, Spod. Posavja in Bele krajine!
KOLEKTIV PODJETJA
AGROSERVIS - BREŽICE
SE PRIPOROČA   STRANKAM ZA NAROČILA jm KATERA VEDNO OPRAVI SOLIDNO, HITRO IN PO ZMERNIH CENAH!
DELOVNI KOLEKTIV

Dolenjskemu listu, glasilu SZDL,
ki je med našim prebivalstvom najbolj
priljubljen časnik, želimo
še mnogo uspehov z željo, da bi si
pridobil še velik krog novih
naročnikov!
OBČINSKA SKUPŠČINA
OBČINSKI ODBOR SZDL BREZICE
OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKI ODBOR ZZB
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI KOMITE ZMS
ter vse druge organizacije in društva
SPLOŠNEGA KOVINSKEGA PODJETJA
KOVINA BIZELJSKO
SI PRIZADEVA ZADOVOLJITI VSE SVOJE STRANKE S SOLIDNIM DELOM!. PREPRIČAJTE SE!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
KRKA- BREŽIC
Miro Kugler: Brežiški n ri\
nudi potrošnikom v svojih sodobno opremljenih trgovinah veliko izbiro blaga.
SOLIDNA POSTREŽBA, KONKURENČNE CENE!
»
Obiščite nas, oglejte si naše bogate zaloge!
\
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
NOVO MESTO
SI JE S KVALITETO SVOJIH VOZIL UTRLA POT NA VSA DOMAČA IN TUDI NA MNOGA INOZEMSKA TRŽIŠČA! KOLEKTIV ČESTITA ZA 15-LETNICO IZHAJANJA FOKRAJIN SKEGA GLASILA SZDL Z ŽELJO, DA BI DOLENJSKI LIST ŠE NADALJE OSTAL ENO NAJBOLJ MNOŽIČNIH SREDSTEV   SODOBNEGA   OBVEŠČANJA NA NAŠEM PODROČJU!
ZAVOD ZA UPRAVLJANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA NOVO MESTO
SE OB  15-LETNICI IZHAJANJA DOLENJSKEGA LISTA PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV!
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO
POZDRAVLJA OB TEJ PRILOŽNOSTI VSE UPORABNIKE CEST NA SVOJEM PODROČJU, HKRATI PA ZELI DOLENJSKEMU LISTU NADALJNJE USPEŠNO DELO!
NOVOLES
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO
POZDRAVLJA VSE SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE IN ZNANCE, KATERIM SE TUDI V PRIHODNJE PRIPOROČA ZA ZAUPANJE IN SODELOVANJE. HKRATI DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA VOŠČI DOMAČEMU GLASILU SZDL ZA 15-LETNICO IZHAJANJA!
IDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO
PROIZVAJA
KVALITETNO OBUTEV, KI JO PRIPOROČA VSEM POTROŠNIKOM
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE
VABI CENJENE GOSTE, KATERIM VEDNO NUDI IZBRANA JEDILA IN RAZNOVRSTNE PIJAČE! \
PRISRČNE ČESTITKE DOLENJSKEMU LISTU!
ELEKTRO
NOVO MESTO
se potrošnikom električne energije tudi vnaprej priporoča!
NOVOMEŠKA 0 I • E K. X R N A
SI PRIZADEVA ZADOVOLJITI SVOJE STRANKE IN SE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŠE NADALJE PRIPOROČA!
ZALOG
NOVO MESTO
se priporoča potrošnikom za nakup v svojih sodobno urejenih trgovinah, kjer jim nudi vedno vse v stroko spadajoče blago po konkurenčnih cenah!
KOMUNALNI ZAVOD ZA
SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO
KOMUNALNA BANKA NOVO MESTO
POZDRAVLJA SVOJE KOMITENTE IN SE JIM PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJE, ŠE POSEBEJ   PA   POZDRAVLJA  VSE VLAGATELJE HRANILNIH VLOG! VLAGAJTE PRI
KOMUNALNI BANKI NOVO MESTO! BREZ DINARJA NI MILIJONA!
V IMENU VSEH SVOJIH PODRUŽNIC
POZDRAVLJA ZAVAROVANCE,
OB TEJ PRILOŽNOSTI PA ZELI
DOLENJSKEMU LISTU
ZA NJEGOV JUBILEJ ŠE MNOGO
USPEHOV V PRIHODNJE!
RAZŠIRJAJMO M PODPIRAJMO /VAŠ SOCIALISTIČNI TISK!


V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek.   19.   februarja  — Miroslav Sobota, 2.1. Februarja — Leon Nedelja, 21. februarja — Irena Ponede'ick,  22.   febr.  — Marjeta Torek, 23. februarja — Marta Sreda.  24   februarja  — Matija Četrtek. 25   februrja — Saša
ČESTITKE
Krkovčevr-mu atu in mami z Gore čestitajo za 40-letnico 'skupnega življenja in jima želijo Se veliko zdravja — hvaležni otroci r družinami
Dragemu bratu Ignacu (irandlji-ču želijo za njegov življenjski praznik obilo zdravja, sreče, zadovoljstva — mama, žena z družino tre vsi bratje in sestre
Vipavčevima, atu in mami. iz Tribuč pri Črnomlju, ki bosta 24. februarja praznovala 30-letnico poroke, želijo še mnoga srečna leta Janko z ženo Mileno in otroki Majdo in Ivanom, Vinko z ženo Rezko in Brankico ter Tone z ženo Marijo in Bojanom. Pridružuje se tudi Ana
Frane Bukovec iz Gor. Težke vode K. 1 preklicujem vse, kar sam govoril o Francu Kralju iz Gor. Težke »o*> 6t 9. p. Stopiče!
wimm\
Ob prerani izgubi našega dragega moža, odeta* brata, »trica, svaka, tasta in prijatelja ALOJZA BECEUETA iz Smolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam stali ob strani v najhujšem ali  kakorkoli sočustvovali z nami, predvsem pa dr. Vodniku, dr. Janku, duhovrvilcu, sorodnikom in sosedom. Po=>ebna hvala tudi kolektivom SGP »°TONIR«, »OBRT
NIKa Novo mesto m KZK, obrat kmetijstvo Kranj, ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti in mu poklonil: obilo cvetja. Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Fanika por. Kuselj r možem, sinova Tone, Slavko in Martina ter * ostalo sorodstvo
Ob težki izgubi ljubljene mame
JOŽEFE BUKKAT, se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu  spremili na zadnji  poti  in ji darovali cvetje
in vence. Žalujoči: sinova Henrik in Lojze, hčerke Tinca in Pepca z družinami ter brat .lanez in sestra Marija


x
PRODAM VINOGRAD in klet v Doblički gori (1000 trt), v dobrem stanju. Cena nizka. Peter Držaj, Dragauiš 33.
PRODAM 2 CESNJEV1 POSTELJI, 2 kuhinjski kredenci in krušno peč. .Bršlin 15.
PRODAM 3000 KG SENA. Anton Bartolj,   Dol.   Laze   12, Uršna
KUPIM GUMI VOZ, nosilnost 1,5 tone, z dvema zavorama._ Ponudbe z navedbo cene na naslov: Jože Hudoklin, Gor Vrhpolje 45, p. Šentjernej.
TRIDESETLETNI SRB z dobrim znanjem slovenščine, strojepisja in zelo dobrim znanjem angleščine — aktivni prevajalec — s štiriletno prakso v komercialni službi v kovinskem podjetju, v Informativni službi v turističnem podjetju in s končanim vojaškim rokom," želi delavno mesto v Novem mestu. Edini pogoj; družinsko stanovanje. Nastop po dogovoru. Naslov: A. Dragic, Topaloviceva la, Beograd.
POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO ali začetnico sprejmem k 4-članski družini. Pogoji ugodni. Nastop možen 1. marca 1965. Živka Bokal, Ljubljana. Bolgarska 21.
TAKOJ SPREJMEMO GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno,    z nekaj    zrna nja kune.
PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI PROMETA NA JAVNIH CESTAH
50.000 dinarjev aH dva meseca zapora
jj V Zvezni skupščini bodo {j kmalu razpravljali o predli logu temeljnega zakona o U varnosti prometa na jav-U nih cestah. Nov zakon naj p bi začel veljati l. marca I letos
I     Zakon predvideva nekaj
I bistvenih   sprememb. De-
= name kazni naj bi znaša
jj le za pravne osebe do mi-
I lijon  dinarjev,   za posa-
jj meznike pa do 50.000 di-
B narjev. Za šoferje je pred-
jj videna tudi zaporna kazen
H do dveh mesecev.
I   Na kraju prekrška: 5000 din
{= Vozniki, ki bodo peljali jj čez prehode za pešce ne-jj previdno oziroma ne bodo |§ prilagodili hitrosti, bodo jj morali plačati 3.000 dinarji iev kazni. Tolikšna kazen J bo veljala tudi za tiste, ki §j bodo. neprevidno zapeljali j s stranske poti na glavno j cesto.*
g laku visoka kazen je jj predvidena tudi za vse jj voznike, ki bi prekoračili j§ dovoljeno hitrost vožnje, jj se pri prehitevanja drugI sega vozila ne bi umakni H li na drugo stran cestišča H itd. Tri tisoč dinarjev bo H moral plačati tudi moto-fj rist. ki bo imel premalo I zavarovano prikolico, in g vsi vozniki, ki na cestah fj javnega reda med postan-jj ki ne bodo storili potreb g nih varnostnih ukrepov, g Tri tisoč dinarjev kazni g bod« morali plačati vozni-g ki vozil, ki z njimi pro-g^ met po določenih cestah H ni dovoljen. Če bodo vozil niki zaradi teh prekrškov g povzročili neposredno ne-B varnost za drugo vozilo p ali pešce, bo kazen zna jj šala do 50.000 dinarjev, jj Povzročitelji prekrškov pa g bodo lahko zaprti do dva H rnes' <-<i. V predlogu zako-
tllllUUliilIlllillllllllllllllJIllliiiilillil
na je vrh tega poudarje- J
no, da bodo lahko v ta- g
kih primerih vzeli vozni- I
<u vozniško dovoljenje za g
trideset dni do enega leta. (
Denarna kazen 1000 din
Voznik, ki ne bo upošte- p val navodil g prometnega I miličnika, bo moral pla- g čati 1.000 dinarjev kazni, jf Taka kazen je predvidena g tudi za voznike, ki ne bo- || do upoštevali predpisanih g znakov ali upoštevali po- g trebne razdalje med vozi- § li, ki bodo povzročali pre- I velik ropot, neprevidno §§ ali celo nepravilno vozili g skozi križišče, ne bodo od- g stranili s ceste materiala j ali drugih predmetov, ki g so jih razsuli itd. "^Kazen bodo plačali tudi m vozniki, katerih vozilo po- g noči ne bo osvetljeno s B predpisanimi lučmi, ki g bodo nepravilno zapeljali J z mesta in pri tem ovirali jj druge udeležence prometa, g na cestah z močnim pro- g metom zmanjšali hitrost g in s tem ovirali druge voznike itd. Tako visoka ka- g zen je predvidena tudi za g voznike, ki bodo na ne- g predpisan način vlekli j§ druga vozila, pri srečanju g ne bodo upoštevali pred- II nosti drugih, ne bodo spo- jj štovali prometnih znakov g oziroma ne bodo zausta- g vili vozil pred rdečim ali jj rumenim svetlobnim sig- jj naloin.
500  dinarjev  kazni  naj j
bi plačali vozniki, ki ne g
bodo imeli s seboj vozni- j
ških   dokumentov,   imeli §§
slabo   vidljive   registrske f§
tablice,  kolesarji  in  voz- j§
niki  vprežnih  vozil  brez g
predpisanih   luči,   ljudje, 1
ki  bodo  vodili  živino/ a §j
ne bodo upoštevali pro- g metnih znakov ali navodil
prometnih miličnikov itd, g
Plaća dob;a. D:. Miha Zemva. Infekcijska klinika, Japljeva ulica 2, Ljubljana.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Pri zdravljenju hemoro idov (zlate žile) je prvi pegoj redno iztrebtj&nje. S tem se ublažijo bolecMne in krči. Prijetno učinkovito sredstvo za to je logaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon — 21-129 in »Standard« — telefon 21-158.
ISCEM POŠTENO DEKLE k 4 članski družini za pomoč v gospodinjstvu. Pozneje možna tudi zaposlitev v tovarni v Kranju. Ponudbe poslati na naslov Marija Mohorič, Zg. Besnica 89 pri Kranju.
PRODAM DVaST.ANOVAN.ISKO VILO  z  vrtam.   Gostiša, Novo mesto, Defrančeškijeva 2.
ZLATA BROŠKA z zelenim kamnom je bila 30. januarja izgubljena od postaje Novo mesto do Ribje restavracije, Kristanova cesta in nazaj na postajo. Drag spomin — nagrada! Javiti v upravo lista.
PRODAM RABLJENO OREHOVO SPALNICO. Ogled iz prijaznosti pri mizarju Gazvodi, Gotna vas. (141/65).
BMVV 250, 1953 v voznem stanju prodam najboljšemu ponudniku. Davorin Hočevar, Struge.

Brežice: 19. m 20. febr. jugoslovanski barvni film »Marš na Drino«. 21. in 22. febr. ameriški film »Had«. 23. in 24. febr. angleški film »Billy Budd«.
Črnomelj: 19. do 21. febr. mehiški barvni film »2ena v preizkus nji«. 23. in 24. febr. španski barvni film »Rdeče baretke«. t
Dol. Toplice: 20. in 21. febr. za-hodnonemSka film Niirnberski proces«.
Kočevje — »Jadran«: 19. do 21. febr. ameriški barvni film »Brava-doa«. 21. febr. ameriški barvni film »Pustolovščine Toma So jer-Ja«. 22. in 23. febr. madžarski barvni film »Sonce na ledu«. 24. in 25. febr. nemSki film »Tolpa groze«.
Kostanjevica: 21. febr. italijanski barvni film »Osvajalec Mara-kadbe«.
Metlika: 20. in 21. febr. mehiški film »Macarlo«. 22. in 23. febr. jugoslovanski film »Piko — dirka za motorjem«. 24. in 25. febr. za-hodnonemški film »Poslednji bo prvi«.
Novo mesto — »Krka«: 19. do
22. febr. francosko-italijanski barvni film »Bccacoio 70«. 19. in .22. febr. ameriški barvni film »Prigode Toma in Jerrvja«. Samo 23. febr. češki barvni film »Ce pride maček«. 24. in 25. febr. češki film »Na vrvici«.
Ribnica na Dol.: 20. in 21. febr. ameriški barvni film »Vohun na povelje«.
Sevnica: 20. in 21. febr. ameriški film »Fredy pod tujimi zvezdami«. 24. febr. zahodnonemški film »Draga, ostani z menoj«.
Sodražica: 20. in 21. febr. francoski film »Salambo«.
Stara cerkev: 20. in 21. febr. ameriški film »Pojmo v dežju«. 24. febr. francoski film »Prestopek na begu«
Straža: 20. in 21. febr. jugoslo-vansko-italijanski  film »Kapo«.
Trebnje: 20. in 21. febr. nemški film »Skrivnosti Orienta« — I. del.
POTUJOČI KIK0 KOČEVJE
predvaja slovenski film »Srečno Kekec«: 19. febr. ob 19. uri v Dolgi vasi; 20. febr. ob 19. uri v Livoldu; 21. febr. ob 16. uri v Banja loki; ob 19. uri v Kužlju in francoski film »Zakaj prihajaš tako pozno«: 20. febr. ob 17. url na Oneku; ob 19. uri v Koprivniku; 21. febr. ob 13.30 v Vimolju; ob 16. uri v Lazah in ob 19, uri v Mozlju.
ZA PITANJE PRAŠIČEV tamo
ker pospešuje debelenjfil Proizvaja Drogerija Ljubljana
Matični urad Velika Dolina
Januarja je doma rodila Štefani ja šir>koxiz Ponikev —- Veroniko. — Poročili so se: Stjepan Gerjevič, monter, in Nada Jakovina, študentka medicinske fakultete iz Obrežja, naselja 9; Zdenko Koletič, avtemehanik z Jesenic na Dol., in Marija Subic, trgovska pomočnica iz Zminca; Josip Mezga, gfiovrta-lec, in Marija Bruder, delavka, oba iz Obrežja; Frančišek Frigelj.trakto-rist iz Gaja. in Stoja Batur, poni. kuharica iz Rajea 4. — Umrl je Franc Zokalj, kmetovalec iz Bre ganskega sela.
Matični urad Dragatuš
Januarja ni bilo rojstev i/ven porodnišnice.   —   Poročili   so * se:
Jožef Glavač, natakar, in Marija Rogina, strojepiska, oba iz Ljubljane; Danijel Stupar, soboslikar, in Frančiška Volf, tovarniška delavka, oba iz Ljubljane; Alojz Mat-kovič, mizar s Tanče gore, in Frančiška Zunič. tovarniška delavka iz Črnomlja. — Umrli so: Neža Ba-hor iz Kranja 80 let; Johana Gor-še, kmetovalka z Zapudja, 65 let, in Antoni ia Ra.spolič iz Draga tU-ša, 83 let.
Matični urad Leskovec
Januarja ni bilo rojstev niti porok. — Umrla je: Terezija Lumar iz Drnovega, 41 let.
ČETRTEK,     18. FEBRUARJA:
18.00 — Šolska oddaja — Učenci iz Pi.šec so pripravili za vas — 18.30 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA,     21. FEBRUARJA:
10.30 Poročila iz naše komune — Priprave na volitve v predstavniške organe — Mnenja drugih — Delo mladincev, članov ZKJ •— t-ovni turizem — Kako ravnamo z. nekaterimi gospodinjskimi električnimi pripomočki — Za naše kmetovalce: Kooperantski odnosi ~ Magnetofonski zapisek: Na Veliki Dolini — Pogovor - s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 12.05 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK. 2:4. FEBRUARJA: 10.30 Starši sprašujejo — Čestitke — športni komentar "— Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja: Naši zbori pojo narodne in umetne *
Zahvala - in prošnja
Vsem delovnim organizacijam in občinskim skupščinam našega področja, ki so z oglasi omogočile izdajo današnje številke v izjemno povečanem obsegu, se zahvaljujemo za razumevanje, naklonjenost in pomoč.
Spričo ukinjenega regresa za časopisni papir, podražitve papirja in povečanja tiskarni-ških, poštnih, prometnih in drugih stroškov, ki znatno dvigajo režijo za izdajanje domačega pokrajinskega tednika, bomo letos še bolj kot doslej odvisni glede finančnih sredstev od razumevanja ter sodelovanja vseh naših delovnih organizacij. Da bi lahko ohranili naš domači Ust pri življenju, prosimo vse delavske svete, upravne odbore in druge organe upravljanja v vseh področnih občinah, da tudi letos pomagajo Dolenjskemu listu z objavljanjem razpisov, objav, reklamnih in drugih oglasov, z naročenimi reportažajmi in s tiskanjem drugih svojih obvestil v pokrajinskem glasilu SZDL.
DOLENJSKI LIST
GRADBENO PODJETJE
»SAVA« KRŠKO
GASILSKA 4
sprejme takoj ali po dogovoru
- več skladiščnikov
za gradbišča Novo mesto, Čatež ob Savi, Krško in Senovo
- več čuvajev
za gradbišča Novo mesto, Čatež ob Savi, kamnolom v Brestanici in Senovem
- 15 KV zidarjev
- 10 KV tesarjev
Pogoji: za 1. — da ima srednjo strokovno izobrazbo in nekaj prakse ali pa da ima nižjo izobrazbo in vsaj 5 let prakse v tem poklicu. Kandidati pod 1. in 2. so lahko tudi upokojenci, če so po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju lahko zaposleni, ne da bi izgubili pravico do izplačila pokojnin.
Plača določena po pravilniku o delitvi osebnega dohodka, po premijskem pravilniku in po posebnem dogovoru.
Interesenti naj se osebno ali pismeno zglasijo v upravi podjetja.
Razpis' velja do zasedbe teh delovnih mest.
Komisija za delovne odnose pri
KGP BREŽICE
razpisuje prosto delovno mesto
servisnega mehanika za motorne žage
POGOJ: kvalificiran avtomehanik. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Komisija za razpis delovnih mest pri
KLAVNICI IN MESNICI ČRNOMELJ
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
upravnika
POGOJI:
— srednješolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v mesarski stroki
— visoko kvalificiran mesar z najmanj 5-letno pra kso na vodilnem delovnem mestu
— kvalificiran mesar z 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu.
Ponudbe sprejema razpisna komisija pri Klavnici in mesnici Črnomelj do zasedbe delovnega mesta, vendar najkasneje do 1. 3. 1965. Osebni dohodek po pravilniku podjetja.
UPRAVNI ODBOR
KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE
razpisuje  JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
2 traktorjev Ferguson 35
2 ročnih motornih kosilnic BCS
3 konj z vpregami, vozovi in raznimi poljedelskimi stroji
Licitacija bo 21. 2. 1965 qb 8. uri na Veliki Loki.
Prednost pri nakupu ima socialistični sektor, bb 9. uri vaške skupnosti in od 10. ure dalje vsi ostali.
OBVESTILO DOPISNIKOM
Kjub najboljši volji in načrtom nismo mogli objaviti vseh poslanih dopisov. Nekatere spominske članke in prispevke za 15-letnico izhajanja lista bomo zato objavili še v prihodnji številki, vse sodelavce pa prosimo, da to z razumevanjem upoštevajo.
nPKDNrSTVO
OBVESTILO BRALCEM
Zaradi večjega 'obsega smo morali današnjo številko zaključiti že v nedeljo, zato nismo mogli zbrati gradiva za vse običajne rubrike in poročila. Bralce prosimo^ za ustrezno razumevanje, ker smo tudi sami odvisni od urnika tiskarne, dvojni obseg številke pa je zahteval veliko več dela, kot sicer.
UREDNIŠTVO
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJA i ELJI: občinsk. odbori SZDL Brezice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, France Grivec, Miloš Jakopcc, Marjan Moškon, Jožica Teppcv ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din — Letna naročnina 120« din, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 2400 din — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje DELO V Ljubljani.