11. APRILA — STE V. 14 3 STRAN Življepje na vasi Pomlad še ni oživela drevja in grmovja ob potoku z zelenjem. Ob križpotju cest v Senijur, Dramlje in Celje pa ponosno stoji znanilka napredka kmetijstva v tem kraju — hmeljska sušilnica. Na jesen, ko bo hmelj obran, se bo sušil v tej stavbi in ga ne bo treba več voziti v 2alec. Hmeljarstvo tostran Celja je na ' " »pohodu«. MLADI ZADRUŽNIKI V LJUBNEM IN NJIHOVI NACRTI Aktiv mladih zadružnikov v Ljub­ nem, v katerem zelo uspešno dela blizu petdeset mladih kmečkih deklet in fan­ tov, se polagoma spreminja v pravcato gospodarsko telo. Bržčas so si edini v prepričanju, da je teoretičnemu znanju potrebna temeljita praksa. Sodoben kmečki človek mora vedeti kaj in kako, mora pa vse tudi znati narediti. V pre­ tekli zimi so imeli več tečajev. Naredili so si tudi načrt za delo v letošnjem letu. Tako bodo očistili dva hektarja zadružnih pašnikov. Poleg tega bodo uredili sadovnjak, ki ima en hek­ tar površine. Tu bodo vpeljali sodobne gnojilne in škropilne poizkuse in orga­ nizirali več tečajev za izpopolnjevanje strokovnega znanja v sodobnem kmeto­ vanju in kmečkem gospodinjstvu. Skle­ nili so, da bodo pridobili vsaj 40 na­ ročnikov za zbirko »Kmečke knjige«. Ker pa aktiv dela v izrazitem živino­ rejskem, kraju, bodo letos dobili več te­ lio sivorjave pasme, ki jih bodo sami vzgajali. Da pa bi bilo njihovo delo čim bolj povezano z zadrugo, so v upravni odbor zadruge izvolili svojega zastopnika. -ko- ZADRUŽNIKI V LJUBECNI SO SE POMENILI... V p>onedeljek so se zbrali zadružniki v Ljubečni k letnemu občnemu zboru. Odborniki, ki so poročali o uspehih v preteklem letu, so imeli dosti povedati. Zadruga je imela lepe uspehe. Hmeljar­ ji pridno postavljajo žičnice, mnogi kmetje pa sadijo jagodičevje. Sadjarji so z uspehom škropili drevje proti ka­ par ju, tista drevesa pa, ki so preveč po­ škodovana, so podrli in jih nadome­ stili z zdravimi žlahtnimi sortami. Zelo pohvalno je, da so zadružniki dobiček lanskega leta vložili v dogra­ ditev zadružnega doma. SEDEM TRAKTORJEV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Kmetijske zadruge v Zgornji Savinj­ ski dolini, ki gojijo hmelj, so te dni dobile sedem traktorjev tipa »Steyer«. Traktorje je dala poslovna zveza v Žal­ cu. S temi trađctorji bo obdelava hme­ ljišč veliko hitrejša, boljša in cenejša. Traktorji imajo osem različnih priključ­ kov za razna opravila tudi izven hme­ ljišč. R. Z. NOVI TRAKTORJI TUDI V ŠMARTNEM OB PAKI Kmetijska zadruga v Smartnem ob Paki je dobila tri nove traktorje. Fant­ je, ki so dokončali traktorski tečaj, jih že z uspehom vodijo. Ravno po zaslugi teh »železnik konjev« jo na tem pod­ ročju spomladanska škrop-"lna akcija sadnega drevja domala končana. Prejš­ nja leta, tako poročajo, v tem času še dobro začeli niso. Z. K. LETOS NAD STO MILIJONOV ZA KMETIJSTVO V KONJIŠKI OBCINI Na poslovni zvezi v Slovenskih Konji­ cah pravijo, da bodo letos za kmetijstvo uporabili nad sto milijonov dinarjev. Del tega denarja dobo porabali za me­ lioracije zemljišč in regulacije nekate­ rih potokov med Zrečami in Ločami. Velik del teh sredstev bodo porabili tudi za ureditev riovih kmetijskih nasadov in zgraditev sušilnice, ki bo stala naj­ manj 10 milijonov in jo bo zgradilo do- dače gradbeno podjetje. Sredstva, ki bodo vložena za napre­ dek kmetijstva, daleč presegajo vsoto, ki jo bodo letos v obliki davkov kmetje dali družbi. V konjiški občini bo v le­ tošnjem letu z davki zbranih okoli 44,5 milijonov dinarjev. To se pravi, niti po­ lovica zneska, ki bo v kmetijstvo vlo­ žen. L. V. USPEHI IN NACRTI SLIVNISKIH ZADRUŽNIKOV Na letnem občnem zboru slivniške za­ druge so z veseljem ugotovili, da so za njimi zelo dobri uspehi; načrt, ki so si ga sestavili, pa obeta še večje uspehe. Najprej o delu v preteklem letu: Število članov se je dvignilo od 156 na 236, mednje pa' je prišlo tudi 26 mladih zadružnikov. Zadruga je ustva­ rila 2 milijona 192 tisoč din čistega do­ bička, katerega so porazdelili v razne sklade. Del sredstev bodo uporabili za plačilo anuitet elektrifikacijskih posojil. Promet ki ga je zadruga ustvarila, pa znaša skoraj 55 milijonov dinarjev. Tn načrti? Cim. PREJ bodo opustili vse nekmetij­ ske delavnosti. V tem letu bodo investi­ rali nad 10 milijonov v razna dela. po­ lovico tega zneska pa za regu^aciiska ČP'^a lin me^^Traciie. Ustanovili bodo odsek »Samonomoči« za vse zadružnike, ki se bodo noRlej lahko brezplačno zdra­ vili v bolnišnici do 20 dni letno. F. S. KZ BRASLOVCE IMA RAZUMEVA­ NJE ZA KULTURNO DEJAVNOST Upravni in nadzorni odbor Kmetij­ SKE zadruge v Braslovčah sta sklenila, da bo zadruga po navodil'h Prosvetne­ ga servisa Ljubljana restavrirala dvora­ no b'všega kulturnega doma v Braslov­ čah, ki ie vsa leta doslej služila le kot skladišče. Zadruga je v te namene dala na razDolago 2 milijona, za kar so ji Braslovčani zelo hvaležni. Na NTKLAVNEM letnem ob?,nem zboru zadruge je BIL izvoljen nov odbor in do- mač'n= upajo, da bodo novi člani kazali za kulturno prosvetno dejavnost isto zanimanje, kot ga je kazal KTARI odbor. KMETIJSKA SOLA V VITANJU IMA USPEHE Kmetijska nadaljevalna šola v Vita­ nju obstoja že drugo leto. Letos jo obi­ skuje 36 mladincev. Strokovne pred­ mete predavajo strokovnjaki iz Strmca in Konjic, ostale predmete pa učitelji iz Vitanja. Mnogi oiskovalci prihajajo tudi po dve uri daleč. Pridna so tudi dekleta, ki so čez zimo obiskovala dva tečaja, kjer so se učila kuharske spretnosti in pa ročnega dela. Ta dva tečaja je uspešno vodila tov. Kravaričeva. Fantje pa bodo svoje zna­ nje v letnem času praktično uporabili na ekonomiji in predvsem doma. Po­ svečajo se tudi zapuščeni panogi kme­ tijstva — čebelarstvu. IZ ŽIVLJENJA SINDIKALNIH PODRUŽNIC Na zadnji seji sindikalne podružnice »Kovinotehna« Celje so sklenili, da bodo 11. maja, na prvi tovrstni polletni kon­ ferenci v podjetju, pregledali dosežene uspehe. Odbor se je odločil za polletno konferenco zaradi tega, ker je na obč­ nem zboru nemogoče izčrpno pregledati delo v F>osameznih panogah. Konferenca je potrebna, da bi delo še izboljšali, na­ pake pa odpravili. Ustanovili so tudi moški pevski zbor, ki pa bo deloval tudi v sklopu celjske Svobode. Direktorju niso hite všeč volitve Pred dnevi so v obrtnem podjetju Slikarstvo »DOM« volili delavski svet. Volitve so potekale v redu, toda zastonj. Direktorju izid volitev ni bil povšeči. Zakaj? Zelja direktorja je bila, da bi bila v delavski svet izvoljena tudi računo- vodkinja. Ce je to prav ali ne, v to se ne bomo spuščali. Zakaj je tako želel, o tem tudi ne bomo govorili niti raz­ iskovali. Bržčas je direktor želel, da bi bila računovodkinja na tak način vedno pri roki. če bi člani delavskega sveta hoteli zvedeti kakšne finančne in knji­ govodske podatke. Sicer je to njihova stvar — oni že vedo kaj bi radi. Toda stvar se je toliko obrnila, da računovodkinja ni bila izvoljena. Morda celo ni bila na kandidatni listi? Direk­ torju pa to ni šlo v glavo. Po njegovem bi morala biti izvoljena, zato si je pri­ voščil dejanje, ki je menda edinstveno pri nas. Vzel je volilne listke iz skrinji­ ce in jih raztrgal, potem pa zahteval nove volitve. Nadaljevanje je jasno. Dogodek je prevzelo v obravnavo javno tožilstvo. Prvotne volitve bodo bržčas res raz­ veljavljene, vendar ne tako kot je želel direktor. Zaključna točka »PROSTI PRETEP« NA VRANSKEM Ni rečeno, da občni zbor Kmetijske zadruge na Vranskem ni bil po svoje uspešen. Pogovorili so se o marsičem, napravili so si načrt za bodoče leto. Vse pa le ni bilo v redu. Zgodilo se je namreč, da sta si na občnem zboru »skočili v lase« dve sku­ pini. Nekateri pravijo celo, da so se šli »klerikalce in liberalce«. Najprej so ga polomili, da so ljudi zvabili na zbor z obljubo ene klobase in pol litra vina. Nadalje so »vsekali mimo«, ko niso do­ ločili', kdo ima pravico glasovati o raznih sklepih, pač pa so se oglašali in dvigali roke navskriž kar vsi, ki so bili v dvo­ rani, ixa če so bili člani ali ne. Nekateri so občni zbor, katerega naloge so lahko vsakemu človeku jasne, izkoristili za obračunavanja, obrekovanja in besedi-^ čenja o nevažnih stvareh. Kaj je potem čudnega, če se je »ta veseli del« občnega zbora končal takole, kot vidimo na naslednji risbi. Menda bo v vranski zadrugi le ena naj­ važnejših nalog v prihodnjem letu, da bodo skovali večjo enotnost, kajti trenja uspehom zadruge le škodujejo. Svojo živahnost pa bi naj raje usmerili v na­ predna kmetijsko gospodarjenje. Kratke iz konjiške občine v enem tednu se marsikaj zgodi. Vse se vedno ne da opisati, nekateri do­ godki so tudi taki, da ne zanimajo šir­ šega kroga ljudi. Vsekakor pa mislim, da ne bo napačno, če napišemo... — da so na skupnem posvetovanju predsednikov DS in UO ter sindikalnih odborov iz podjetij v občini govorili o reviziji premijskih pravilnikov ter o pripravah za volitve DS. Večina pod­ jetij v občini je že pristopila k reviziji premijskih pravilnikov v smislu znanih načel in izkušenj iz minulega leta. Vse kaže, da premije ne bodo šle v širi­ no tako kot lani. — da bodo sredi tega meseca po vseh volilnih enotah konjiške občine zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali predlog občinskega družbenega plana in proračuna za letošnje leto. Zbori voliv­ cev bodo tudi v enotah zbora proizva­ jalcev. Na občini računajo, da bodo po končanih zborih družbeni plan sprejeli še ta mesec. — da so na zadnji seji Obč, komiteja .ZKS v Slov. Konjjjjh razpravljali tu­ di o osnutku progr^Pl ZKJ. Sklenili so, da bodo člani komiteja program pre­ študirali in pomagali pri razpravah v osnovnih organizacijah ZKS. Med prvi­ mi so k temu že pristopili v tovarni usnja KONUS. — da se v Slov, Konjicah že priprav­ ljajo na proslavo letošnjega 1. maja, Kootrebnega mostu, z gradnjo pa vendarle še niso pričeli. Toda na Svetu za komunalo za­ gotavljajo, da bodo prva dela, ki jih bodo po sprejetju proračuna pričeli — most čez Savinjo v Liscah. Pripravljalna dela za regulacijo Sa­ vinje v VII. etapi so v teku. Podjetje Hidrogradnja iz Zagreba si že priprav­ lja gradbišče in vse kaže, da bo regula­ cija Savinje v mesecu maju v polnem razmahu. iena*dom*đružina*ž(Bna*dom*di'užim Leplizticijii splava - supov^nopad na položaj žene v zadnjem času se v naši javnosti mnogo razpravlja o legalizaciji splava in kontracepciji. Ali naj se borimo za zakon, ki bi dovoljeval prekinitev no­ sečnosti, če žena noče ali ne more ro­ diti (abortus) — ali naj se borimo, da bi žena zanosila samo takrat, kadar bi hotela roditi (kontracepcija)? Pred dnevi je bila pri IS Ljudske skupščine Slovenije tiskovna konferen­ ca, na kateri so svoja mnenja o tem vprašanju podali zdravniki-ginekologi in zastopniki družbenih organizacij. Problem so vsestransko osvetlili in so bila mnenja sledeča: Abortus je za ženo škodljiv, zato se moramo boriti proti njem! Legalizacija splava bi v današnji Jugoslaviji pomenila korak nazaj! Pro­ ti abortusu se ne moremo boriti z abor­ tusom! In končno: legalizacija abortusa bi pomenila surov napad na položaj žene, zato bo naša žena z vso energijo podprla borbo, da se prepreči legaliza­ cija splava v socialistični Jugoslaviji. Število abortusov v naši državi zad­ nja leta katastrofalno narašča. Samo v Sloveniji je v letih od 1952 do 1957 poraslo za 1700%. Vsaka nasilna preki­ nitev nosečnosti je za ženo škodljiva — v tem so si edini vsi zdravniki. Posle­ dice so mnogokrat usodne za ženo. Pri nas navadno govorimo samo o teh več­ jih, »usodnih« posledicah splava (ko žena umre), vse premalo pa obravna­ vamo drobne posledice, ki jih je ogrom­ no. Mnoge žene po abortusu bolehajo leta in leta. Sterilnost, izvenmatemična nosečnost, nepravilna lega otroka v materinem telesu — so najčešče posle­ dico abortusa. Tem hujše pa so posle­ dice če abortus opravi nevešča roka mazača. Stevilp nedovoljenih abortusov pri M« j« tako naraslo, da že resno zavira delo na ginekoloških oddelkih. Z uza­ konitvijo splava pa bi bilo to stanje še neprimerno hujše, saj ne le da naši maloštevilni ginekologi ne bi bili kos svojemu delu.temveč bd bile tudi bol­ nišnice prenatrpane (prenatrpane so že danes!). Zdravniki pravijo, da bi žena po abortusu morala prav toliko časa ležati kot po porodu (9 dni), če bi se hotela izogniti večjim posledicam. Tega pa si v Sloveniji za enkrat ne bi mogli privoščiti, ker bi pri takem številu abortusov morali odkloniti vse gine­ kološke bolnice. EDINA REŠITEV — KONTRACEPCIJA Žene so v neznosnem položaju in tre­ ba bi bdlo nujno nekaj ukreniti. Naj- idealnejša rešitev bi bila, da žene, ki nočejo roditi, ne zanosijo. Torej kon­ tracepcija. Kontracepcija in legaliza­ cija splava pa sta žal, nezdružljivi. In legalizacija abortusa bi popolnoma zavrla širjenje kontracepcije. Danes so proti kontracepciji le še tisti, ki si z nedovoljenimi splavi služijo denar (ma- zači. V kolikor še nismo, bo potrebno po vseh kolektivih, ki v pretežni meri zaposlujejo žensko delovno silo, po ženskih društvih in organizacijah, pa tudi po šolah, pristopiti k primerni pro­ pagandi, da bodo žene in mlada dekleta zadostno poučena o teh vprašanjih. Treba bo nuditi uspešna kontracepcij­ ska sredstva, ki jih pri nas že izdeluje »Sava«.. »Lek« in »Ris«. Za kontracep­ cijo bo treba zainteresirati vse zdrav- vstvene delavce, babice, zaščitne sestre po obratnih ambulantah, starše in vzgojitelje. Ne bi bilo napak, če bi tudi mi sledili naprednim državam Danski Švedski in še nekaterim, kjer do 90 % spolne vzgoje opravijo šole. Naši na­ predni pedagogi, predvsem zdravniki sploh vztrajajo na stališču, da je nujno vpeljati v naše šole pouk spolne vzgoje. Nujno bo tudi, da dobimo več literatu­ re o spolni vzgoji, ki je pri nas občutno primanjkuje in doraščajočemu mladin­ cu prav za prav nimamo kaj dati • roko. Društva prijateljev mladine, Zve­ za ženskih društev, RK in drugi pa bi morali skrbeti tudi za prosvitljevanje naših staršev, ki so dostikrat še zelo zastarelih nazorov in spolno vzgojo mladega človeka samo zavirajo. Ko že odpiramo najrazličnejša po­ svetovalnice in svetevalnice, nikalcor ne smemo pozabiti tudi na posvetovalnice o spolni vzgoji. Pri nas že obstoja nekaj posvetovalnic za kontracepcijo, vendar se opaža, da obisk žena ni zadovoljiv. To je dokaz, da smo doslej v vzgojnem pogledu vse premalo delali z ženami po naših kolektivih in da smo jih vse premalo seznanili s posledicami abor­ tusa in vlogi kontracepcije. Ginekolog svetovnega slovesa je nedavno izrazil, da so žene v naši državi lahko serčne^ da ljudska oblast kontracepcijo proi>agi- ra in celo podpira. Pri nas ta pereči problem rešujemo sila počasi,, toda prevzgojo staršev, vzgojiteljev in mladine, ne more­ mo doseči kar čez noč. Za širjenje kon­ tracepcije bi morala biti najvztrajnejša borka ravno žena, ker ona nosi posle­ dice legalnih ali nelegalnih splavov. Prav tako pa bi morala za kontracep­ cijo biti zainteresirana celotna družba, saj lahko le zdrava žena uspešno vrSi proizvodne in druge naloge, in 1« zdro- va žena poraja zdrav rod. Braslovške žene slovijo kot zelo iznajdljive in so bile med prvimi v celj­ skem okraju, ki so si uredile javno pralnico, odnosno perišče. Sosede- Kamenčanke pa so jih nedavno LE prekosile, ko so odprle prvo pralnico zaprtega tipa, ki jo vidi­ mo na sliki. Perice lahko tudi v deževnih dneh pe­ rejo na cementnih »plo­ hih« pod streho. Pravijo, da je perišče skoraj ved­ no zasedeno, toda naš fo­ toreporter ni imel sreče, da bi s periščem »UJEL« tudi PERIM.