Novo mesto, 18. novembra 1955 8tev. 48 Leto S L-r.stn.tki m izdajatelji: Okrajna odbora SZDL Kočevja m .So*o mesto. - t^huja vsak j>eiek. — Urejuje uredoiiki odbor. — Odfiovorni ureduik Tone Gošuik. - Tisk« Tiskarna »SloTeo-»kega poročevalca« » Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto Cesta komandanta. Staneta 25. — Pošui predal 33. — Telefon uredništva in nprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici' v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina rnala tf*\ din. jiolletna 2i() din frfrtlfctna 130 din In le plačljiva vnaprej. — Za Inozemstvo 900 din oz. 8 amert&k« dolarje. Dolenjsl* Tednik okrajev Kočevje CENA 10 DIN v o mesto TR NO 1 BI BILO EKCIJO OKREPITI Tržna inšpekcija je družbcm organ, ki kontrolira poslovanje gospodarskih organizacij in opozarja na nezakonitosti in napake, ugotovljene težje primere pa prijavlja za kaznovanje. Šestmesečni pregled dela Okrajne tržne inšpekcije Novo mesto dokazuje, da je bilo to ddo v odpravljanju nepravilnosti in odkrivanju kaznivih dejanj plodno in družbeno koristno ter da bi bilo potrebno tržno inšpekcijo samo še okrepiti. Trije uslužbenci inšpekcije so v šestih mesecih pregledali 163 obratov in napravili 68 zapisniških pregledov. Na splošno so u-gotavljali, da je zlasti v manjših podeželskih obratih poznavanje predpisov zelo Šibko ali ga sploh ni. Na odgrrvornih mestih v podjetjih so ljudje, ki se premalo zanimajo za pravilno poslovanje aH pa mu niso kos. To velja posebno za podeželske trgovine in druge man Ee gospodarske organizacije. Zlasti je bilo veliko napak pri odkupih. Zasebna gostišča so prav velikokrat med kršilci predpisov. Premalo se zanimajo za dvig gostinstva in turizma in preveč za lastni dobiček, obenem pa večkrat kršijo še predpise o vodenju po- slovnih knjig in zaposlitvi roje delovne sile. Inšpekcija je odkrila tudi vrsto kaznivih dejanj. Nezakonit zaslužek -podpiranje privatnikov Kmetijska zadruga Sela — Sum-berk je lani novembra izposlovala pri 022 Novo mesto potrdilo o ustvarjenih devizah, češ da bo kupila stroje. Dejansko pa sta šla predsednik zadruge in gostilničar Ozimek, ki niti ni bil uslužbenec K2, v Ljubljano k Agrotehniki in za ta devizna sredstva kupila 45 garnitur zavornih oprem za traktorske prikolice po 36.186 din komad. Skuono sta plačala zanje 1,628.370 din ali 10.469 nemških mark. Se isti dan sta prodala te zavore Slovenija-avtn po 92.000 din. Tako je KZ pri tej kupčij čei. ulico »zasfužila« 2,511.630 dinarjev. Za ta denar je K Z kupila po prostih cenah 6 elektrornotoriev in jih poklonila privatnikom, b 10.30 v kino dvorani v Metliki predavanje s poučnimi filmi o kmetijskem tednu v Beli krajini; 22. novembra dopoldne razstava plemenske živine na sejmišču v Metliki in razdelitev nagrad živinorejcem; 24. novembra ob 19.30 telovadna akademija TD Partizan Metlika v Gradacu; 25. novembra ob 14.00 proslava občinskega praznika na Su-horju s kulturno-prosvetnim programom; ob 20.00 telovadna akademija TD Partizan Metlika v Telovadnem domu v Metliki; 16. novembra ob 6.00 budnica metliške godbe; ob 9.00 svečana seja ObLO Metlika v Telovadnem domu; lb 10.00 svečanost ob spomeniku »Belokranjskega borca«. Nato komemoracija ob ploščah padlih borcev in žrtev fašizma. — Občinska gasilska zveza podeli odlikovanja zaslužnim gasilcem. Mimohod gasilskih čet in enot JLA; ib 11.00 otvoritev filatelistične razstave Filatelističnega društva Metlika v pisarni Zadružnega posestva na Trgu svobode; 27. novembra dopoldne zaključek kmetijske razstave z razdelitvijo nagrad razstavljal-cem. Ves teden je odprt Helokranj-ski muzej v Metliki! voljno zvišanje cen za svoj račun Y3 hoteli posamezni uslužbenci prikriti organom inšpekcije tako, da so zažgali prodajne bloke. Le del teh jim je prišel v roke. Republiška revizija je ugotovila da je zadruga napravila v letu 1954 628.074 din priman»kljaja. Krivci so biiii prijavljeni. Tudi v poslovalnici »Kurivo* v Novem mestu so organi odkrili, da so prodajali premog dražje kot bi smeli, uslužbenci pa so dobivali kurivo znatno ceneje, kot so bili upravičeni. Zadružno trgovsko podjetje »LES*, je prekoračilo zakonita pooblastila in se ni držalo odkupnega območja in načina odkupa, zaradi česar so bili odgovorni uslužbenci predlagani v kaznovanje. : V gostilni Opara v Trebnjem so organi ugotovili, da je bilo prodanega 52 litrov žganja in 8CU litrov vina več, kot je bilo vpisano ▼ **?s!ovne knjige. V gostilni Karlovšek so ugotovili, da je prodala 80 litrov žganih pijač več, kot je b'ilo izkazano. Pri gostilničarju Crmovmov na letališče v Prečno, pa je bilo vse skozi neugodno vreme. V sredo 9, nov. so K megle malo dvignile. Čeprav so pilotu ic Novega mesta »poročili, da je vidljivo« v novomeški kotil ini sicer boljtša, da pa m Gorjanci v megli, se je piilot ix*p<>ldne dvignil na pot proti Prečni. Nj'jbr/e ga je premotilo trenutno izbrisan je vremena, ki pa ie je takoj ■opft poalthiai©. Te« al o ie kmalu zašJo v meglo in prebivalci vasi Maline so okoli 15. ure »lišali ropot letala ni/ko nad vasjo, vendar ga zaradi meele oioo videli. Malo nad vasi« ie le- talo zadelo v vrh hrasta in nekaj metrov dalje padlo na tla. Pilot Bule in spremljevalec Gutman sta dobila pri padcu poškodbe. Do-Čim se je G m manu posrečilo, da se je splazili iz letala, so pilota zajeli plameni in se ni mogel več reširi. Letalo se je namreč takoj po padcu vnelo. V bližini nahajajoči va-ščani so tekli na pomoč, venda.r zaradi ognja, ki je zajel vso letalo, niso mogli pomagati. ' Po ogledu na kraju ncs-reČe, kamor je šla posebna komiilja Letalce 7veze Slovenije, so ponesrečenega pš1ota-upr*vnika pripeljali v Novo mesto. V soboto 12. novembra popoldne »o se od njega poslovili Številni prijatelji in znanci, člani Acrokluba, rezervni oficirji, predstavniki množičnih organizacij, JLA in drugi. Spremili to ga na zadnj. potj od mrt-v.i'nVe v K indiji do Železniške postaje Kandija. Od njega sta se poslovila v imenu vseh, zlasti rezervu h oficirjev in Aerokluha, Janez Potočar jn Danilo Rergcr. Pred mrtvašnico in na postaji »o pevci moškega pevskega zbora Dušan Jereb zapeli več žaloscink, prav tako pa ie igrala žalne koračnice godba JLA. Na željo sorodnikov so ponesrečenega Nikico odpeljaili v domači kraj v rodno Bosno. ugotovili, da je skupnost nudila posebno v zadnjem letu izdatno pomoč za napredek zadružništva in kmetijstva v našem okraju, zlasti v popustih pri umetnih gnojilih, nakupih strojev, pri pospeševanju kmetijske službe v živinoreji, sadjarstvu in poljedelstvu ter pri uvajanju selekcioniranih semen Čeprav se je kmečka proizvodnja tudi na Dolenjskem dvignila, pa je tržnost dolenjskega kmeta navzlic večjemu odkupu še vedno zelo nizka. Delo upravnih odborov v kmetijskih zadrugah se je v zadnjem letu vidno izboljšalo, večji kakor prejšnja leta pa so tudi splošni ukrepi kmetijskih zadrug in njihovih odsekov. Le- tos se je vključilo v kmetijske zadruge 536 novih članov, predvsem srednjih kmetov. Vse premalo pa so si tudi najdejavnejše kmetijske zadruge prizadevale, da bi krepile socialistične odnose na vasi in razširjale družbena sredstva, kar vse naj zagotovi dosledno socialistično preobrazbo vasi. Na posvetu so razpravljali zato o nadaljnjih ukropih v razvijanju kmetijskega zadružništva ter o politiki, ki jo je treba voditi v zadrugah, v delu občinskih ljudskih odborov in političnih organizacijah. Daljše poročilo z zanimive seje in ugotovitve razpravliaina bomo objavili v prihodnji številki. Zdmžitev manjših gradbenih podjetij bi bila pametna rešitev za njihov nadaljnji razvoj 9. novembra Je Imel Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Novo mesto drugo sejo. Na njej so razpravljali o investicijskih potrebah občine tn združitvi manjših gradbenih podjetij. Predsednik občinskega ljudskega odbora Maks Vale Je obrazložil smernice nadaljnjega razvoja gospodarstva in s tem nakazal tudi konkretno delo v občini. Po poročilu predsednika sveta so sklenili, da ie treba pred obravnavanjem investicijskega programa upoštevati predloge zborov volivcev, v kolikor bo to izvedljivo. Predvsem Je treba upoštevan pri Investicijah razvoj obrtnih obratov ter gradnjo trgovskih skladišč. V tej zvezi Je svet imenoval komisijo, ki bo proučila možnost razvoja obrtnih podjetij in izdelala predloge za ustanovitev novih obrtnih delavnic in za razvoj obstoječih. Prav tako bo posebna komisija, skupaj s trgovskimi podjetji, proučila možnosti za gradnjo prepotreb-nih trgovskih skladišč V drugI točki dnevnega reda so obravnavali predlog za združitev manjših gradbenih podjetij. Predlog komisije Je. naj bi se združila podjetja Krka, Gradbe-n*k. Zidar in Kamnoseštvo. iz teh bi nastalo eno gradbeno podjetje s posameznimi obrati za prevzemanje manjših del. adap-tacli itd. po znižani, odnosno režijski ceni. ter eno podjetje kot osnova za razvej industnie gradbenega materiala. To drugo podjetje naj bi se ukvarjalo s pridobivanjem gradbenega materiala, z izdelovanjem vseh vrst cementnih izdelkov in kamnoseštvom. Obenem bi se odvzela gradbena dejavnost podjetju Snaga in se v bodoče ne bi dovoljevala gradbena dela posameznim podjetjem In ustanovam v lastni režij;. Zaradi važnosti tega potrebnega ukrepa ter izdelave analize in dokončnega predloga za občinski ljudski odbor. Je bila imenovana komisija, v kateri bodo tudi predstavnik) navedenih podjetii in nekateri drugi gradbeni strokovnjaki. Končan je največji povojni proces v Karlovcu S. novembrB je bila pred okrožnim sodiščem v Karlovcu končana razprava proti skupini uslužbencev Tehnoprometa in Tehno-materiala zaradi gospodarskega kriminala. Razprava ie trajala cel mesec. Obtoženih, obnosno obsojenih Je bilo 21 ljudi. Skupno so bili obsojeni na 65 let in 11 mesecev zapora. Za to raiveč.io povojno sodno razpravo pred okrožnim sodiščem je vladalo ves čas veliko zanimanle med prebivalci in sodna dvorana je bila zla^l ob razglasitvi sedbe nabito polna Razprava Je polrg primerov po-spodars.kega kriminala odkrila tudi vrsto hib v dosedanjem poslovanju podjetij. Poleu zapora morajo obsoieni povrniti 4 milijone din Škode in 260.000 din stroSkov. Pokojni pilot Nikica Bule na Jadralnem letalu v Prečni (na drugem sedežu) VREMK ZA CAS OD 18. 27.NOVEMBRA Do 21. nov. suho, lasno vreme, ponoči mraz. NaMednje dni ml. Sneg bo verjetno zapadel okoli 25 nove;.i;>v?, M : ie dni pa bo zopet deževalo. Stran 1 »dole*mm usu Stev. 46 Jfrr. Marjan Pavlic: 2 Nekaj značilnosti novega zakona o Sodno oporoko lahko sestavi oporočitelj po njegovi Izjarvi sodnik okrajnega sodišča. Ustna oporoka, t. j. oporoka, ki je Izjavljena ustmeno pred dvema pričama, je možna le izjemoma. Dopustna je samo tedaj, če oporočitelj zaradi izrednih razmer ne more napraviti pismene oporoke, in neha veljati, ko predeče 30 dni od prenehanja takih izrednih razmer, v katerih je bila napravljena. Kaj 80 take izredne razmere Zakon ne določa in bo to prepuščeno praksi sodišč. Take izredne razmere bi bile n. pr. huda bolezen smrtna nevarnost in podobno. Takozvanih izvensodnih ustnih oporok, ko je oporočitelj pred tremi pričami, ki so morale biti vse hkrati prisotne, Izjavil svojo poslednjo voljo, ki so ae do uveljavitve Zakona o dedovanju pri nas še uporabljale, torej ni več. Ob normalnih pogojih so torej veljavne le lastnoročno pisana ln podpisana oporoka, pismena pred pričami sestavljena oporoka in sodna oporoka. Ker je za prvi dve obliki pogoj, da zna oporočitelj brati in pisati, pride praviloma za tiste, ki ne znajo tega, le sodna oporoka v poštev. Važna in nova je tudi določba, da prizadeti dedič lahko dokazuje vsebino oporoke z učinkom veljavne oporoke, če Je bila oporoka uničena, Izgubljena, skrita ali založena brez oporočitelj eve vednosti. DEDOVANJE NA PODLAGI ZAKONA Dedovanje za podlagi zakona, Id nastopi kadar ni oporoke oz. kadar ni veljavne oporoke, je v nekaterih ozirih drugače urejeno kot smo bili vajeni doslej. Predvsem so spremembe glede položaja zakonca, zlasti žene, položaja nezakonskih otrok, dednih deležev, vračuna-vanje v dedne deleže in nujnih dedičev. Zakonec spada med zakonite dediče in ima enak položaj kot zapustnikovi otroci in njihovi potomci. To se pravi, da dobi enak delež. Kadar pa deduje skupno s starši in njih potomci, dobi polovico zapuščine. Izključuje pa od dedovanja pokojnikove dede in babice ter njihove potomce. Po dosedaj uporabljani praksi je dedoval zakonec poleg zapustnikovih otrok in potomcev le do četrt zapuščine. Položaj zakonca se Je torej v pogledu zakonitega dedovanja Izboljšal, kar je v skladu z obstoječo obliko družine, ki Jo sestavljata zakonca in njuni otroci. Načelo socialne pravičnosti narekuje, da se zakoniti dedni delež zakonca lahko ob določenih pogojih tudi zmanjša ali poveča. Ce so otroci iz prejšnjih zapustnikovih zakonov, dobi zakonec, ki ima sam premoženje, le polovico otrokovega deleža, zakoncev delež se zmanjša tudi v primeru, če starši zapustnika nimajo potrebnih sredstev za življenje. Ti lahko dobijo več kot polovico zapuščine ali celo zapuščino. Nasprotno pa se delež zakonca lahko poveča, če Veliko preglavic ln tudi različnih odločb o dedovanju nezakonskih otrok Je povzročila neenotna praksa in različno tolmačenje Ustavnega določila gle- nima potrebnih sredstev za pre- . de enakih obveznosti ln dolžno življanje, V takem primeru lahko dobi na račun deleža zapustnikovih staršev ali njihovih potomcev več kot polovico zapuščine ali tudi celo zapuščino. Podrobno je urejeno tudi vprašanje kdaj Izgubi zakonec dedno pravico v čl. 27 Zakona. To se zgodi: 1. če Je zapustnik vložil tožbo na razvezo zakona in se po njegovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena; 2. če se njegov zakon z zapustnikom razglasi za neobstoječega aH če se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vedel; 3. če je njegova življenjska skupnost z zapustnikom po njegov! krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. NEZAKONSKI OTROCI DEDUJEJO PO OČETU IN MATERI ENAKO KOT ZAKONSKI Dedno pravni položaj nezakonskih otrok se je izboljšal. &ti staršev do zakonskih kot nezakonskih otrok, ker ni bilo zakona, ki ga je predvidevala že Ustava. Nezakonski otroci dedujejo po svojem očetu in materi enako kot zakonski. Tudi po materinih sorodnikih dedujejo enako kot zakonski otroci, po očetovih sorodnikih pa le v določenih primerih. Zapustnik ga je namreč moral pred pristojnim organom priznati za svojega, ali ga vzeti k sebi ali kako drugače pokazati, da ga prizna za svojega, oz. če je bilo očetovstvo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da lahko podeduje po očetovih sorodnikih. Kadar se opira dedna pravica nezakonskega otroka na sodbo o ugotovitvi očetovstva, mora biti tu sodba, ki jo Je Izdalo sodišče v novi Jugoslaviji. Sodbe biv. Jugoslovanskih sodišč ne morejo veljati kot enakovredne zato, ker se je po poprejšnjih jugoslovanskih predpisih oče- tovstvo ugotavljalo samo po domnevah, da je nekdo oče nezakonskega otroka, samo če se je dokazalo, da je dotični občeval z materjo v takozvani kritični dobi t. j. v času od 180 do 300 dni pred rojstvom, ne glede na to, aH je bil on res oče ali pa kdo drugi, ker se ni iskala materialna resnica kot sedaj. Pomen sodb za dedno pravico pa bo sedaj zahteval, da sodišča pri ugotavljanju očetovstva ravnajo z večjo pozornostjo. V primerih, kadar je očetovstvo ugotovljeno s sodbo, ni pa oče nezakonskega otroka slednjega pripoznal za svojega, oz. ga ni vzel k sebi ali kako drugače pokazal, da ga prizna za svojega, ne more nezakonski otrok še imeti pravico do zapuščine očetovih sorodnikov. V takem primeru je potrebno priznanje, ki mora biti izrecno pred pristojnim organom Izrečeno, ali pa vsaj z določenimi znaki, ki očitno dokazujejo priznanje, izkazano. Tako priznanje je poleg zgoraj navedenega možno tudi v obliki oporoke, ki je gotovo zadosten izraz, da je oče nezakonskega otroka pokazal, da ga pripozna za svojega. Sovice iz tovarne NOVOTEKS V »Novoteksut Je bilo pred kratkim predavanje o pomenu krvodajalstva. Delavci so razumeli namen predavanja in se začeli prijavljati za zdravniške preglede. Skupno se Je prijavilo okoli 130 krvadajalcev, ki bodo dali. kri po temeljitem zdravniškem pregledu Pozdravljamo ta primer, ki nai služI za vzgled ostalim kolektivom. • Mladinska organizacija tovarne je organizirala fotoamaterski tečaj, v katerega se Je prijavilo okoli mladincev. Za ta tečaj je veliko zanimanje tudi med starejšimi. Vodil ga bo član okrajne fototehnike. Najprej bodo Imeli »amo teoretična predavanja, kasneje pa. ko bo urejena foto-soba tudi praktično delo. Tovarna bo nudila vodstvu tečaja vso pomoč enako tudi Okrajna ljudska tehnika. Za strokovno izobraževanje delavcev »o organizirali tritedenski tečaj, ki ga je obiskovalo 25 tečajnikov Tečaj je uspel, ker so delavci pri teoretičnem in praktičnem izpraševanju pokazali dobro znanje. Z odličnim uspehom sta napravila izpit Stane Zldovnik in Ivan Kos. V zimski sezoni nameravajo' organizirati še več takih tečajev. Na zadnji komunski mladinski konferenci v Novem mestu je bila mladina »Novoteksa« ustno pohvaljena za svoje delo, ker je v zadnjih mesecih dosegla lepe uspehe na vseh področjih mladinskega dela. 2e dva meseca vadijo pevci pod vodstvom tov. Marklja ln upajo, da se bodo lahko kmalu predstavili Javnosti. Odpravili se bodo tudi na gostovanja in obiskali druge tekstilne tovarne po Sloveniji. * Zelo delavni so mladi godbeniki, ki vestno vadijo, da bodo igrali na novoletni prireditvi. Vso skrb za mlade godbenike Je prevzelo gasilsko društvo, ki Jih tudi denarno podpira. Vodstvo tovarne Um nabavlja instrumente ln vse druge rekvizite, člani godbe JLA iz Novega mesta pa jim nudijo strokovno vodstvo. Za svoje delavce zida tovarna stanovanja na Marofu, ki bodo predvidoma gotova ie letos. * Pri enaltzl vode. ki Jo črpa tovarna iz Krke. so kemiki ugotovili, da Krka m preveč prtpo- Vsem dobaviteljem, odjemalcem in strankam čestitam k Dnevu republike - 29. novembru! Mlin đCovacic Jlotfo me&to Dr. Božo Oblak: Zdravstvo na Dolenjskem Sol je bilo pregledanih v novomeškem okraju 5, v kočevskem 3 in v črnomaljskem 2. Komunalnih naprav je bilo pregledanih v novomeškem okraju 237, v kočevskem 449, v krškem 220 in v črnomaljskem 209. Predavanj in tečajev J« bilo v novomeškem okraju vodenih »11 pa kontroliranih 90, drugod ni podatkov. Sanitarna Inšpekcija je Izdala v novomeškem okraju 38 odločb, v kočevskem 14, v krškem 54 ln v črnomaljskem 5. Izrečenih kazni pa J« bilo v novomeškem okraju 0, v kočevskem 2, v krškem 2 in v črnomaljskem 7. V kočevskem okraju so bil« 4 prepovedi poslovanja in v krškem 3. Zdravstvenih knjižic je bilo nanovo izdanih v novomeškem zasilne postelje. To velja pred-okraju 78, v kočevskem 378, v krškem 596 in v črnomaljskem 379. Tovarn In obratov pa je bilo pregledanih: v novomeškem okraju 3, v kočevskem 10, v krškem 2 in v črnomaljskem 14. Poleg tega je bilo dosti ko-lavdacij, revizij projektov, določitev lokacij ln kontrol v času gradnje. Novomeški okrožni higienski zavod Je opravil precej dela, predvsem laboratorijskega, pa tudi terenskega. To je že bilo opisano na drugem mestu ln ne bom ponavljal. MATERIALNI IZDATKI Zal so podatki točni samo za okraja Novo meito m Črnomelj in bom zato navedel podatke samo xa ta drva okraja. Na po-tsmeanega prebivalca novomeškega okraja odpade 1.446,6 dinarjev letno izdatkov za zdravljenje In v črnomaljskem okraju 2.006,7 dinarjev. Stroški za preprečevanje bolezni pa inašajo v novomeškem okraju na enega prebivalca 60,9 dinarjev ln v črnomaljskem 61,9 dinarjev. V razmerju, ki si ga Izračunamo, najdemo, da gre v celoti za preprečevanje obolevanj 3—4% in za zdravljenje že obolelih 96 do 97% vsega denarja, ki Je bil izdan za zdravstveno službo. Zgornje število pojasnjuje, kje tiči problem našega še vedno zastarelega pogleda na zdravstvo. Ce bi se znesek za preprečevanje bolezni dvignil, bi se to nujno poznalo pri padcu izdatkov za zdravljenje ali, drugače povedano: bilo bi manj bolezni in manj nesreč. Torej bi ae dvignil narodni dohodek in s teim življenjska raven prebivalstva. Nočem reči, da bi bilo zato potrebno zmanjšati znesek za kurativno zdravstvo, pač pa nasprotno — kuratlvo izboljšati in jI dati možnost večjega razvoja, prav tako pa povečati ln izboljšati preventivno zdravstveno službo in s tem poudariti njen pomen. Razumljivo je, da bi bila to ena najboljših In najbolj rentabilnih investicij v na si družbi. Uspehi bi se pokazali šele po nekaj letih, toda ti b» bili veliki ln vredni revolucionarne dobe. V ilustrac'Jo naj navedem besede dr. Emersona, profesorja javnega zdravstva lz New Yor-ka, ki jih je povedal ob priliki svojega obiska v Zapadni Nemčiji: »Mi v ZDA smo sicer bogatejši od vas, nismo pa tako bogati, da bi si mogli privoščiti toliko bolezni, kakor vi.« To Je bil zaključek študija problemov javnega zdravstva, ki je bil narejen po dokumentiranih dolgoletnih študijah v materialno naprednejših državah na Zahodu, kjer so spoznali, da je dobra zdravstvena služba, posebno pa njen preventivni del, Izredno rentabilen poael. Ce bi dr. Emerson študiral prilike v naših pokrajinah, kaj bi šele rekel pri nas? Na Zapadu so prišli do zaključka, da se da ■ 5 promili 9 narodnega dohodka »kupiti« zdravje ln da izdajo približno desetkrat toliko za zdravljenje. Za naše razmere bi morala biti številka materialnih sredstev v začetku precej višja, ker so pogoji drugačni, šele čez nekaj let bi lahko delali s 5 promili. NA KONCU Ta kratek prikaz zdravstvenih razmer naj bi bralcem vsaj malo prikazal zdravstvo na Dolenjskem. Se daleč smo od tega, ds bi v takem sestavku lahko natančno obdelali probleme, ki jih je lz dneva v dan več in so povezani med seboj kakor členi v verigi. Vendar nekaj lahko opazimo, prererlka ln premalo pestra je mreža zdravstvenih us* nov, premalo je kadra. Prav tako je premalo materialnih sredstev na razpolago. Mlada je še naša država, potrebno ie to ln ono. Iz dneva v dan se veča napredek, iz dneva v dan se kulturnu in civilizacijsko razvijamo. Upajmo, da bomo v bližnji bodočnosti dosegli na vseh poljih uspehe, še večje, kakor jih dosegamo ves čas po osvoboditvi. Ustrezno vsem napredkom te bo razvijalo zdravstvo in z njim Izboljševale zdravstvene razmere ln daljšala življenjska doba. Vin, ki so služili za obdelavo te statistike, so bila predvsem statistična poročila zdravstvene službe naših okrajev, poročila odborov Rdečega križa, podatki Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani in Okrožnega higienskega zavoda v Novem mestu, nekateri članki H »Dolenjskega Usta«, atrokovna pomoč načelnika zvezne zdravstvene statistike dr. Bojana Plrca in pobud« prlmarlja pljučnega oddelka splošne bolnišnice v Novem mes*u dr, Ivana Smrečnlka: vsem se zahvaljujem za sodelovanje. (Konec) ročijiva za apreturo. Ima preveč rudninskih primesi, ki zavirajo pravilen dotok barve na vlakna, zato bo tovarna zgradila zbiralnik, v katerega s« bo izlivala mehka voda. Ker se Je po statističnih podatkih ugotovilo, da je produkcija v primeri z lanskim letom padla, (od Januarja do septembra 1954 ie ena oseba izdelala 967 m blaga, od lanuarja do septembra 1955 pa le 860 m) kljub večjemu številu zaposlenih, je bilo sklenjeno na seji upravnega odbora, da bo tkalnica delala samo v dveh izmenah, brez nočne, ker so tam zaposlene večinoma ženske katerim nočno delo Škoduje. Število delavcev ae je letos precej povečalo, produkcija pa padla, namesto da bi se dvignila, zato je upravni odbor odpustil 12 delavcev, med temi 8 novincev, ki so bili le na enomesečni praksi, ostali pa niso bili dovolj disciplinirani. Verjetno bo še prišlo do redukcije, kar pa Se ni dokončno odločeno. Slavko Doki Požar v Kalceh 3. novembra popoldne je nastal požar v skednju Alojzija Nečimerja v Kalceh pri Kostanjevici. Poleg stavbe je zgorelo tudi orodje in okoli P000 kg krme. Škode je nad 200.000 din. Kako Je požar nastal, 5e ni znano. Spet huda nesreča s starim orožjem Posestnik Jože PavSič iz Zlo-ganja pri Škocjanu je še iz vojne hranil na podstrešju nemški protitankovski raketni metalec (Pancer-faust). Ker je potreboval pri gradnji svinjsk kuhinje neko cev, je privlekel orožje iz podstrešja ter naprosil 14-letnega Andreja Bajca.da ga odnese h kovaču Bregarju v Goriško vas, da mu odreže en kos. Baje je to tudi naredil. y kovačnici je orožje najprej igiedoval kovač Jože Bregarst potem pa Še njegov 18-Jletni sin Jože. Noben od teh ni pogle dal, kaj je notri. Ko je Jože Bregar ml. ogledal celo stvar je še pritisnil na sprožilo. Strašno je počilo in 7 cm debela ter 18 em dolga granata je šia nesrečnemu fantu skozi desno stran prsi in preko strehe na josedovo dvorišče. Andreja Baj-ca, ki je stal zraven, je reaktivni puh vrgel več metrov stran. V cevi je bil namreč še reaktivni naiboj. Jqže Bregar ml. je bil seveda na mestu mrtev. Nesreča se je dogodila 11. nov. letos. Ponovno se moramo vprašati, ^akaj ljudje take vojaške stvari hranijo doma? Ali ni bilo že več kot dovolj nesreč? Oddajte vendar vse orožje ali druge vojaške stvari takoj najbližnjl postaji Ljudske milice! Tako neutemeljeno koristoljubje, češ mi bo še kdaj prav prišlo, Je zahtevalo že preveč žrtev. Pretep zaradi psa Delavca Gozdnega gospodarstva Novo mesto Stjepan in Luka Vukasić sta se dogovorila s Frančiško Kapš na Vršnih se-lih, da jima bo prodala psa. Ko sta 2. novembra šla ponj, jim je Kapševa povedala, da je psa odpeljal Berec Džuka iz Dobin-dola in še naročil, naj prideta kar k njemu po psa. Res sta odšla v Dobindol, toda tam so jih že počakali: Berec Zduka oborožen s sekiro, Ivan Džuka oborožen z motiko in Ivan Horvat, oborožen s kolom ter takoj napadli oba prlšleca. Zaradi dobljenih poškodb so morali Luko Vukašića prepeljati v novomeško bolnišnico. Prav gotovo bo sodišče za ta surovi napad strogo obsodilo pretepače. tedna do tedna Zunanji ministri štirih velesil so v sredo zaključili svoj ženevski sestanek. Ko so ga začeli, nI nihče, ki stvarno presoja sedanje mednarodno dogajanje, misli, da bi bilo moč v razmeroma kratkem času doseči velike, presenetljive uspehe, tako rekoč čez noč urediti pereča vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Jasno je bilo, da ni moči v tako kratkem času premagati vseh ostankov blokovske miselnosti in blokovske diplomacije, ki je presojala sleherni ukrep, vsak sporazum in pogodbo z vidika tega, ali bo položaj tega ali onega bloka oslabljen ali ne, če bodo sporazum sklenili. Nedvomno Izboljšanje mednarodnega vzdušja, ki se je zrcalilo tako na julijski ženevski konferenci ministrskih predsednikov štirih velesil, kakor tudi na sedanji ženevski konferenci njihovih zunanjih ministrov, je gotovo izraz pozitivnega razvoja dogodkov na svetu v smeri mirnega obravnavanja odprtih vprašanj. Nedvomno so imeli zunanji ministri ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije opraviti z veliko težavnejšo nalogo, kakor njihovi ministrski predsedniki, ki so zasedali v isti palači na bregu Ženevskega jezera letos poleti. Najvišjim predstavnikom štirih velesil je zadostovalo, da so se sporazumeli o potrebi, da je treba probleme sodobnega sveta obravnavati na konferencah, ne pa jih reševati s sredstvi »hladne« ali celo »vroče« vojne. Zadostovalo je, da so izrazili svojo dobro voljo po sporazumevanju med narodi po rešitvi še nerešenih vprašanj. Dulles, Molotov, Mac MUlan in Pinav pa so se znašli pred tršim orehom — stvarno so se morali lotiti iskanja ureditev za vprašanja, kako združiti razkosano Nemčijo, kako upostavlti učinkovit sistem evropske varnosti, kako doseči čim temelji-tejšo razorožitev ln kako zbolj-šati stike med Vzhodom in Zahodom. Čeprav so pri obravnavanju vseh treh točk dnevnega reda nastal* težave in daslravno niso dosegli bistvenih sporazumov, moramo reči, da je bil dosežen napredek v tem, da so zbližali nekatera do nedavna še nepomirljiva stališča o posameznih vprašanjih ln da so sklenili nadaljevali stike med predstavniki štirih velesil tudi v prihodnje. Kakor že rečeno, nas ta samo delni uspeh ženevske konference ne sme razočarati. Važno je. da na teh in takšnih konferencah ni več slišati medsebojnih ostrih obsodb, da se je ton razgovorov in dc^aie spremenil, da si vsi prizadevajo predvsem poudariti slične točke med posameznimi predlogi. V tem smislu pomeni ženevska konferenca korak naprej v sedanjem popuščanju mednarodne napetosti. To lahko trdimo še zlasti zato, ker so bila na neuradnih razgovorih rešena nekatera druga vprašanja, ki niso bila na dnevnem redu, kakor na primer sprejema nekaterih članov v OZN, oziroma vssj niso preprečili nadaljnjega napredka v obravnavanju teh ln dragih perečih problemov. Nadaljnji razvoj ln nadaljnji sestanki predstavnikov velesil, pa tudi drugi ukrepi v zvezi s tem, bodo šele pokazali pravi pomen ženevske konference, na kater> so Dulles, Molotov, Mac-Millan in Plnay, razpravljali o nekaterih vprašanjih iz celote problemov, ki še tarejo sodobni svet in ki jih bo treba prej ko slej rešiti. Važno je, da tudi v krogih vodilnih državnikov čedalje bolj zori spoznanje, da je v sedanjih razmerah, ko bi vodikova bomba in druga uničevalna orožja pomenila uničenje človeštva, neogibno potrebno na miren način urediti vrsto problemov, ki jih ni malo. Od vprašanja Nemčije in evropske varnosti pa do razorožitve in Srednjega vzhoda, od sprejema Kitajske v OZN pa do Izboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom, pa tudi celi vrsti drugih — za vse to je treba najti primerne rešitve, ki bodo zadovoljile željo po miru In sožitju. Tragična smrt najstarejšega Kostanjevčana 7. novembra zjutraj so našli mrtvega v stanovanju 97-letne-ga Urbana Zupančiča iz Kostanjevice. Vnela se je posteljnina na postelji kjer je spal in starček se je v dimu zadušil. Bil je najstarejši Kostanjevčan. V mladosti je bil vratar v tamošnjem gradu, dolga leta usluž-ben tudi na državnem posestvu. Inž. Mirko Judež: KLETARSTVO Naši vinogradniki in kletarji so res pogrešali knjigo, ki bi jih strokovno in na podlagi najnovejžh izsledkov in dognanj poučila o vinu in kletarjenju, kajttl starejša dela a tega področja so danes že hudo zastarela, pa še teh niso mogli do- Ze leseni pripravimo vrt za pomladno setev ln saditev Ko poberemo z vrta zadnjo zelenjavo, ga ne pustimo vnemar, pač pa ga že v jeseni in čez zimo pripravimo za spomlad. Poskrbimo, da si zemlja nabere novih moči. Podlaga rodovitnosti je gnoj. Tista gospodinja, ki ga ima doma ali si ga lahko priskrbi, naj ga takoj spravi na vrt. Z njim pognoji izpraznjene grede ln ga spravi v zemljo, da se hranilne snovi ne bodo izgubljale. V prani, na katero delujeta vlaga in mraz, gnoj razpada in pripravlja hrano za nove setve. Gnoj zemljo tudi rahlja in Jo bogati » črnlco, množi v zemlji bakterije, ki pospešujejo razkrajanj« organski snovi in pripravljajo rastlinstvu hrano. Toda kaj naj stori tista, ki nima hlevskega gnoja? Najbolj- še nadomestilo za hlevski gnoj je dober kompost. Ta vsebuje hranilne snovi, podobno ko hlevski gnoj. V nekaterih primerih je dober kompost ie boljši ko hlevski gnoj. Sploh bi morali za kompost vedno skrbeti, Vse, kar Je organskega, kar gnije In trohni, Je za kompost: različni odpadki, listje in stelja, cestno blato, Industrijski odpadki, saje, pepel itd, Ce kompost pravilno gojimo, redno prekopavamo In zalivamo z gnojnico in straniščnikom ter bogatimo z odpadki malih živali, tedaj z njim lahko vrnemo zemljti vse, kar smo jI vzeli s pridelki. Posebno važna dodatka kompostu sta kurji ln go-I ob j i gnoj, ki vsebujeta znatno več hranilnih snovi kot hlevski gnoj. KMETIJSKA RAZSTAVA V METLIKI V dneh od 20. do 27. novem bra bo v Metliki odprta kmeti.jska razstava, ki io prirejajo kmetirske zadrug« s področja nove metliške občine. Tako bodo razstavi jal i člani kmeti'jskih zadrug iz Metlike, Gradaca, Radovice in Suhor»ia. ObiskovaJoi razstave si bodo lahko ogled.nl i poljska in vrtna semena ter pridelke, zdravilna zelišča, presno, suho in konserVirano sad-ie, grozdje ter razne vrste vini in zganja, čebelarji bodo razstavili več vrst medu, vosek in čebelarski pribor, medtem ko bo mlrk.irna v Metliki zastopana » kvalitetnimi mlečnimi izdelki, predvsem s sirom in ma*lom. Nadailje bodo prikazana tudi zaščitna sredstva ?oper razne rastlinske skodNivce in boflezni, razstavljena pa bodo tudli gozdna semena, razni pripomočki v gozdarstvu ter končno ic domača ročna dela. Poleg te razstave, ki bo ves teden odpeta v gornjih in spodnjih prostorih Kmetijske zadruge, pa bo 22. novembra na sc;misčn v Metliki razstava plemenskih krav in telic in ostale zivme. Čeprav letos letina zaraefi prevelikega deževja, toče in rastlinskih bolezni ni bila ravno ugodna, so kmetje z gnojilli ,n raznimi zaščitnimi sredstvi tako v sadjarstvu in vinogradništvu kot poljedelstvu dosegli le^e uspehe. Zato naj ne bo kmetovalca, ki #i ne bi r teh dneh razstave ne ogledal, sadov truda in prizadevanja belokranjskega kmeta. Hlevski gnoj in kompost sta temeljni gnojili, s katerimi nadomeščamo zemlji, kar smo Ji odvzeli s pr'delkl in jo naprav-ljamo še bolj rodovitno. Da pa to še povečamo, dodamo še nekaj umetnih gnojil in sicer za listnato zel en jad predvsem dušična, gomoljastim kalijeva in stročnicam fosfatna gnojila. Ce jeseni in pozimi ne boste zamudile ugodnih priložnosti, če boste pognojile ln prekopnie vse prazne grede ln pustile zemljo v prahl. se bo ta v brazdah napila vlage, mraz Jo bo zrahljal, gnoj pa Ji pripravil potrebne hrane in hektarski donos vrtnih pridelkov boste v prihodnjem letu imele večji ko letos. V jeseni sprašeno zemljo boste spomladi samo poravnale, pa bo že pripravljena za setev in sajenje. Z. Petdnevni delovni teden v Belgiji Po daljših pogajanjih so se sindikati In delodajalci v Belgiji sporazumeli o uvedbi petdnevnega delovnega tedna s 45 delovnimi unimi. Tako bodo, ko stopi ta sporazum v veljavo, meli 9-tirnI delavnik, zato pa en dan več počitka. biti. Zato jim Je izredno ustregla založba »Kmečka knjiga«, ki je izdala obširno delo Kletarstvo (471 strani), katerega avtor je 4ng. Judež, šef. enoloske-ga in mikrobiološkega odseka Inštituta za vinarstvo v Mariboru. Knjiga o kletarstvu upošteva vse najnovejše izsledke in njena snov Je strokovno izčrpna, kar je za kletarje najvažnejše. Poudarjen ni toliko tehnični dl, pač pa praktični in knjčga je pa pisana tako, da bo razumljiva vsakomur in da bo z njeno pomočjo lahko kletar!! tudi manj sposoben kleitar. »Kletarstvo« je razdeljeno v 12 delov. Naj damo samo nekaj naslovov raznih poglavij, da bodo naši vinogradniki videli, kako jim bo ta knjiga koristna: 6estavine grozdja — Kdaj je pravi čas trgatve — Pridobivanje mošta — Stiskanje, prešanje — Popravljanj« nvoSta — Vrenje mosta in vina — Nega vina — Pretakanje — Vin.ska klet — Vinska posoda — 2veplo v kletarstvu — Čiščenje in filtriranje vina — Ocena in preizkušnja vina — Proizvodnja brezalkoholnih grozdnih sokov — Kletarsko knjigovodstvo — Stanje vinarstva pri nas in v svetu, ln tako dalje. Na koncu so naštet« tudi razne meret uporabljene v kletarjenju. Knjiga Ima lepo opremo, slike In lep papir. Vsem našim vinogradnikom jo toplo priporočamo. Ing. E. P. POPRAVEK V poročilu o okralnl mladinski konferenci v Novem mestu, ki Je bilo objavljeno v Zadnji številki našega lista, je br.o pomotoma natlsnleno, da Je bilo navzočih 77 deleR.itov. V resnici je bilo navzočih Vt. — Navzoč je bil tudi predstavnik Studentovuke organizmi |e, čeprav organizacija na konferenco ni bila povabljena. V TEM TEDNU NABIRAMO sledeča zdravilna zelišča: t robide 3« din, maline 40 dinar.iev. Rastlino Jeternlka 180 din, ko-ptnikn 70 din. Korenino volčje češnje (bela-dona) 120 din, bodeče nežt r ▼ t ▼ «F -r t- ^-WT WWWWW V* i Delovni kolektiv MOTOMOHTAŽE Novo mesto ČESTITA K TRAZNIKU FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE — M. NOVEMBRU — VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALCEM NASE DOMOVINE! Vlagajmo tudi vnaprej vse ali« za zgraditev socialistične republiko! ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ (kompava) 80 din, gladeJa M dinarjev, srčne moči 180 din. Lubje česmina od palic brez lesa «5 din, hrasta 22 din. riodovl punčkovn« 800 dinarjev. Hrastov mah 38 din. Hrastovo luhje nnblrajta samo od mladih vej ln palic, ki rastejo it starih panjev. Lubje mora biti gladko in brez lesa. Peronov! pristali v zaporu Nova argentinska vlada j« objavila, da Jo državno tožilstvo obtožilo bivšega predsednika Perona ln zahteva zanj dosmrtno Ječo, prav triko pa tudi ca 273 predstavnikov njegovega režimn. V zaporih Je okoli M članov prejšnje argentinske skupščine In okoli 3S0 peronl-stičnlh politikov, Dolžijo Jih, da so delali proti državi vse od leta 1016 dalje. r »DOLENJSKI CIST« ? Stran 3 1 Društvo prijateljev mladine v Šentjerneju za zdravje otrok Teden otroka Je minil, v nJem tace/to delo pa traja dalje. Otroci še vedno z vso vnemo prodajajo kupone, ker bi želeli, da bi bili prav V3i razprodani. Tudi roditeljskih sestankov nI bilo mogoče zajeti vseh v enem tednu. Načrt dela s« bo tato raztegnil na vse leto. Iskreno telimo, da se zamisel Tedna otroka dotakne vsakega človeka na vasi in ga privede v naše društvo. Revija rokometa v Črnomlju V nedeljo, 13. nov., so bili v Črnomlju rokometaei Odreda iz LJubljane. Dopoldanski spored je obsegal dve tekmi v velikem rokometu za prvenstvo I. lige LRS. V prvi tekmi je ekipa Partizana lz Črnomlja zmagala z visokim rezultatom 10:3 (5:3) proti Odredu. V drugi tekmi je odnesla čast ženska ekipa črnomaljskega Partizana in zasluženo zmagala z rezultatom 4:2 (2a). Popoldanski spored je obsegal prijateljske tekme v malem rokometu. Pionirska ekipa Partizana je z eno najboljših ekip — ekipo Odreda — Igrala neodločeno 5:5. Consko moštvo Partizana, ki nastopa v Dolenjski podzvezi, je izgubilo igro z Odredom s 5:2, prav tako pa tudi prvo moštvo z rezultatom 9:3. Nedeljsko tekmovanje proti Odredu je bila pravcata revija, saj Je nastopilo nad 50 igralcev in lSratOc Potek tekem Je bil lep in tudi organizacija je bila dobra. Telkme je gledalo precejšnje število ljubiteljev športa. Zlasti so bili navdušeni nad lepo Igro in zmago mlade Ženske ekipe Partizana Črnomelj, ki si je priborila na lestvici ženske republiške lige v velikem rokometu četrto mesto. To je za mlade igralke iz Črnomlja velik uspeh, saj so šele v letoćnjem jesenskem tekmovanju prvič nastopile. 1. oktobra smo odprli mlečno kuhinjo za 120 otrok osnovne šole in gimnazije. Prav tako prejemajo hrano vsi otroci v vrtcu. Kako prijetno domače je v jedilnici, kjer jim postreže z dobrim mlekom in namazanim kruhom skrbna kuharica Pepca Zagorčeva. 2al, da jih ne moremo postreči še več, čeprav vemo, da jih Je s« mnogo potrebnih. Mnogo zvedavih oči, ki razločno govore, da bi se tudi njim malica prav prilegla, se ob času malice ozira v sobo. V Tednu otroka je dr. Saje pregledal vse otroke, ki se hranijo v mlečni kuhinji. Do malega kar zapovrstjo je medicinska sestra zapisovala v seznam: rahitičen, astenlčen, gracilen — posledica rahitisa, slaboten itd. Ko bodo v naslednjih mesecih pregledani vsi otroci in bomo dobili točno sliko njihovega zdravstvenega stanja, se bo lahko vsak prepričal, kako važna je za otroka pravilna prehrana. Kadar bo zaloga mleka in masla, ki nam jo je poslalo Socialno skrbstvo iz Novega mesta, porabljena, bomo odprli lastno šolsko kuhinjo. 2e sedaj zbiramo krompir, iižol in zelje, ki ga prinašajo otroci. V hudi zimi bi radi postregli s toplim kosilcem čim večjemu številu oddaljenih otrok. Po sklepu učiteljskega zbora pripada odslej ves dohodek sadnega vrta šolski kuhinji. Sto in sto malih rok je letos ves september in oktober pridno pomagalo pri obiranju in spravljanju sadja. Tako Je Slo v prodajo približno 600 kg sliv, 2100 kg jabolk in 500 kg hrušk. Slivove marmelade smo vkuhali za šolsko kuhinjo 35 1, nekaj sadja pa posušili. Tako pomaga in dela za skupnost naša mladina, seveda se pa tudi rada zabava. V Tednu o.roka je bilo tudi tega dovolj. Najprej izleti v naravo, polni razigranosti in veselja, zatem mladinski film »Slavčki v kletki« in ob zaključku pestra akademija. »Vse za otroka«, to je naše geslo. Iskali bomo še novih ljudi — prijateljev mladine, ki bodo pripravljeni naše načrte podpirati in sodelovati z nami. A. S. V Sušju bodo nastopali tudi pevci Kulturno umetniško društvo »Dr. Ivan Prijatelj« v Sušju Je spet razširilo svoje vrste. Pred kratkim se je združilo s tem društvom Kulturno umetniško društvo iz bližnjih Dolenjih Lazov, znano po dobrih pevcih. Društvo »Dr. Ivana Prijatelja« v Sušju ima tako še lepše pogoje za razvoj; v igralski družini je že . lepo število dobrih igralcev, pevski zbor iz Dolenjih Lazov pa bo dajal pevske koncerte. Naj še omenimo, da se igralci in pevci že sedaj pripravljajo na proslavo 29. novembra. Igralska družina bo nastopila z znano partizansko igro »Mati«, pevci pa z izbranim sporedom partizanskih in narodnih pesmi. Svoj del bo prispevala tudi tukajšnja šolska mladina. Or. Obsojena zaradi zločinou med vojno Henrik Zabukovec, uslužbenec Cegrada v Ljubljani, doma iz Trstenlka pri Sentrupertu, in kmečki delavec Franc Paskalis iz Dolnjega Zabukovja, sta bila nekaj časa partizana. Ob neki priliki so ju »ujeli« domobranci. To ujetje pa zanju ni bilo tako usodno ko skoraj za slehernega partizana, pač pa sta se takoj uvrstila v domobranske vrste in postala zelo aktivna v borbi proti partizanom. Henrika Zabukovca je okrožni javni tožilec obtožil, da je skupno s Paskalijem in drugimi sodeloval pri zajetju dveh partizanov 31. 10. 1944 pod Veselo goro. Eden od teh ujetih partizanov je bil Franc Globevnik iz Bršljina pri Novem mestu. Njega so takoj na to dobrih 50 metrov pod prvo kapelico ustrelili, Obljuba dela dolg V predzadnji številki Tovariša j« bil objavljen lanski posnetek gradnje šole na Prevolah v Suhi krajini. V pojasnilu je napisano, da je letos naša šola že skoraj dograjena, kar pa ni res. Ce bo šla gradnja še naprej rakovo pot, kot gre sedaj, bo še precej časa preteklo preden bo dograjena. Stavba je res pod streho, dokončani sta dve učilnici in bodoči pisarni, toda slednji služita le za stanovanje trem učiteljem. Vse ostalo je Se v surovem stanju. V februarju 1955 leta se je pričel pouk v tej šoli. Takrat Vasi v Suhi krajini poznam iz časov NOB. Pred kratkim sem se zato naipotil v Križe pri Žužemberku, da vidim, kako je danes tam in da obiščem prijatelja. Bii sem hudo razočaran že, ko sem z motorjem zavil z državne ceste proti Vrhovem. Mislil sem, da ni nikogar v vasi, ker je pot do vasi popolnoma razrka in polna številnih kotanj, da prideš tja z motorjem samo, če tvegaš vozilo in #1avo. Med vojno taka pot, da si zlahka prišel v vaj z avtomobilom, danes pa še za pešca ni primerna, zlasti ne v mraku. Prvega človeka, ki sem ga srečal v vasi, sem vprašaj, kako seda i žBtikx Rekel mi je, da malo bolje ko prej. Vprašal sem, aH *rma;o dekfrnko in taka j imaio 2e 0,15'/# alkohola v krvi je dovolj, de zakrivi voza? usodno prometno nesrečol tako slabo pot v vasi. Pa mi je povedal: »Veste, pri nas je tako, da se posameznik ne Joti ničesar, vsako stvar mora nekdo organizirat!, potem pa gre. Tu pa nastane vprašanj«, kdo. Posrednik med oblastjo in prebivalci >je vsekakor odbornik. Toda ea nima voza in ne potrebuj« dobre vozne poti, čeprav je treba v primeru potrebe bolnika nesti do ceste, ker rešilni avto ne more v vas. Elektrike se sedaj bojijo, ker je letos treSčvlo v Žico. Poleg tega se je premožnejši braniijo, češ da ne bodo plačeva-la za druge. Srednji iin revne ili bi jo radi, pa sami ne zmorejo.« Mi jo prebivalci teh odročnih vaji res tako pohlevni, da se ne up*K» reči odbornika, da je on ritsdi, ki mora skrbeti za izboljšanje stanja, čeprav nekateri staro-kopkneži trdijo, da M tako kar dobro. Zakon o ljudskih odborih pravi, da se odbornika, ki ne dela tako, kot mu nalaga dolžnost, katero je prevzel ob izvolitvi, lahko odpokliče. Vsekakor pa «e ga lathko opomni, kaj je njegova dolžnost. Janez Arhar so nas »pitali« s celo vrsto obljub. Po njih sodeč bi moralo biti v šolskem letu, ki se je začelo že pred dvema mesecema, dograjeno: štiri učilnice, stanovanja za učiteljstvo, prostori za kuhinjske tečaje in ne vem kaj vse. Žalostni pa smo, ko smo spoznali, da so se vse te obljube razblinile v nič. V zvezi s tem naj še pripomnim, da so nekatera dela zelo površno narejena, kljub visokim vsotam, ki so bile že vložene v stavbo. Zlasti slaba so mizarska in pečarska dela. Okna so kar sama odpirajo kadar piha veter, ki mu je šola precej izpostavljena. Peči kadijo. V preteklem šolskem letu smo komaj vzdržali, letos pa je še slabše, ker ni mogoče v eni učilnici vzdržati pet minut, če se kuri. Sleherni dimcek najde pot skozi odprtine med ploščicami prej ko v dimnik. Na te ln še nekatere pomanjkljivosti je bilo novomeško gradbeno podjetje KRKA, ki to šolo gradi, pravočasno opozorjeno. Obljubili so, da bodo nepravilnosti popravili, toda to so bile le besede. Letos, ko je že tako zgodaj zapadel sneg in je že prava zima, smo se znašli v hudi zadregi. Ker ni moči kuriti, smo morali v omenjeni učilnici ukiniti pouk, dokler nam peči ne popravijo. Kaj sodite? Ali nI to žalostno! Vendar je res, da bomo prisiljeni čakali vse dotlej, da nam bo podjetje KRKA blagovolilo popraviti peč. Z. F. Izdali bodo spominsko brošuro Prihodnje leto bo »Partizan« v Ribnici proslavil 50-letnico ustanovitve telovadnega društva »Sokol«. Da bi to pomembno obletnico Čimbolj poudarili, je začelo vodstvo Partfzana zbiirati gradivo 1 — spomine prvih članov društva »Sokol« kakor tudi vso pestro dejavnost tega društva pred vojno in delo Partizana od ustanovitve pa do danes. Vse te spomine in fotografije bo poseben odbor zbrajl in uredil ter jih izdal kot spominsko brošuro za 50-letnico. Brošura bo zajela tudi sploš- Samo letos že 16 prometnih nesreč na cesti pri Žužemberku v Bpet sredo 2. novembra se j« zgodila težja prometna nesreča na cesti II. reda itev. 327 pri Žužemberku, ki je imela za posledico veliko materialno škodo. Na delno preglednem predelu dokaj strme ceste je voznik težkega tovornega avtomobila * prikolico Marjan Korenčlč zaprl ?il vozilo na desno polovico cest«, ko se je srečaval i nasproti vozečim avtomobilom ■ prikolico, enake težine. Na komaj 5 metrov širokem tn neutrjenem vozišču se Je pod desnimi kolesi prikolice oziroma avtomobila, ki ga je upravljal Marjan Korenčlč, vdrlo cestišče ob desnem robu In je polno naloženi 8 tonski avtomobil s prikolico zdrsnil s rente in M itrfcljaj 20 m po str-mlnL Voznik in spremljevalec sta v zadnjem hipu skočila iz avtomobila. Materialno škodo je komisija ocenila na pol milijona dinarjev, O stanju ceste II. reda itev. 827 In o prometu na njej je bilo napisanih In izrečenih te preeej umestnih pripomb. Značilnost te ceste je zlasti njena ožina, ii »I TKiJOVSKO rOIMKTJE imr NOVO MESTO ■ poslovalnicami: MODA SNEGULJČICA K0L0NIALE OPREMA orstita crm k svojim Dnevu odjem al-repnbllV I ln m priporoča! nepregledni zavoji in močan tranzitni promet ■ težkimi motornimi vozili, ki vozijo na relaciji Ljubljana — Zagreb in obratno. To relacijo koristijo vozniki težkih motornih vozil s prikolicami ali brez njih, da se Izognejo hodih klancev in vzpetin na cesti I. reda LJubljana — Novo mesto. Cesta II. reda Itev. 327 Je makadamska z gramozno utrditvijo. Povprečna širina cestišča Je do 5 metrov, na nekateri« predelih pa je vozišče široko komaj 4 metre. Vožnja a težkimi motornimi vozili na tej cesti je nevarna zlasti takrat, ko je cestišče razmočeno In blatno. Na mnogih predelih te reste je srečavanje težkih motornih vozil nemogoče, v večini primerov pa oteikočeno in nevarno, ker vozliče ob robovih nI zadosti utrjeno. Leto« Je bilo na tej cesti že Iti promriitih nesreč, ki so imele za posledico tri smrtne Irtve, dve težje in štiri lažje telp«ne poškodbe, materialna škoda pa znaša več ko milijon dinarjev. Od skupnega števila prometnih nesreč je šest primerov zdrsnitv« vozli n ceste, v trinajstih primerih pa Je prišlo do medsebojnega trčenja motornih m drugih vozil oh Mrečuvanju. Število prometnih nesreč se l« v primerjavi t lanvklm letom povečalo -za 20 odstotkov. To kritično stanje varnosti prometa na ce«tl II. reda Je mogoče odpraviti samo na dva načinu I ali razširiti, utrditi ln urediti ' cestišče, ali pa omejiti promet s težkimi motornimi vozili, katerih nosilnost je \1>čja od 3.000 kg. Menim, da se bo treba odločiti za drugI varnostni ukrep in ga nemudoma tudi izvajati. Obenem pa je potrebno, da pristojne cestne uprave temeljito proučijo stanje te ceste in prometa na njej ter ukrenejo vse potrebno za urtnditcv cestišča. «■»«>«>»*♦•*«»•»♦«••>>••»♦♦••«* no zgodovino jibniške doline, razvoj gospodan-stva v t>e>j idol!« 11 razvoj telesnovzgojnega in kukur-noprosvetmega dela, (politični razvoj in razvoj turizma. Tako bo ta brošura Tes pestra in zanimiva. Seveda pa zavisi ves načrt od posameznikov — ti na'j lepo zamisej Pancizana Ribnica po svoijih. močeh podprejo. —k- »Gospod« s kratkorepim psom... Nedeljski sprehajalci ob Krki so bili i predzadnjo nedeljo ogorčeni nad nekulturnim vedenjem nekega človeka, ki se je z ženo, dvema otrokoma in krarkorepim psom sprehajali bfczu vodovodne črpalke pod železniško postajo, v Novem mestu. Ko je punčka (morda jc imela 2 ali 3 leta) zaostala za starši in nato v teku padla na tla, jo je oče večkrat kruto udaril s pasjim bičem. Ko se mu je strgala in zbežala, jo je ulovil in ponovno večkrat z bičem hudo udaril. Skoda, da ni nekulturnemu divjaku že kdo izmed očividcev povedal, kar mu grel rihodnjič: nagradna ANKETA in nagradna KRIŽANKA drugega partizana pa na Ruglje- vem skednju v Brinju. Skupina, ki je ubila Globevnika in v kateri sta bila Zabukovec in Paskalis, je štela le tri do štiri domobrance. Dve priči sta povedali, da sta Zabukovca, ki ga dobro poznata, videli v tej skupini, ena priča pa je tudi navedla, da je videla, kako je Zabukovec pokleknil in partizana Globevnika ustrelil. Spoznala ga je, ker je imel bel ovratnik. Oba navedena sta tudi sodelovala v patrulji, ki je 26. 1. 1945 ujela in takoj ustrelila aktivista Franca Smrketa v skednju Ludvika Lokarja v Dragi. Ob tej priliki je Zabukovec vpil: »Vse ujet žive!« Marsikateri borec in aktivist se dobro spomni, kaj ga je čakalo, če so ga hoteli sovražniki za vsako ceno dobiti živega v roke. Na sodišču pa je bilo to tolmačeno tako, ko da je on s tem rešil Lokarja gotove smrti. Poleg tega je bil Zabukovec obtožen še sodelovanja v domobranski patrulji, ki je 28. 7. 1944 v Kamnjah zajela in ubila partizana Otona Podlesni-ka in Antona Hribarja. Nadvse značilno je tudi, da je Zabu- kovec imel pri aebl fotografij« padlega partizana Kunarja in jih pozneje po drugi osebi vrnil njegovi ženi za cigarete. Okrožno sodišče je spoznalo oba obtoženca kriva samo sodelovanja v formaciji sovražne edinice, ki je ujela in ubila partizane. Obtožbo, da je Zabukovec poleg tega tudi sam izvršil zločin s tem, da je streljal partizana Globevnika, sodišče ni vzelo kot osnovo za kaznovanje. Zato sta bila oba, zlasti pa Zabukovec, sorazmerno milo kaznovana: Henrik Zabukovec na 3 leta strogega zapora in Franc Paskalis na eno leto strogega zapora. Razpravi pred novomeškim okrožnim sodiščem so prisostvovale tudi sestri in mati ubitega partizana Globevnika, katere je mila sodba posrednega, ali še bolj verjetno — neposrednega ubijalca sina in brata, zelo razočarala, tako kot tudi druge. Res je od tega preteklo precej let, toda zločin je zločin, krivdo zanj leta ne morejo izbrisati. Javni tožilec se bo proti prenizki sodbi gotovo pritožil. SLABO ZANIMANJE ZA KMETIJSKE GRADNJE V K0LPSKI DOLINI Statistični pregled kmetijskih gradenj v letošnjem letu na območju kmetijskih zadrug Osilnica, Fara in Banjaloka kaže zelo majhen odziv v primeri z drugimi kraji kočevskega okraja. Vsega devet gnojišč in greznic, en silos in tri tekališča za mlado živino, za kar je bilo Izčrpano 300.000 dinarjev podpor iz sredstev okrajnega kmetijskega sklada. V primeri « tem, kar je bilo dodeljeno ostalim krajem, znaša to komaj 5 odstotkov. Res je, da je gospodarska moč tukajšnjih kmetovalcev slabša, toda navzlic temu je odziv na pobudo Okrajne zadružne zveze in kmetijske službe odločno premajhen! Potrebno je, da bodo pri naslednjih razpisih za kmetijske gradnje tudi ostali zadružniki sledili primeru Gabrijela Lautarja iz Padova pr*. Osilnici, Mihaele Klarič iz Kr-kovega pri Fari, Ivana Marinča iz Zapuž pri Kostelu, Jožeta Glada iz Banjaloke in drugih. Ing. Slavko Volk, Kmetijska postaja OZZ — Kočevje Naročite naš tednik svojcem v inozemstvu! DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Predgrad ob Kolpi Kot se spodobi, smo tudi leta, i. novembra počastili spomin padlih na pokopališču v St«r«m trgu. Žalne svečanosti so ■« udeležile vse štiri gasilske čete, to Je Predgrad, Stari trg, PrelesJ« ln Radenci Gasilci «o «• zbrali n* Močtleh ln v sprevodu odkorakali na pokopališč«. Nt čelu sprevoda Je Igrala gnsll.sk* godb* lz Predgrad*. ki j« igrala ialostlnke tudi na pokopališču. Po nagovoru tovariša TomSJoa, ki *t Je •pomni! vseh padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Je pevski zbor it Predgrađa pod vodstvom Jo*eia A«natoU« tap«l več Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in znancem pošiljamo Iskrene čestitke k Dnevu republike in se jim še dalje priporočamo! MESTNO KROJASTVO »KROJAČ« Novo mesto K Dnevu republike — 29. novembru — pošilja kolektiv OKRAJNE LEKARNE N0V0 MESTO tople pozdrave in prisrčne čestitke vsem delovnim ljudem! KRATKE V nedeljo Je bil v Novem mestu v Domu JLA brzoturnir v okviru priprav za okrajno ln kasneje dolenjsko brzopotezno prvenstvo Udeležba Je bila minimalna. Med komaj 8 udeleženci Jo zmagal Saranovič s 7 točkami pred Markllem (5 ln pol), Plckom (4 in po!), Bartol Jem (4), Hrovati-čem (3 in pol) itd. V okviru prifirav za okrajno brzopotezno prvenstvo, ki bo verjetno proti koncu tekočega meseca v Črnomlju, bo bidi brzoturnir za prvenstvo RD Novo mesto za mesec november. Brzoturnir bo v petek, iS nov., ob 19.30 v kavarn; na Glavnem trgu. Novomeški Šahisti, pokažite, da »te organizirani šahisti m se polnoStevIlno udeležite te društvene prireditve I • Ce govorimo o disciplini novomeških sahlstov, moramo reči, da zaslužijo Krajo. Ze dvakrat Je bil »klican sestanek vseh finalistov prvenstva Novega mesta zarad: žrebanja M otvoritve turnirja, a obakrat Je morala biti otvoritev preložena raradl premajhne udeležbe. Prvič se Jo sestanka udeležil* polovica udeležencev, drugI* pa le dobra četrtina. Kakor amo že omenili, boeta še tn In pa prlhodrvM mesec dva več-)l sahovakl prireditvi; prva v okrajnem, rtruica celo v dolenj-■kem merilu. Kakor smo Izvedeti, bo SD Črnomelj priredil konec meseca okrajno brzopotezno pi ■-ve-netvo za zadnlf trimesečje 1!>5ri, Icl bo obenem tudi Izb'rnl turnir se hrropoterno prvenstvo TVileni-eke. Slednji bo v Kočevju, verjetno prvo nedelo v oVjcombru. ŠAHOVSKE NOVICE Organizatorjem, posebno Crno-mnljcem, delajo volrike preglavice premajhna finančna sredstva, zato upamo, da bodo pristojne oblasti tudi tokrat priskočile na pomoč. Ce se zaradi denarja ne da sodelovati na republiških tekmovanjih, podprimo vsaj lokalna tekmovanja ln prvenstva, za katera stroški niso tako veliki. Brez tekmovanj pa nI napredka. To občutijo najbolj dolenjski šahisti, kl so Se vedno odrezani od večjih Šahovskih prireditev v Sloveniji. F. M. KINO »KRKA« — NOVO MESTO: 18. do 21 .novembra: jugoslovansko-nor-veški film »Krvava pot«, Od 22. do 24. novembra: ameriški film »Zmaga ali smrt«. DOM JLA — NOVO MESTO: 22. do 24. novembra: ameriški film »Da zora ne vzide«. Od 26 do 29. novembra: ameriški film' »Llsa-bonske noči« DOLENJSKE TOPLICE: 19. do 20. novembra: avstrijski film »Jaz in moja žena«. ŠENTJERNEJ: w. in 20. novembra: barvni film »Čarobni fižol«. 23. in 24 .novembra: »Pikova dama«. TREBNJE: 19. ln 20. novembra: angleški film »Dalje od večnosti«. MOKRONOG: 19. in 20. novembra: avstrijski film »Irena v zadregi«. ŽUŽEMBERK: 20. novembra: francoski film »Slavčki v kletki«. KOSTANJEVICA: 20. novembra: avstrijski film »Srce lažno bije«. ČRNOMELJ: 17 .do 20. novembra: »Usoda neke ljubezni«. 22. ln 23. novembra: »Francis v velemestu«, METLIKA: 18., 19. ln 20. novembra: »V vrtincu«. 23. novembra: »Tujec na begu*. SEMlC: 19. in 20. novembra: angleški film »Večna nevesta«. 23. novembra: angleški film »Za Ky-lovc ni prostora«. GRADAC: 20. novembra: francoski film »Trenutek resnice«. 23. novembra: nemški film »Jaz in moja žena«. DRAGATUS: 20. nov.: ameriški film »Ob veliki ločnici«. »JADRAN« — KOČEVJE: 18. do 20. novembra: angleški film »Robinzon«. 23 .in 24. novembra: angleški film »Zeleni šal«. Potujoči kino Novo mesto predvaja mehiški film »Rlo Escon-đldo«: v Prečni: v potek, dne 18. nov., ob 18., v Smarjeti: v soboto, dne 19. nov., ob 18., v Crmošnjieah: v nedeljo, 20. nov., ob 11., na Dvoru: v nedeljo, 20. nov., ob 15., v Straži: v nedeljo, 20. nov., ob 19. Gledališče SKUD Lojze Ko šok v Kostanjevici Sobota. 19. novembra, ob 8. uri zvečer: Tlemaver Tlnns: »Mladost pred sodiščem«. Premiera. fona Je tolikšno, da moti redno poslovanje bolnišnice «n da se telefon uporablja le v te namene, medtem ko za potrebe bolnišnice in njenega poslovanja telefon nI skoraj nikdar prost. Z ozirom na to razglašamo: 1. Da se rane telefon bolnišnice Novo mesto uporabljati prvenstveno za potrebe bolnišnice. 2. Da se informacije o zdravstvenem stanju bolnikov dajejo telefonsko le od 15. do 16, ure dnevno. 3. Informacije o zdravstvenem stanju bolnikov dajejo le dežurni zdravniki, in to samo onim svojcem, ki so upravičeni to zvedeti. Prosimo, da občinstvo v Novem mestu ln izven Novega mesta to upošteva. Vratarjem, sestram, bolničarjem In drugemu osebju Je prepovedano dajati kakršnekoli informacije o zdravstvenem stanju bolnikov. 4. Podjetda, uradi in ustanove niso upravičeni telefonsiko poizvedovati o zdravstvenem stanju bolnika, njihovega uslužbenca ali delavca. To naj poizvedujejo pismeno ter bomo le pismeno odgovarjali, ker morajo biti odgovori registrirani. Uprava bolnišnice Novo mestoj Obvestilo Zdravstveni dom l»ovo mesto sporoča, da bodo od ponedeljka, 21. XI. 1955 dalje delale amoulante za zavarovance, upokojence, njihove svojce in vse ostaie, v novih prostorih Zdravstvenega doma v Jenkovi ulici (stara gimnazija). — Zdravstveni aom Novo mesto. IZ MATIČNIH URADOV Novo mesto RAZGLAS KMETIJSKA ZADRUGA VELI KI GABER bo prodajala na Javni dražbi, ki bo v nedeljo, zo. novembra 195S ob 9. urj v Velikem Gabru na Dolenjskem: traktor UNIMOG s priključki: prikolico, plugom, kosilnico, traktor CARMEZ s priključki: prlko-ltro, plugom, krožno Hrano, dve dobri mlatllntcj In slamorcznlco ZMAJ. crahlle, za seno, ptihalnik, kOtrHBfteo 7. žetveno napravo, se-Jalniro MELIHAR, samovczalko, Izruvač krompirja in razne manjše stroje. Interesenti, poslužite se npodne priložnosti! Stroji so v doorem stanju. KMETIJSKA ZADRUGA VELIKI GABER MALI OGLASI PRODAM HTSo v Novem mestu. Poizvc se v trgovini »Slovenija- Sport«. KUPIMO dve dobro ohranjeni pi-smiiškl aH kn11i.n1 omari ter dve novi aH stari kartotečni mizi. Uprava Dolenjskega lista, Novo mesto. M PO NAGRADO dobi, kdor BON »raduj« nakup kompletnih let-n'kov »Dolenjskih Novic« aH Mnmih nekdanjih dolenjsiklh čas-"'icov (pred vojno in med vojno) za uredništvo Dolenje/kega lista. Razglas novomeške bolnlSnlce opažamo, da se uporabljajo tele Tonske ttaprnve v bolnišnici Novo meerto pretežmo za lnformaci-le. ki Jth Iščejo svolci aH drugi o stnnjri bolniJikov, ki se zdravijo v bfUlndSnlci, ne gdede na redni delovni čaa, niti ne na dnevni ali aočnj čas. To uporabljanj« tele- Pretekli teden je bilo rojenih 15 dečkov in 22 deklic. Poročili so se: Lamut Franc, čevljarski pomočnik, in Svajger Cecilija, tlalka, oba lz Novega mesta. Bizjak Franc, avtomeha-nik lz Straže, ln Milkolič Ana, gospodinjska pomočnica |a Potoka pri Straži. Mlkotič Franc, avto-mehanik iz Potqka pri Straži, in Rogelj Pavla, šivilja lz Regerče vasi pri Novem mestu. Zupančič Ciril, delavec z Vrha pri Ljubnem, in Golob Milena, delavka lz Praproč pri Straži. Debevc Janez, delavec iz Dola pri Smarjeti; in ZadnLk Jožefa, hči kmetovalca iz Dolnjih Kamene pni Novem mestu. Becele Anton, železničar, in Hrovat Štefanija, tovarniška delavka, oba lz Gornjih Lakenc. Muhvič Stanislav, zidarski pomoč^ nik iz Novega mesta, in MurgelJ Antonija, delavka lz Gornjih Kamene pri Novem mestu. Mervar Franc, mizarski pomočnik, in Poglavec Rozalija, oba iz Dolnje Straže. Vavpotlč Stanislav, tkalec, ln Jurglič Kristina, tkalka, oba lz Novega mesta. SkedelJ Janez, tesarski pomočnik iz Novega pri Crikvenici, in Springer Marija, hči kmetovalca iz Dolnje Straže. Vidrih Jože, miličnik iz Murske Sobote, in Lindtič Ana, tovarniška delavka lz Ljubljane. Taborski Franc, oficir JLA iz Sarajeva, in Mrgole Jožefa, hči kmetovalca iz Zbur prti Smarjeti. Umrla Je Sekač Frančiška, gospodinja, 66 let, iz Novega mesta. KOČEVJE V času od 29. oktobra do 12. novembra so bili rojeni 4 dečki ln 3 deklice. Poročili so se: Lesjak Franc, ga-terist, in Božič roj. Lavrič Angela, gospodiinja, oba iz Salke vasi. Perko Anton, logar iz Vel. Globoke, in Fink Angela, šivilja iz Znojile pri Krki. Lapuh Stanislav, elektrovarilec iz Maribora, in Kragulj Marinka, trg. pomočnica iz Kočevja. Lakner Peter, poljski delavec, ln Rus roj. Krže Marija, gospodinja, oba iz Llvolda pri Kočevju. Krajne Janez, zidar, ln Sprlnzar Frančiška, kuharska pomočnica, oba iz Kočevja. Hren Friderik, delavec, in Štrttmbelj Vida, poljedelka, oba lz Mlake. Umrla je Plhner Marija, stara 95 let, gospodinja, iz Kočevja. Iz novomeSke porodnišnice Novo mesto V preteklem tednu so v novomeški porodnišnici rodile: JakSe Antonija Jz Prtbišja pri Semiču — dečka. Mahne Antonija lz Trebnlega na Dolenjskem — deklico. Hočevar Angela lz Kočevja — deklico. Zvagen Amalija lz Brune vasi pri Mokronogu — deklico. Stefanlč Barlca Iz Rario-vičev pri Metliki — dečka. Ci-mermančič Marija iz Vlnje vasi pni Stopicali — deklico. Kumel Marija iz Podhoeie pri Straži — deklico. AvguštUn Kristina lz Pod-hoste pri Dol. Toplicah — dečka. Cimermančič Ana Iz Brusnic pri Novem mestu — deklico. Kump Marija z Uršnlh sel pri Smlhe'n — deklico. STcfanlč Terezija iz Drašlčev pri Metliki — dečka. Bado»»!nac Ivanka iz Maljln pri Semtt« m dečka, Rifdj Frančiška Iz Zdinje vasi prt Novem mestu — deklico. Suhodolnik Malči iz Gor. vasi pri Novem mestu ■— deklico. Bartol] Marija z Vrha pri Mirni — dečka. Skala Frančiška iz Sodjega vrha pri Semiču — dečka. Bregar Valerija iz Drage pri Bell cerkvi — dečka. Kastre-vec Marija z Rateža pri Brusnicah — deklico. Krakar Marija iz Gabra pri Semiču — dečka. Vučko Katica iz Stare cerkve pri Kočevju — dekHco. Bajakterjevič Milica Iz Črnomlja — deklico.' Re-žun Martina iz Smarjete pri Novem mestu — deklico. Bratfcovič Frančiška iz Mehovega pri Šentjerneju — deklico. Krašovec Amalija iz Lipe pri Žužemberku — dečka. Zoran Ana iz Jelš pri Otočcu — dečka. Kočevar Ruža lz Semiča — deklico. Pavec Breda iz Novega mesta — dečka. Virant Antonija z Brega pri Kočevju — dečka. Primožič Milka z Vrha pri Sentrupertu — dečka. A5 Marjana Iz Vavte vasi pri Straži — dečka. Babinčak Blažena iz Novega mesta — dečka, Lipušček Darinka iz LJubljane — dečka. Mežnar Ana iz Gaberja pri Brusnicah — deklico. Rom Julij ana iz Bistrice pri Črnomlju — deklico. Srečnim mamicam čestitamo! KRONIKA NESREČ LovrenčiC Nika lz Dijaškega doma v Smthelu je neki gojenec vrgel skozi okno in mu pri tem poškodoval glavo. Mišmaš Franc, tielavec iz Primče vasi, je pri delu padel v jarek in si poškodoval desno nogo. Pečjaka Jožeta lz Doblič je v prepiru gozdar Ko-vačlč iz iStražnega vrha sunil z nožem tin mu poškodoval prsni koš. Kobe Martin, posestnik iz Pristave, si je s sekiro poškodoval levo nogo. Gutman Danilo, mizarski pomočnik iz Novega mesta, Je pri letalski nesreči pri Ju-gorju dobil poškodbe na obrazu, levi roki ta desni nogi. Pikovni-ku Martinu, ključavničarju iz Kr-rnelja, so odbijači lokomotive poškodovali desno roko. Arhar Vinko, elektromehanik iz Ljubljane, Je dobil poškodbe na levi nogi, ker ga je pritisn'la stena rentgenskega aparata. BloJ Maks, šofer iz Kostanjevice, si je na kolodvoru v Novem mestu poškodoval spodnji del križa, ker ga Je pritisnila lokomotiva.- BeliPlč Marija, Sena posestnika Iz Gradaca, je padla po poti ln si poškodovala levo nogo. Matja-«ič Ivan, delavec z Rojnega dola. Je dobil poškodbe na glavi od udarca nekega neznanca. Sajevic Iva, delavka iz Novega mesta, si je v službi pri delu s strojem poškodovala desno roko. Hrastar Amalija, hč! posetnika lz Vojnika pri Zg, Lakeneih, Je padla s kolesa in si poškodovala levo stran obroba. Uhana Karla, delavca Iz Puščave, je v službi pri dolu zasula plast peska in mu poškodovala desno nogo. KrušlC Kristina, upokojenka olj zato, da zaznamujem sledeče dejstvo: Istega dne, ko je izšla moja beležka, Je bila Baragova naloga zaradi mojega opozorila zaprta na svojem mestu. NeslednJpga dne pa »o Jo spet ostentatlvno odprli. Za nov denar v Italiji V Italiji si že dclj časa belijo glave, kako bi zmanjšali obtok denarja ali z drugimi besedami, kako bi odpravili grozečo Inflacijo. Po najnovejšem predlogu naj bi uvedli nov denar, ki bi ga Imenovali »florluo«. kar bi ge po našem reklo goldinar. Za ta novi denar bi zamenjali lire v razmerju 100:1. Ker taka denarna reforma ni tako enostavna in je združena s precejšnjimi težavami, je nov denar v taki vrednosti zaenkrat sam« predlog. Vsak komentar ln polemika z B. K. Je ■ tem odveč. Tretji del razstave je torej le bi tu. B. K. je hotel na vsak način spraviti trojanskega konja v Trojo, Laokoon-ta pa naj zadavi kača, vsa pisana In zvitn. Za polemiko pa manjka B. K. nekaj osnovnih pogojev, to so logika, znanje o predmetu polemike, spoštovainie do resnice in pogum, pogledati resnici v oči in Jo brez tižaljenostil prdznaitt. Ker vsega tega v njepovem odgovoru po-frasatfl, pač pa najdem čudno izmotavanje in podrt likovanje, se v nadaljnjo polemiko o uDravIčeno-stt moje beležke o Trdinovi razstavi z B K. ne »puščam, ker v takem vzdušju pravi kritiki rt'. mesta. Ivan Kasesnik iejseeeesoeel V 107.000 vagonih sadja, ki ga predelnmo v alkohol, uničimo 19 tisoč vagonov sladkorja. Iz tega bi lahko vsp.lt prebivalec FLRJ pnužil letno 10 kg sladkorja Ulčarjet; stric so jemali ljudi na kontrafe. Bil jc daleč naokrog znan kot hudomušen in odrezav človek. Pa pridejo k njemu žužemberški Orli, do jim napravi skupinsko sliko. Ko so dobili sliko, so bili močno užaljeni. Fotografija namreč ni pokazala tistega, kar so pričakovali, ker so imeli nekateri od njih bulaste in skro-tovičene obraze. Jezili so se, da slik ne bodo plačali, pa jim pravi stric: »Vejste fantje, iz afn pa rejs ne znam dejlat kanalčku!« t Med žučemberskimi fanti je bil tudi neki GaSper, ki se je imel za najbolj pametnena, močnega in lepega fanta. Bil pa je tečen tn prepirljiv tako, da se ga je večina fantov izogibala. Pa nanese prilika, da sedejo skupaj v gostilni. Kmalu napravi kraval in te teče na cesto. Med tem časom pa se fantje dogovorijo, da mu bodo pošteno posvetili. Slečejo suknjiče t er jih obesijo na obešalnike. Ko pride Gašper nazaj in vidi, da so brez suknjičev, ga tudi on sleče in obesi. NeopaZeno pa mn nalože v žepe jajca. In takoj pade stava, kdo bo ne/bolj wdartl s suknjičem po mizi. Fantje mahalo in udrihajo, da se je vse kadilo. Tudi Gašper ni hotel zaostajati. Krepko ubriče po mizi, da je jajčna omaka kar brizgnila naokrog. Ves začuden se Gašper ozira po omizju, jih nekaj časa gleda, potem pa reče: »Fantje, to pa ni lepo od vas, da ste mi jo tako zagodli. To je neslana šala, za katero se bomo ie še pogovorili.« Pa mu odgovore: »Ali si pričakoval, da ti bomo jajca Še oso-lili?« JfTTP \NJE POSPRAVLJANJE 'Za vraga, ml.sliu . i, da si Že zdavnaj vstal.« Dopisujte v Dolenjski list! Podjetje* ki )e zraslo brez družbenih investicij Ce gre Človek na delavnik dopoldne mimo nekdanje Povhove tovarne v Novem mestu, čeato-krat sliši med neenakomernim udarjenjem čevljarskih kladiv poltiho petje Številnih glasov. To je kolektiv novomeške Indu-atrije obutve. Pesem je odraz dobrega razpoloženja delavcev. Ti vedo, da Imajo delo dobro organizirano, vedo, da morajo delati čim bolje, ker bodo 1« tako lahko prodali izdelke In imeli zaslužek, ln vedo, da bodo več zaslužili, če bodo več naredili, ker imajo vsa dela normirana. Povprečno presegajo norme mesečno za 4 odstotke, kar je doka/, da so norme realne. Kvaliteto ln ceno jim narekuje trg. In ta Je najboljši regulator obojega. Cene proizvodom so late kot lani. T#> podjetj« j« v devetih b-tih napravilo velik razvoj. Leta 194« je prišlo 7 ljudi skupaj ln pričelo s čevljarstvom. 14 dni »o delali zastonj, da so prišli do obratnih sredstev. Potem Je llo vsako leto hitreje v Urino. Da- nes Je samo v tem obratu zaposlenih okoli 130 delavcev in delavk, imajo pa svoje delavnice še v Trebnjem, Škocjanu in Šentjerneju. Do 25. oktobra so izdelali 50.000 parov čevljev In s tem presegli letošnji proizvodni načrt. V enaki meri so Izpolnili tudi družbene obveznosti. Podjetje Je eno redkih, ki vsa leta svojega obstoja nI dobilo nobenih družbenih investicij. Zraslo je lz lastnih ustvarjenih sredstev, hkrati pa redno odvajalo družbene dajatve. naroČila jifi silijo na povečanje Podjetje je predčasno Izpolnilo letni načrt tudi zaradi tega, ker se je delovni kolektiv povečal v drugI polovici leta. Toda niti s tem številom delavcev Industrija obutve ni kos vsem naročilom. 30 ljudi bi takoj lahko zaposlili, vprašanja so samo stanovanja. Čimprej bi namreč radi osnovali oddelek za proizvodnjo otroških čevljev, za katero jo prav posebno veliko zanimanja. Pohvalno Je, da v podjetju zaposlujejo tudi žensko delovno silo. saj dela samo v novomeškem obratu nad 30 žensk. V načrtu imajo nadzidavo nadstropja, | čimer bi lahko na novo zaposlili Še 50 delavcev. Kot v Trebnjem, Škocjanu In Šentjerneju je podjetje pripravljeno osnovati delavnice tudi v drugih krajih. Naročil Je dovoli, surovin tudi. ljudi za zaslužek prav tako. Sli so med drugim v Žužemberk, da bi prevzeli In povečali tamošnje čevljarsko podjetje, ki že več M samo životari. Obljubili so, da bodo prišli v Novo mesto In se o tem pogovorili, saj bi bilo tO v korist kraja ln občine. Pa jih nI bilo. Menda se boje. da bi potem res morali prenehati z dosedanjim načinom poslovanja, o čemer J« bilo že dokaj kritike, ln upravičene. Med tem ko žuiemberškl čevljnrjl tratijo čas z ročnim izdelovanjem lesenih pet, ki no veliko dražje ln slabše ko tovarniške, hI lahko Izdelovali čevlje, več zaslužili in dajali družbi večji delež. Skoraj neverjetno se sliši, vendar Je re*.. Vso administra- cijo opravljajo knjigovodja ln dve uslužbenki. Pri tem naj omenimo, da morajo za vsakega zaposlenega vsak mesec obračunati norme, odnosno zaslužek pn normi. Navzlic velikemu delu z. obračunavanjem zaslužka prejmejo delavci plače takoj po prvem v mesecu. Delavci sami pravijo, da so njihovi uslužbenci v pisarni od zlomka. ker zmorejo vse delo. Knjigovodja Hrovat pa poudarja, da se d^lo mora opraviti, zato ga pač opravijo. Delo v tovarni Je organizirano pa tekočem traku. Ce izostane or1 dela samo eden, Je ves proizvodni postopek otežkoČen. Za-tj Je redkokdaj In samo v upravičenih primerih številka na tnbH' veže prazna — d Voz, da manjka lastnik Številke. Za vsr.kega vedo, kje Je. Dn re vajenci ln delavci prluče vseh del, Jih večkrat menjajo nn delovnih mestih. Ker je plači po norm: