M| NA HfMV FfiflS I
Iihala mVi ittfli Karsvčnlaa: m ealo Mo Dir K« pol leta . -I-
u c»!o leto Din »-las«ra:i po tarifo. ■ Pt»' mantra vpre»en)M» na| m priloži innmkoia od fovor. — Nefranklrana f!rm» aa n« aprajaraajo.
tutti aŽMj R« stim KtfoV* felt Is roirtihfcita
Rftkoplat aa a« vtb-- Plača ta to« aa t Ljubljani. - Ur«d-aUtvo In uprava t J v Ljubljani v Kolodvorski sllct Mci. 7. - Talafoa tntar. it. Ml. - Raiiu pri poŠt. iakornera mo* voou K. 11.344.
Leto VIII.
štev. 41. PoiiH!B» T «*teTi'2	Ljubljana, 13. oktobra 1926.
h111 "•11 nmnrnTii i—n1	zzz
Olasffo »Slovenske Kmetske Stranke".
Navdušeni sprejemi.
or v Vitanju.
Veličastno zborovanje. — Ponesrečeni eselesarski načrti. — Pohorje v kmetskem taboru.
Vitanje, diven trg v zelenem Pohorju še ni doživelo take slovesnosti, kakor^je bila v nedeljo dne 10. cktobra. Naša mlada, toda žilava in delavna okrajna organizacija je določila ta dan za kmetski tabor, ki pokaže krasen napredek slovenske kmetske stranke in doka-fže, da je kmetska misel tudi na Pohorju padla na rodovitna tla.
SLS je smatrala do zadnjega Konjiški okraj kot svojo najjačjo trdnjavo, kjer še dolga leta ne bo nobena nasprotna politična stranka mogla zborovati. Toda naš kmetski tabor jim je trditev teme-■ 1jito ovrgel.
.Varljivo je bil odbor okraj. org. rta delu zadnje dni pred kmetskim taborom. Vozili so mlaje, pletli vence, postavljali slavoloke na obeh straneh Vitanja. Krasni napisi na slavolokih so pričali, kako zelo je prebujena kmetska zavest na tej mladi njivi človečanske politike in kako globoko pojmuje zgodovinsko nalogo kmetskega po-kreta. Napisi so se glasili:
1. Pozdravljen vojvoda Pravice, veliki učenik Resnice! 2. Vera v Boga in kmečka sloga! 3. Matija Gubec — Tvoji smo! 4. Dobrodošel — mili brat! 5. Tvoji smo, veliki Štefan Radič, naša borna koča je Tvoj gradič! 6. Prisegamo Ti vsi ivestobo, ker vemo, da boš stri vso zlobo! 7. Živel bratski sporazum vseh narodov sveta! 8. Bog blagoslovi Tvoj prihod! 9. Apostolu miru naša zvestoba! 10. Stari Pravdi — zmaga! 11. Živel naših src učitelj: Štefan Radič, svobode graditelj! 12. Živel Štefan Radič, Apostol Miru in Pravice! 13. Živela Slovenska Kmetska stranka! 14. Živela Kmetko-delavska sloga!
V	Skoiji vasi in Novi cerkvi je kmetsko prebivalstvo z občinskimi odbori in župani na čelu pripravilo sprejem predsedniku Radiču in ministru Puclju. Žal, da so morali ti sprejemi odpasti radi dveurne-ga zakasnelega prihoda.
Prihod v Celje.
V	soboto okrog Vt 8. uro zvečer so se pripeljali z avto iz Zagreba v Celje g. Radič, tov. minister Pucelj in podsekretar g. dr. Pernar.
Pred hotelom Evropo se je zbrala velika množica ljudi. Tu jih je
sprejel in pozdravil glavni tajnik slov. kmetske stranke tov. dr. Ma-rušič, predsednik okrajne organizacije konjiške tov. Fr. šviltaršič in tajnik Mravlje. Nato so nadaljevali pot v Vitanje.
Sprejem v Fužinah.
Uro hoda pred Vitanjem ležijo Fužine, kjer je pripravila okrajna organizacija prvi sprejem.
Tu je bil postavljen slavolok z visokimi mlaji, nad 200 zavednih mož in fantov se je zbralo tu z lam-pijoni in bakljami. Domača godba ie zaigrala ob prihodu Radiča in Puclja in iz stoterih grl so grmeli burni klici: Živijo naš Radič, Živijo naš voditelj, Živijo Pucelj! Pozdravil je oba gosta predsednik okr. organizacije tov. Franjo švikaršič. Spremljana od cele množice sta se podala Radič in Pucelj v Vitanje. Celo pot so pristaši navdušeno klicali gostoma, godba je igrala in grmenje možnarjev je slovesnost po-jačevalo.
Krasen in prisrčen sprejem v Vitanju.
Pri velikem slavoloku sredi trga je pričakovala goste ogromna množica ljudi. Tri belo oblečene dekli-
Glej: kmetov in delavcev krepke čete pozdravljajo, naš vodja, Tvoj prihod ... Glasnik ei Ti Miru, Pravice svete, — blagoslovi Tvoje delo naj — Gospod!
Ti ei apostol dela in poštenja, s Teboj gradimo sebi novi vek —, gradimo zmago kmečkega življenja — in naša moč da v širni svet odjek!
Potem nikdo, nikd6 na.s ne premaga, nobena sla ne stere nam moči — ker naše geslo: »Delu čast in zmaga!« si vdahnil v naša trudna srca Ti ...
Zato pozdravljamo Te kot očeta, zato pozdravljen naim kot rodni brat -in ne kot gost, ki nam cekin obeta...
Pozdravljen, Štefan Radič — tisočkrat!
Ganjen od prisrčnega sprejema se je Radič zahvalil in deklice na čelo poljubil.
Možnarji so neprestano pokali. Od tu so se podali vsi skupaj peš do hotela Teppei, kjer je tov. ministra Puclja pozdravila deklica v narodni obleki ter mu izročila prekrasen šopek. Minister se je v prisrčnih besedah zahvalil, nakar je še enkrat govoril Radič.
Gostje in predstavniki posameznih organizacij so šli nato med burnimi živijo klici v hotelske prostore, kjer se je razvil iskren prijateljski večer. Govorili so Radič, Pucelj, dr. A. Novačan ter kmet in župan iz Frankolovega Potočnik, ce s krasnimi šopki so pristopile k j ki ga je Radič s posebnim zanima-avtu, iz katerega so gostje izstopili, njem poslušal. Grom ovito klicanje Radicu ni ho-
telo prenehati. Najpreje je pozdravil Radiča tajnik okrožnega odbora tov. Roman Bende, nakar so mu izrekle deklice v prelepih verzih pozdrav in dobrodošlico in sicer dve v slovenskem jeziku in tretja nemškem, nakar so mu izročile šopke.
Kmečko dekle Marica Vešnarjeva je pozdravila sledeče:
Pozdravljen, vodja v naši t.u sredini. ~ pozdravljen Stare Pravde ti borite]j. pozdravljen brat v veselju, bolečini. Miru graditelj, naroda voditelj...
Stotisoč src prisego Tebi daje, prisegamo Ti vsi ljubezen in zvestobo ... Ti modri si spasitelj bedne raje, Ti stri krivico boš in stri vso zlobo...
Zato pozdravljen mili Štefan Radič od Tvojih zvestih, tlačenih Slovencev! Tu v naših vročih srcih je Tvoj gradič in v naših kočah, polnih cvetnih vencev!
Mina Straserjeva je pozdravila tov. predsednika sledeče:
Kmetski tabor.
Že zgodaj zjutraj so pričeli prihajati ljudje kljub temu, da je z vso silo deževalo skoraj do 9. ure, ko se je imela pričeti sv. maša za udeležence kmetskega tabora. Ker domači g. župnik ni hotel preložiti svoje službe božje na 9. uro je naša stranka zaprosila salezijanske-ga duhovnika g. Luskarja, da opravi sv. opravilo ob 9. uri, za kar je dal dovoljenje seveda domači g. I župnik, kot gospodar cerkve. Toda 'ko je prišel duhovnik iz Ljubljane v župnišče, mu župnik ni pustil ma-! sevati ob 9. uri, češ, da bi na ta način trpela sv. maša g. kaplana ob pol 11. uri. Naše zborovanje je bilo napovedano za 10. uro in je bilo torej nemogoče udeležiti se kaplanove službe božje. G. župnik je ta svoj zvit načrt skoval zato, da bi ali onemogočil zborovanje ali pa pustil da stvar farizejsko izrabi eselesarsko časopisje za slučaj, da
se zborovalci kaplanove maše ne udeleže. To zadnje se je tudi točno 4 zgodilo v »Slovencu« od preteklega torka. Naš namen je bil dober in Bog dobro ve, kdo je prevaro zagrešil in kdo je bil prevaran.
Točno ob 10. uri otvori predsednik okrajne organizacije tov. Fr. švikaršič zborovanje.
Govor Štefana Radiča.
Predragi Slovenci in Slovenke! Ne poznamo se toliko s telesnimi očmi, bolj pa smo si znani z duševnimi. Slišali ste že o seljaškem pokretu v Hrvatski in tudi jaz sem že kot študent prepotoval te vaše kraje in se zanimal za usodo obmejnih Slovencev. Vem, marljivi sie, pošteni in varčni. Drugačni sploh ne morete biti. Ali enega ne veste; kako se doseže pravica. Ne samo vi, po vsem svetu mnogi tega ne vedo. Temelji pravice morajo biti trdni. Politiki dolgo niso hoteli vedeti, kaj je pravi temelj politike in pravice.
Poglejte roko: palec to je kmet, če palec odsekaš ni roke. Mezinec to je inteligent, tudi če mezinec odsekaš, ni roke. Palec je najvažnejši. Ni res kar pišejo nekateri časopisi, da hujskam proti inteligenci. Ali kmet je najvažnejši. On mora biti temelj vsake politike. Ko sem pričel na tem temelju nas ni bilo 12 milijonov, tudi ne 12 tisoč, nego samo 12, kot apostolov. Toda zmagali smo.
Ko se je uvedla splošna volilna pravica, je dobil vsakdo puško v roke. Z njo se mora boriti, ne sicer s svinčenkami, pač pa z gumijastimi krogljicami. Volilci niso krogljice, nego so borci, so duše.
Avstro-ogrska me je zapirala po šest mesecev, po preobratu so se v Beogradu spomnili, da je to še premalo in naš seljak je dobro vedel za dejanja Beograda. Ko so bile volitve leta 1920, so govorili: »Radič je demagog, on hujska!« Naša HSS pa je dobila 230.000 glasov. Tedaj so dejali: »Tega ni Radič napravil, to je napravila vojna.« To je še bolje, to je dokaz, da naši ljudje med vojno niso spali. Kar so nekdaj pisali najgloblji filozofi, to ve danes pri nas na Hrvatskem vsako dete: vse človeštvo je družina enakopravnih.
Je institucija, kjer se vodi poli-
2
tika vsega sveta na temeljih ljubezni in miru, to je Društvo narodov. Njegov program — to je naš program že od nekdaj. To ni hrvatski program niti Radičev, to je človeški program. Članki v i Domu« so bili taki, kot edino v največjih svetovnih revijah, ki so zagovarjale mir in ljubezen. Uspeh se je pokazal, ko smo leta 1923 dobili mesto 230 tisoč 480.000 glasov. To je armada, teh glasov niso nabrali uradniki in ne agitatorji z volilnim golažem.
Imamo organizacijo, kakršne ni na vsem svetu. To ni morda organizacija naroda. To organizacijo so zgradile tudi naše žene. Narod, ki nima organiziranih žen ni cel narod. Leta 1924 smo dobili 530.000 glasov in če bi se volitve vršile svobodno, bi dobili preko 600 tisoč glasov.
Narod ni gosposka igrača, je delo božje. In narod je za nas. Nismo več samo okraj, ne provinca in ne narod, — hrvatski ali slovenski — nego smo celo državno gibanje, ki je objelo nas Slovence, nas Hrvate, nas Srbe in tudi Bolgari še pridejo.
Naša zunanja politika se pametno vodi, Ninčič dobro dela.
Pozorni bodimo še na notranjo politiko. Ko pridejo volitve, mi jih ne zahtevamo — glejte, da bo v skupščini zastopano ono, kar je v vaši duši, to je potreba za kruhom.
Ni potrebno, da bi nas vladali samo uradniki. Niso vsi uradniki ničvredneži; kmet ki je očistil pšenico, bo očistil tudi uradništvo.
Med našimi poslanci je pravih kmetov 47. Pri radikalih ravno toliko. Pri prihodnjih volitvah mora biti 200 kmetov v parlamentu.
Radikalna stranka se reorganizira. Pašiča sta odstranila starost in njegov sin. Ljubo Jovanoviča sta odstranila spor med Pašičem in bolezen, Nastas Petrovič se je umaknil sam in tako je NRS danes brez voditelja. Toda radikali predstavljajo Srbe in z njimi je treba računati.
Ko je v 80. letih Pašič pričel z gibanjem je zahteval isto kar zahtevamo danes mi. Zahteval je od Obrenovičev svobodo naroda, avtonomijo občine in narodno samoupravo. Zato je z radikali danes lahko skleniti sporazum. NRS ima vse predpogoje, da se reorganizira. Tudi mi moramo imeti organizacijo, ne železne, ne mehanične, nego psihološko. Naša večina v skupščini bo kmečka večina skupščine. Glavno je, da imamo relativno večino mi in imeli jo bomo. Ne 70 poslancev nego sto in še več.
Napravili bomo davčno reformo, tako da bo imel narod pravico sam odločati, kako naj se obremeni. V davčnih komisijah morajo imeti narodovi zastopniki večino in ne oni, ki jih imenuje minister.
Sedanji minister dr. Peric je zlata duša. On je tak Srb, kot sem jaz Hrvat, je pravi brat, kajti bratstvo brez človeštva je prazna beseda. — Vas Slovencev je milijon, pol milijona Slovencev je tam zunaj. Na nje že pazimo iz Ženeve. Slovenci imajo nekoga, ki jih čuva — ne Beograd — imajo Društvo narodov.
Naša seljaška politika — vaša
Nobena ideja io nobena misel nI zmag&ia brez žrtev.
seljaška politika — je pri nas vsakemu detetu že v duši. Republiko smo formalno opustili, kajti prava republika je, da ima narod kontrolo nad upravo.
Z današnjim shodom ste postali udeleženci in sodniki seljaškega gibanja, ki bo postalo prvo in pravo zadoščenje potlačenim Slovencem. Živeli Slovenci!
Obširni programatični govor Stjepana Radiča, iz katerega navajamo le glavne misli, je množica sprejela z ogromnim navdušenjem in odobravanjem.
Minister Pucelj
nastopi kot drugi govornik:
Kmet dobro ve, da mora za vsako delo rabiti tudi primerno orodje. Ravnotako pa se mora posluževati za obrambo svojih pravic tudi prave politike, za obrambo pravic naroda se mora posluževati prave politične stranke, ki bo pošteno služila njegovim zahtevam. Žalibog gre polovica našega naroda še vedno za gospodo iz prve stranke in druga polovica za gospodo iz druge stranke.
Politike ne smemo voditi od zgoraj navzdol, nego moramo stopiti do kmetskega naroda in spoznati, kaj potrebuje ter po tem določiti smer politiki.
Naj navedem samo en primer: Ko se je 1. 1919 sklepala trgovska pogodba s Češko, je naša delegacija pozabila doseči uvoz štajerskih vin na Češko, kar bi nam Čehi radi dovolili. Naša delegacija tedaj sploh ni vedela, da naš kmet to potrebuje. Zato ne sme biti taka parlamentarna delegacija sestavljena iz gospode, nego tako, da ve in čuti žilo narodovih potreb.
Kadar kmet kaj rabi, česar nima sam, gre prosit k sosedu pomoči. Mi Slovenci smo preslabi za oranje politične njive in kaj je bolj naravnega, kakor da gremo kot sosed k sosedu, da gremo iskat pomoči k bratu Hrvatu, k tisti stranki, ki je izrastla iz tal hrvatskega ljudstva.
Stranka ne sme biti zavarovalna družba za zavarovanje poslanskih mandatov, ona je dekla ljudstva. Stranka Štefana Radiča je prava ljudska stranka.
Razni agitatorji govore: kaj pa sta Pucelj in Radič dosegla ko sta šla v vlado in z radikali? To govore zato, ker se boje za svoje mandate. V enem delu naroda je trdna krepka volja, da se popravi, kar se popraviti, da. Drugi del pa ne kaže" te volje.
Del inteligence, organizirane v SDS, je ob graditvi države pozabil na osnovne temelje in ni pričel graditi od spodaj navzgor. Ta inteligenca nam je tudi dopovedovala, da ni primerno, da se izdajamo za Slovence, nego, da se moramo izdajati za Jugoslovane. To so sicer besede, ali besede pomenijo pojme. Nismo vsi eno, smo trije, dasi smo bratje, imamo vsak svoje potrebe.
Tako je grešila ta stranka. Grešila pa je še bolj, ko je hotela z nasiljem, z batinami in bičem utepsti narodu v glavo, česar ni v srcu in ni v glavi.
Tretji greh je naredila ta stranka, ko je za skledo leče prodala
slovenske interese Beogradu, samo, da se je sama okoristila.
Druga stranka, ki je močnejša od prve je SLS. Nočem govoriti o tem, da ta stranka zlorablja vero v politične namene, to bo ljudstvo spoznalo že samo. Ali nekaj drugega je to, da SLS noče niti po sedmih letih spoznati, da ni dobro delala. SLS se noče iz svojih skušenj ničesar naučiti. Dr. Korošec se noče odzvati na moj zadnji poziv na sodelovanje in odgovarja na moje povabilo tako, kakor se ne sme orgovarjati, kadar je ogenj v hiši.
Dr. Korošec pravi, da sem cen-tralist. Če natančno pogledate, spoznate, da je oče centralizma sam dr. Korošec. Podoben je nekemu, ki kriči: »Primite tatuJ , samo, da ne bi njega prijeli. Tako kriči danes: »Držite, primite Puclja!«, samo, da uide sam. Leta 1918 pa se je sramoval imena »Katoliške« tiskarne in jo je prekrstil — ne v slovensko tiskarno — ampak v »Jugoslovansko«. In tako je on krstil »Jugoslovanski« klub, »Jugoslovansko« knjigarno, Jugoslovansko« obrtno zvezo itd.
Vabil sem SIS zato v vlado, ker je greh obljubljati narodu nekaj, kar noče izpolniti. In že dve leti je vsa velika politična sila, ki jo je dr. Korošec zbral, neizrabljena. Mi, ki smo šli v vlado, pa smo pomagali vsem Slovencem in tudi njemu samemu. Ne bi mogel on tako mirno zborovati, če bi nas ne bilo in če bi se obdržala PP-vlada ter bi najbrže bil sedaj on pod obznano. Nam je HSS nesebično posodila svojo politično moč. Slovenska politična moč pa leži neizrabljena. To je največja napaka za Slovence. Mož je le tisti, ki svojo napako prizna.
Na ta tabor smo prišli danes, da Vam povemo, da morate biti le v tisti stranki, v kateri sami odločate, ki jo imate sami v rokah in s katero morate sami določati svojo usodo. V tem znamenju vas pozdravljam.
Govoru ministra Puclja je množica enako burno aplavdirala, kakor Radiču.
Tretji govornik
Albin Prepeluh:
Ko ste slišali besede mojih pred-govornikov, ki so vam šle do srca, vam vseeno ni odlegla ena skrb, skrb, ki vas sili, da se mučite in trudite po strmih bregovih za svoj vsakdanji kruh. To je skrb za davke, za zimo, za družino. In da je ta skrb še večja, je mnogo kriv sistem, ki je posledica napačne uprave.
Naša politika gre za tem, da gremo s prijatelji, da gremo s tistimi, ki isto čutijo kot mi, da gremo s Hrvati. Niso Hrvatje tisti, ki sede v Zagrebu v bankah, trgovinah in palačah. Pravi hrvatski narod je tisti, ki se muči zunaj na polju.
Naš pokret je socijalen pokret, hočemo pomagati kmetskemu narodu, toda ne tako, kot dr. Korošec, ki je bil predsednik Narodnega sveta v Zagrebu, te enomesečne republike, pa je leta 1919 zapravil ta naš mali slovenski gruntek. - Mesto da bi tako napravil kot naš slovenski kmet, ki gre k notar-
ju sklepat pogodbo, pa je kar izj čil grunt Beogradu. Sele čez dvel ti se je spomnil: »Dajte mi grl nazaj, — dajte nam avtonomijo!«
Versajski mir je zmrcvaril E« po. Še med vojno se je govofl da gre za osvobojenje malih nfl dov. In kot ironija se sliši, da ravno najmanjši slovanski nam to je naš narod, razcepljen.
To poraviti, to je naš progrJ Ne tak, kot naše buržuacije, ki 1 če popravljati s puško in s kan nom, ini hočemo popravljati z naj pametjo na mednarodnem torišl
Pozvali smo SLS, ki ima ta mnogo poštenih in pametnih ljul ki ji pa slede vsled napačne diši pline, naj gre z nami. Ona tega 1 če. Toda z glavo ne pride skozi m
Ko je prišel preobrat, Slov« nismo imeli niti pravega vodite! Preje smo imeli sicer dr. Jana Ev. Kreka (tu se vsi zborovalci ol krijejo in prično spontano z RaJ čem in s hrvatskimi gosti vred ki cati: »Slava Kreku!«), pač pa I imeli voditelja Hrvati v osebi Štefj na Radiča. Ker smo si mi njea zbrali za voditelja, nam očitajo, d smo šli pod Hrvate. Kličem tu Stjj pana Radiča za pričo, naj pove, 1 nas ni nikoli silil, da postanemo Hrvati, nego da smo pod njego-™ vodstvom postali šele pravi, sen zavedajoči se Slovenci.
Kmetski tabor je zaključil prej sodnik švikaršič s pozivom, naj nI vzoči agitirajo za zmago kmetsked gibanja ter se nato zahvalil vsej govornikom za njihova izvajanjaJ
Taboru "iS^PtE*- -<w«enje« prisostvoval tudi minister n. r. d Kukovec.
Po zaključku zborovanja se j vršil v hotelu Teppei skupen oba tekom katerega so izgovorili vei pomembnih napitnic glavni tajni SKS dr. Marušič. dalje dr. Kuko vec in Stjepan Radič, ki je napi oni slovenski inteligenci, ki ima to liko volje, da se nahaja v vrsti kmetskega pokreta. 0 sprejemu' Vitanjah pa se je Radič izrazil, d že dolga leta ni doživel tako kras nega in prisrčnega sprejema.
Minister Pucelj in Radič sta spri jela več deputacij v različnih zadevah. Kri ministru Puclju se je zgla-sil tudi g. Moderndorfer, znani mežiški politik, za katerega sprejem je posredoval okrajnii ekonom "z. Preval j g. Stoklas. G. Moderndorfer] je interveniral v zadevi poma Mežiški dolini in tamkajšnjem! ljudstvu.
Odgovor »Slovencu" in SLS.
!
Velecenjeni g. nrednik!
Bodite tako prijazni in blago vi lite sprejeti v Vaš cenjeni list sledeče pojasnilo:
»Slovenec« z dne 12. oktobra 1926 na nedostojen, neutemelje\v in zahrbten način, v članku »Kako pucljevci spoštujejo sv. mašo«, napada podpisanega. Ugotavljam: »Slovenska kmečka stranka« je imela 10. oktobra svoj političen shod v Vitanju pri Celju. Ker je presledek med jutranjo, zgodnjo


fto božjo in pozno, ki se začne ob pol enajsti uri dopoldne, velik (od 7. in pol do 10. in shod pa se je vršil ob 10. uri rosila »Slovenska kmečka ka« č. g. župnika v Vitanju, da llagovolil dovoliti službo božjo i ob 9. uri, ker se navadno slu-! dve sv. maši ob 7. in pol uri traj, in sicer opravi eno gospod »nik sam. drugo pa njegov brat. ;o bi bila dana prilika ljudem, d onim, ki so prišli na zborova-pod daleč (celo 30 km!), da pred »dom zadoste svoji verski dolž-Jti. — Č. g. župnik v Vitanju pa izjavil odposlancema »Slovenske etske stranke«, da običajnih sv. ob 7. in pol uri zjutraj ne mo-preložiti, pač pa se lahko vrši ;ba božja tudi ob 9. uri, ako se ikrbi za duhovnika. — V dobri eri, da se bo dana beseda držala, k predsedstvo (»Slovenske kmet-
ske stranke* naprosilo duhovnika, ki bo imel pridigo in sv. mašo ob 9. uri dopoldne. Č. gospod, ki je misijonaril že po daljnih pokrajinah, je prišel z najboljšo voljo, da ustreže stotinam ljudstva. Pa kaj se je zgodilo? Č. gospodu ni bilo dovoljeno služiti božje službe ob 9. uri, temveč je moral maševati že ob 7. in pol uri, čeprav je bilo ljudstvo obveščeno, da bo sv. maša ob 9. uri. Ko je ljudstvo ob 9. uri prišlo v cerkev, je z žalostjo in z gnje-vom v srcu zapuščalo svetišče, ko je zvedelo, kako se ž njim ravna in se ga žali v najsvetejših čuvstvih. Kje na svetu je še kaj takšnega mogoče?! Odgovornost? — Posledice? Vse to naj nosijo tisti, ki so to zakrivili!
Ljubljana, 12. oktobra 1926.
Janko Barle. mestni župnik.
[inister dr.Krajač In
hi velike banke skrahirale. — Slavenska banka. Hranilnice v Sloveniii. — Velika nevarnost za
Slovenilo.
Zadnja številka ^Doma., glavne-asila HSS, prinaša naslednji čla-k ministra za trgovino dr. Krača, ki ga pri občujemo radi nje-;ovih zanimivih izvajanj v dobe-dnem prevodu. Članek slovi: t »O nas Hrvatih, še več pa o Sr-Kšh, se govori in piše, da nismo ni-hki štedljivci, niti tedaj, če smo dobri delavci. To je tem hujše, ker se v to veruje prav posebno med pašo inteligenco, ki ne samo, da ra-govori, da je naš narod len, nego še bolj trobi, da naš narod ne zna in da noče štediti. To ni resnica, nego je resnica, da je našemu narodu težko in včasih nemogoče štediti in to iz sledečih razlogov: f Nas narod je v ogromni večini kmet in poljedelec. On torej ne prejema redno plače za svoj trud, re-[pimo vsak teden ali vsak mesec. ; Naš narod prejema svojo plačo v pnem, kar mu zemlja redi, kar mu [zraste in kar si prigoji. Obenem je treba to sedaj prodati, to pa je zelo težko in traja dolgo časa. Čim kmet no kaj proda, posebno še za večjo vsoto, že tudi ve, kam mora vse to dati in denar se redko pri njem ogreje. Kmet si misli: Za tako kratek čas se ne izplača iti nekam v mesto, k neznanim ljudem, v ne-I znano banko ter jim zaupati svoj denar za male obresti in mogoče še ,:elo v nesigurne roke.
Oni nasi kmetje pa, ki redno za- i [ služijo in delajo za denar, to so zla-1 sti naši ljudje v Ameriki, ti so šted-ljivi in še kako. Koliko milijonov so že poslali samo za davke, koliko i za odplačilo dolgov in koliko za nakup zemlje, za popravila in za gradnjo hiš ter gospodarskih zgradb. Zato je izmed vseh udomačenih predsodkov mogoče najbolj neutemeljen ta, da naš narod noče in ne zna štediti. Zadostuje pogled v bilance naših denarnih zavodov, da j se takoj uverimo, da pride na »to-1
tiiie milijonov ravno od naših ubož-nih ljudi, od služničadi, od malih obrtnikov in malih trgovcev, od delavcev in od naših kmetov, ki so v Ameriki. Ravno javljajo iz Šibeni-ka, da imajo samo tamkajšnji kmetje v Slavenski banki dva in pol milijona dinarjev vlog. Za hrvatsko Primorje vemo, da imajo ravno naši ubogi ljudje na desetine milijonov naloženih v banki za Primorje. Istotako se ve, da ima Srbska zem-ljoradniška banka gotovo skoro vse vloge od srbskih kmetov iz Amerike. No, glej, nesreče: Vsi trije denarni zavodi, kakor Srbska zemljo-.'adniška banka in banka za Primorje in Slavenska banka bi morale bankrotirati, propasti, z njimi bi pa propadlo okrog 250 milijonov dinarjev pravega ubožnega denarja To se ne sme pripetiti in to ni težko preprečiti.
Da vso stvar dobro razumemo in zrelo presodimo, moramo najprej pogledati, kolike so vloge in kolika je pasiva teh bank, potem kako je strašno drago in dolgotrajno kon-kurzno postopanje in potem še, kako se more rešiti vsa ta ogromna narodna imovina z enim samim kratkim zakonom, ki ga more skleniti Narodna skupščina v enem ali dveh dneh in s katerim se more zaustaviti prava in do sedaj nepredvidena katastrofa v našem narodnem gospodarstvu.
Od večjih bank, ki so ustavile nlačila, ima Srbska zemljoradniška banka v Beogradu 32,000.000 (dva-i.ntrideset milijonov dinarjev!) vlog, večinoma pravoslavnih kmetov iz Hercegovine in Boke Kotorske, ki delajo v Ameriki; Banka in hranilnica za Primorje 28,000.000 (osemindvajset milijonov) vlog, ravno tako v znatni meri najsiromašnejših naših liudi. ki so živeli in si z muko služili denar v Ameriki in Slavenska banka, kjer kontorenti (tekoči računi) in vloge po dosedanjih
podatkih dosegajo 250,000.000 j (dvestopetdeset milijonov) dinar-! jev.
j Vsi ti vlagatelji bi mogli doseči 1 iz imovine dotične banke sorazme-| roma visok odstotek svojih vlog, | ako se prihranijo dragoceni sodni in odvetniški stroški konkurza in če se onemogoči dolgotrajno posto-! panje, ki ga predpisuje današnji konkurzni red. Ako pride do kon-jkurza (»bankrota«), bo imovina ivseh teh bank raznešena, znaten 'del odpade na stroške in nikdar ne i bo kraja postopanju, dokler bo le 'količkaj denarja v »konkurzni ma-isi«. Za dokaz so prav škandalozni primeri iz najnovejše sodne prakse v Srbiji in Vojvodini, odkjer so mi j sporočili slučaj, kjer sta se celo v | naprej dogovorila sodnik in advo-| kat o razdelitvi konkurznih stro-; škov med seboj, kar pa je bilo v zadnjem času preprečeno.
Tiha likvidacija, ki se more izvršiti z malimi stroški pod zaščito kake banke, kot je bil moj predlog-za Hrvatsko - slavonsko gospodarsko društvo, ki je popolnoma uspel, se ne more izvesti, dokler ne pristanejo vsi vlagatelji na kvoto (odstotek odškodnine) in na to postopanje. Toda med tolikimi vlagatelji se vedno najde kdo, ki bo radi drugih ciljev oporekal reševanju bančnega imetka v korist malih vlagateljev. Zato je potrebno zakonito sredstvo, da more velika večina upnikov in vlagateljev odločiti, kako si za svoje terjatve osigura bančni imetek, katerega jim banka dolguje kot povrnitev vlog. Drugega sredstva za to danes ni, nego to, da se sprejme zakon o prisilni poravnavi, ki bo toliko popravljen in izpopolnjen, da bo izključeval vsako zlorabo, toda njegovo delovanje bo omejeno, da se bo rabil samo pri zavodih, ki morajo javno polagati račune, kolikor so se ti zavodi bavili s sprejemanjem vlog. Torej se ne bo tikal niti trgovcev, niti privatnih bank, niti komanditnih družb, niti katerekoli vrste podjetij, nego le bank in zadrug, ki sprejemajo vloge od občinstva ter zanje ne jamči nihče in nobena druga korporacija". Ta zakon nikakor ne more škodovati kreditu. Predvsem ne more biti zato škodljiv, ker se ne razteza nad vse gospodarstvo, prav gotovo pa ne na privatnike, ki ne polagajo javnih računov. Z druge strani so se banke izjavile za ta zakon, ki jim očito ne bo delal ne-prilik. Istega mišljenja je tudi Udruženje upnikov v Zagrebu in
isto mnenje mi je iz lastne volje in iz lastne inicijative sporočil tudi dunajski Kreditorenverein, ki mi je po svojem zastopniku javil, da bo inozemstvo z one strani, ki jo on re-prezentira, zmanjšalo kredit v naši zpmlji, ako se ne uvede moderni zakon o prisilni poravnavi za take slučaje. Če se v najkrajšem času ne sprejme ta zakon, ni nikakega dvoma, da bo radi gosposkih kapric in naporov propadlo četrt milijarde dinarjev narodnega premoženja in to večinoma ubožnih ljudi. Jasno je, da pomeni to za državo, ki nima kapitala, v kritični dobi, kot je današnja, izredno poslabšanje situci-je, kar je pa še bolj neugodno, je to, da bo to strašen moralni udarec, ki bo dolgo preprečeval naše gospodarsko ozdravljenje. Razen tega ne more nihče vedeti, kolik bo polom in kaj bo potegnil ta gospodarski polom še s seboj in uničil. Tako pomeni na primer eventuelni konkurz Banke in hranilnice za Primorje cel niz polomov trgovskih firm in to vse samih naših domačih, vse do Senja. To pomeni na široko odpreti vrata italijanskemu gospodarskemu prodiranju na severnem Jadranu.
Konkurz Slavenske banke v Zagrebu, ki je prejela večino svojih vlog iz Slovenije, bo pomenil verjetno tudi konkurze mnogoštevilnih malih hranilnic v Sloveniji, ki so vlagale svoj denar pri Slavenski banki, to bi dovedlo do propasti malega človeka v Sloveniji in bi ga popolnoma podvrglo gospodarskemu vplivu Dunaja in Trsta, torej Nemcev in Italijanov. Kaj pomeni v takem slučaju Slovenija, naše politično ujedinjenje in osvobojenje?
Iz vseh teh razlogov in da se uspešno prepreči gospodarski polom v naši zemlji in edino s tega razloga, ki je za mene edino merodajen, smatram za potrebno najodločnejšo akcijo za uvedbo izboljšane prisilne poravnave na strogo omejenem polju samo onih denarnih zavodov, ki prejemajo vloge od občinstva, tako da po tem zakonu zamore odločiti večina vlagateljev s svojim glasovanjem, kako naj se z najmanjšimi stroški in v najkrajšem času zadosti vsem terjatvam iz imetka dotične banke.
Kdor se temu protivi, ta niti malo ne razume te stvari ali pa mu ni niti malo do tega, da se naš narod in naša država že enkrat gospodarsko opomore in dvigne.
Dr. Ivan Krajač.
Resnica o Taboru v
3. oktobra 1926, ali kako eselesarji sebe in druge
farbajo.
»Slovenec« št. 227., dne 5. oktobra 1.1. poroča o njem takole:
»Ob najkrasnejšem vremenu se je izvršil v nedeljo dne 3. t. m. shod gorenjskih mož in mladeničev na Velesovem. pri starodavni, že 700 let obstoječi božji poti k Materi božji. Na shodu se je po službi božji ob priliki patrocinija ondotne prekrasne cerkve zbralo na tisoče mož
in mladeničev, pa tudi žen in deklet. (Slovenščina pa taka! Op. ur.)
Na shodu pred cerkvijo so pod predsedstvom poslanca Janeza Bro-darja govorili poslanec dr. Hohnjec, ki je v načelno važnem govoru pojasnil razmerje med vero in politiko, profesor Cepuder, ki je navdušil mladino za katoliško misel in Fran Terseglav, ki je naslikal
4

iJajgSseJB^k
i

vlogo kmetskega doma v v#rsk«m in narodnem življenju Slovencev. Nato je poslanec Brodar pojasnil velik pomen kulturnega dela katoliškega pokreta.
Nato je shod med velikim odobravanjem sprejel na predlog poslanca Brodarja sledeče važne re-' solucije:
Slovenski možje in mladeniči, zbrani na taboru v Velesovem, izražajo svojemu škofu zahvalo za odločno in vztrajno obrambo pravic naše cerkve in našega krščanskega ljudstva, zlasti za njegovo čuječo nadpastirsko stražo zoper nekr-ščansko časopisje, ki kvari ljudstvo in osobito mladino ter mu kličemo: Prevzvišeni gosp. škof, naprej po tej poti, mi Vam sledimo s hvaležnostjo in zaupanjem!«
K temu poročilu nekaj opazk.
Že »najkrasnejše vreme« je bilo v začetku shoda tako, da smo se bali dežja. Pozneje se je nekoliko pre-tegnilo, solnca pa ni bilo cel čas nič. Pa to je še lahka farbarija.
Debela pa je ona, da se je »na shod zbralo na tisoče mož in mla-dečev.«
Resnica je ta-le: Na rožen vensko nedeljo je vsako leto v Velesovem romarski shod. Ob ugodnem vremenu precej velik. Tudi letos je bil. Pa je bilo lansko leto več ljudi. Eden velesovskih eselesarskih mlajših je lani naštel ta dan 73 voz, ki so bili pridrdrali v Velesovo. Letos so jih pa našteli le 53. So morali biti pač veliki, da so pripeljali vse tisoče mož.
V cerkvi pa je šlo letos k »ofru« 461 moških (z otroci vred) in 410 ženskih (tudi z otroci vred). Pa so šli k »ofru« domalega vsi, kar jih je bilo v cerkvi, kakor je pač pri nas navada.
Pred cerkvijo se jih je med duh. opravilom nabralo še kakih 200. k večjemu 300 moških. Ti so službo božjo zamudili in se zato niso marali riniti v cerkev. Zamudilo jih je pa toliko zato, ker so »ta višji« eselesarji letos svojevoljno nastavili službo božjo eno uro preje, kakor je bila doslej vedno; pa je župnik v preveliki popustljivosti jim to potrdil.
To so vsi »tisoči, ki so se zbrali je določitev službe božje; 3. ko ni
na shod.« Seveda romarski ne Brodar je v.
Gospod Brodar, ali res ne zaupate ljudstvu niti tega, da bi Vas prišlo poslušat kak drug dan, ne ravno ob taki priliki? Pa ko vendar tako naporno »delate« za svoje volilce.
Sicer pa, odkrito rečeno, res škoda, da so imeli lepi govori d oslih govornikov tako malo poslušalcev.
Dr. Hohnjeca, ki je začel po cerkvenem opravilu prvi govoriti, so le malo razumeli, ker so ljudje šumeli, kakor pač vselej kadar gredo iz cerkve: Po tem so se pa močno razleteli, tako da drugih dveh govornikov gotovo ni poslušalo 500 ljudi z ženskami in otroci. Pa iz celega okraja!
Priporočali bi pa velesovskim es-elesarjem, da bi se ravnali po naukih, ki sta jim jih dala prof. Cepu-der in urednik Terseglav.
Z njihovimi govori, res pripravljenimi in strogo verskimi, bi se bil shod, če tudi dokaj pohleven, vendar le lepo zaključil, ko bi se
so pri župniku prodrli, so smatrali
svoj shod za važnejši kot nedeljsko sv. mašo. (Nato dostavlja še eno
opazko o »Jutarnjem listu«, na katero naj odgovarja ta list sam, če hoče).
Mi pa ugotavljamo: Prvič: Pucljevci so določili, da bodo imeli shod ob desetih.
Drugič: Ker so zvedeli, da ma-šujeta domača dva duhovnika ob pol osmih in ob pol enajstih, so pripeljali iz Ljubljane s seboj svojega duhovnika, da bi maševal ob devetih. To je bilo ljudem tudi povedano, ker ni nihče niti v sanjah pričakoval, da domači župnik ne bo dovolil maševati ob devetih. Maša ob devetih ni bila nikaka ovira niti za mašo ob pol osmih, niti za mašo ob pol enajstih.
Tretjič: Pucljevci maše
devetih prepreči! domači župnik!
Dragi »Slovenec
vedjo sv. maš« shod preprečiti!
splošnem in opravičenem ogorče nju nad tako politično strankarski zagrizenostjo se je pa župnikov želji po preprečenju shoda uprla kmečka trma in kmetje so reki Ne damo se!
Petič: Pucljevci se niso hote prav nič vtikavati v cerkvene stv ri, ampak so prosili, da bi sm »njihov« duhovnik maševati ob d< vetih. Zakaj domač župnik prošnji ni ugodil, menda ni treb razlagati.
Upamo, da te naše ugotovitve za dostujejo. Več kakor pripeljati seboj duhovnika, da mašuje ob uri ki ni nikomur na poti, tudi pucljev ci ne morejo storiti.
Pač pa bi bil domači duhovni! vsaj na nedeljo lahko bolj duhovn kakor pa političen strankar! »Slovenec« si seveda ne jno. niso nobene: kaj, da se ne bi pri tej priliki zal
" ------- X. „	-	- --	-	v
prec.
se
preprecdi, pač pa je mašo oh; tel prav po bikovo tudi v ,h	dnmatt SminitHj Barleta v Ljubljani, ker
.	* t?	—J--^^ J]
to je resnica., j ucjeležil sprejema Čehoslovakov nI
vati ljudi, ki pripeljejo s seboj n shod duhovnika, ki naj iim mašujd sramujejo naj se pa oni, ki se za vedno lažejo!
četrtič: Kmetje so videli duhov-! strani zastopnikov SKS. Prepričal ... . ,	j - t* j . nika> ki ga je pripeljal s seboj iz; smo, da nam bodo vsi pošteni liudi^
ne oilo zazdelo gospodu Brodar,u Ljubljane tov. Prepeluh. Ko pa so;dali prav, če povemo, da se preč potrebno dolge politične govorance ;,vedeli, da je moral ta gospod ma-!g. župniku Barletu ni treba sramc brezglave in brez repa. Belil je to gevati že ob pol osmih in da ob zmes z ocvirki kakor »mi Slovenski; devetih ni maše? so se opravičeno kmetje smo se gospodje, srbski, ti razjezili, ker so spoznali, da hoče so reveži, ali: jaz se trudim s svo- domači župnik z nečuveno prepo jim gruntom; ali: ruskim kmetom se zato tako hudo godi, ker se za politiko niso brigali. Prav res. Nekaterim zanimanje za politiko nese »noter«, nam kmetom pa »ven«. Zato ni čuda, da se je shod tako ]
čudno končal. Brodar ob koncu svo-i r, nn * u	• , . i. • , ,.
ieo-a fovorif-n ia nrphprp r^nlm-iin L Dne 27- septembra 1926 je zadela m jih razdeljeval med poneareo jega govorjenja prebere resolucijo 12j . nesreča 0 kaVreni najstarejši ce. Pomožni o.-fTm? m ^ptavlie-
(zahvalo škofu). Slovenec pise daj i9ki in "Sarejši ljudje ne ~-----------*-----— ^ "
in hi I o onr»nioto \\rr t rn 11 In »v-»	1 1	_	° w
Nujna prošnja za opustošenl Icraf Zfri.l
• u-i	"T ----.	—i zapiski m naistarejsi uuaje ne ve-
je bila sprejeta >>z velikim odobra- LjJ povedati/ee zasledujemo zgo-vaniem.« V resnici je bilo pa tako:\A „0.xQ„Q i,™;* ,Q 0*ko-
vanjem.« V resnici je bilo pa Ko je Brodar prebral, je ostalo vse' popolnoma tiho. Nato vpraša B.: »Kdo je nasproti?, pa hitro pravi: Nobeden. Torej smo vsi edini. Spregovori še par besedi, s katerimi shod zaključi, nakar so zaploskali. Pa ne resoluciji, ampak koncu. Pa ne, da bi bil istočasni shod Korošcev tudi na ta način »veličasten«, kakor ga imenuje »Slovenec«. Nam je tudi prav, če se zadovoljite s takim »veličastvom«.
Kako pucljevci spo šluiejo
»Slovenec« z dne 12. oktobra je zagrešil debelo in ostudno laž, tako debelo, da mu moramo dati zaslužen odgovor.
Najprej navaja »Slovenec« en odstavek iz poročila zagrebškega »Ju-tarnjega lista« o shodu v Vitanju, ki se glasi v slovenščini takole:
»Deževalo je celo noč. Ko je ob 5. uri zjutraj godba zaigrala budni-co, je še vedno deževalo. Ker domači župnik n i hotel preložiti ure za nedeljsko mašo, (to je res!!), je SKS poklicala duhovnika iz Ljubljane (pripeljal ga je s seboj v Vitanje tov. Prepeluh, op. ur.), da bi on maševal ob 9. uri dopodne, da bi se mogel shod začeti ob 10. uri. Ko pa je Radič nekaj pred deveto uro prišel v cerkev skupno s Pucljem, Pernarjem (državnim podtajni-kom), Prepeluhom in drugimi pri-
jatelji, je našel cerkev prazno. Duhovnik, ki ga je bila kmetijska stranka pozvala iz Ljubljane, da mašuje ob devetih, je maševal že ob pol osmih (na pritisk domačega župnika, ki je hotel na tak nedostojen način shod razbiti! op. ur.). To se pravi: Druga maša se prične ob pol enajstih, shod pa že ob desetih! In nastalo je vprašanje: Kam pojdejo kmetje ali k maši, ali na shod? In res, pred desetimi so začeli vsi zvonovi vabiti vernike k maši. (Z zvonenjem je hotel menda domači župnik motiti govornike, op. ur.). Toda shod se je pričel točno po programu.«.
Na podlagi tega poročila ugotavlja »Slovenec« sledeče: 1. Pucljevci so določili in imeli svoj shod med 9v. mašo; 2. hoteli so komandirati župniku v čisto cerkveni stvari, kot
dovino našega kraja za stoletja nazaj, ne najdemo sledu o taki katastrofi. Vode, ki so nastale zaradi utrganega oblaka in ki so deloma privrele iz zemlje, so uničile tretjino rodovitnega sveta, od okroglo 7000 ha sveta je okrog 2000 ha opu-stošenega. Vode in plazovi so uničili 37 stavb, izmed teh 19 hiš; poleg tega je uničenih še 7 žag in 6 mlinov. Z največjim trudom in ogromnimi žrtvami zgrajena električna centrala je zcpet porušena. Odplavilo je velikanske množine rezanega in tesanega lesa, več glav živine, uničenih je mnogo gozdov; vsa pota do polja in gozdov so uničena. Cela vrsta družin je trpela strašno škodo na obleki in živilih; beda pri njih je nepopisna, ker je večina od njih brez sredstev za preživljanje. Od prizadetih so večinoma mali posestniki in obrtniki večji del jako zadolženi.
Izključeno je, da bi si težko prizadeti kraj opomogel v doglednem času s svojimi lastnimi močmi; saj ga skoro ni človeka v Žireh, ki bi ga ne bila zadela nesreča pri tej povodnji na en ali drug način. Razdejanje je tako strašno, da mnogi v svojem obupu niti ne mislijo več na možnost obnove svojega gospodarstva. Veliko jih je, ki mislijo na izselitev iz tega nesrečnega kraja. Toda, ko bi imeli sredstva za to! Mnogi so si namreč rešili komaj gOlo življenje.
V tej strašni nesreči se je sestavil »občinski pomožni odbor za poplavi jence«, da bi nabiral mil od are

nikakor ne računa s tem, tla bi m gel nabrati toliko milodarov, da bi bilo mogoče v kratkem času vsem nesrečnikom popraviti ogromno gospodarsko škodo. Toda obenem pa računa podpisani odbor z vso gotovostjo, da dela v smislu in po želj vsega slovenskega naroda, ako se trudi za gospodarsko obnovitev velikega obmejnega kraja Žirov.
Rojaki! Nikdar ne pozabite, da smo v Žireh na jugoslovensko-1 italijanski meji in da ni vseeno tudi za ostale naše brate, ali je na tem kraju opustošena zemlja, ker se bodo morda skrivali in pohajkovali delomržni, nezadovoljni in revni postopači, ali pa bosta še nadalje tu živela krepak poljedelec in obrtnik, ki ljubdta svoio zemljo in ki bosta tudi za nadalje najboljša obramba naši meji.
Prosimo Vas, prispevajte po svojih močeh za zopetno povzdigo našega kraja! Hvaležni Vam bodo Ži-rovci, hvaležni Vam bodo potomci sedaj živečih poplavljencev, hvaležen Vam bo lahko ves slovenski • narod, da ste mu pomagali ubraniti ? lep del slovenske zemlje pred opustošenjem.
Žiri, dne 7. oktobra 1926.
Za občinski pomožni odbor v Žireh:
Predsednik: Franjo Primožič, žu-* pan; podpredsednik: Josip Logar, župnik; Ivan Kavčič, podžupan; Anten Kopač, lesni trgovec; Valentin Poljanšek, obč. svetovalec: Matija Cankar, obč. odbornik; Franc
Petprnel, posestnik.
itiodl In razne pri-redilve.
gornja Polskava. V nedeljo dne oktobra se vrši po rani maši v itilni tov. Jos. Kaca v Zgornji dskavi občni zbor krajevne or-mizacije Slov. kmetske stranke, shodu poročata tovariš iz Mari-)ra in po možnosti tudi tov. posl. eleraina.
itija. Občni zbor okrajne organi-icije Slovenske kmetske stranke® vrši pri Borišku v nedeljo ob 10., i dopoldne.
Borovnica. Sestanek krajevne or-anizacije bo v nedeljo 17. oktobra ) 7. uri zjutraj pri tov. Godcu. — Jdeleži se tov. Kušar in tajnik iz Ljubljane.
; Cven pri Ljutomeru. Občni zbor krajevne organizacije SKS na Cve-inu seje vršil 3. oktobra 1926 v go-fetilni g. Jože Murka. Zborovanje je tvoril tov. Roškar ter prečital Or-anizacijski red in program SKS, sprejet na ustanovnem občnem jtaru v Celju dne 2. maja 1926. Po pčitanju organizacijskega reda se enoglasno izvolil naslednji kra-evni odbor: predsednik kraj. odb. jponovno izvoljen) Matija Lipša, Krapje; podpreds. Franc Krajnc, Jota; tajnik Ivan Šterget ml., Cven; llagajnik Anion Rabič, Mota; kraj. zaupnik Martin Nemec, Cven; odbornika Franc Spindler, Cven; Fr.
Novak, Krap je; delegata Andraš Roškar in Franc Seršen, oba iz Cvena. — H koncu se je razvila živahna debata. Tov. Nemec iz Cvena je poročal nekatere važnejše točke iz javne skupščine, kateri je on pri-sostoval z nekaterimi drugimi tovariši iz tuk. organizacije, katero je priredila nam bratska HSS v Štri-govi v Medjimurju. Tam se je tajnik HSS dr. Košutič javno in zelo pohvalno izrazil, da mu je zelo všeč, da so bili tudi Slovenci zastopani pri javni skupščini, katero je priredila HSS, ker vidi v tem znak, da se tudi Slovenci resnično zanimajo za pokret kmetskega ljudstva. Tov. Seršen poudarja dalje, naj vsi poslanci (brez razlike strank) zastavijo svoj vpliv, da se vojaški zakon spremeni v korist kmetov.
MLADINSKI VESTNIK.
Lesce. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 17. oktobra veliko veselico v žapužah v gostilni Alojzija Stroja s sledečim dnevnim redom: srečkanje, petje begunjskega pevskega zbora, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen pevskemu odseku omenjenega društva, se priporoča za čim večjo udeležbo.
Jlazne politične
ker je Radič tako zahteval. Naši demokrati in eselesarji pa pravijo, da Radičeva beseda nič ne velja.
Nov komisar v Ljubljani. Namesto samostojno - demokratskih ge-rentov je imenovan za vladnega komisarja v ljubljanski občini g. dr. Anton Mencinger. Prav čudili smo se, da časopisje Slov. ljudske stranke ni poročalo, da je to izpremem-bo dosegel dr. Korošec ali pa da jo je »zahteval« poslanec Škulj. Novi komisar bo v doglednem času razpisal občinske volitve v Ljubljani.
Češki parlamentarci v Ljubljani. V ponedeljek so Ljubljano obiskali češki parlamentarci, ki so obiskali pretekli teden skoro vse večje kraje v naši državi. Sprejeti so bili prav prisrčno. Načelstvo naše stranke se je sprejema udeležilo polno-številno. Na svojem potovanju po naši državi so se češki gostje lahko prepričali na svoje oči, da pri nas razmere niso take, kakor jim jih slika naše časopisje s te in one strani.
Ugotovitev. V današnji številki objavljamo članek, ki ga je napisal za »Dom«, glavno glasilo hrvaške kmečke stranke, minister dr. Kra-jač. Kakor je iz članka razvidno, je povedal v njem minister dr. Kra-jač nekaj stvari, ki so tudi za Slovenijo silno važne, zlasti oni odstavek, ki govori o Slavenski banki in o hranilnicah. To je stvar, ki se tiče žepa prav mnogih davkoplačevalcev v Sloveniji. Ugotavljamo pa pri tej priliki, da tega tako važnega članka ni objavilo niti »Jutro« niti
Slovenec . Samo »Narodni dnevnik« je bil toliko pogumen in pošten izmed vseh slovenskih devni-kov, da je ponatisnil dr. Krajačev
Junaštvo dr. Korošca se je v sila slabi luči pokazalo v Brežicah. Kljub temu, da so mu razni priga-njači Obetali udeležbo tisočih naj-•pokornejših ovac, si on ni upal zborovati na dvorišču Narodnega doma. Dva naša, z roko napisana' razglasa, sta ga napotila v beg na Dru-škovičevo dvorišče. Nič niso zalegle naše pismene izjave, da inu garantiramo za popolni red in mir, da E hočemo le otvorjeno javno debato med govorniki obeh strank. Na Druškovičevem dvorišču so priredili shod tako, da je ljudstvo bilo spodaj govorniki pa na hodniku zgoraj pred pročeljem prvega nadstropja. Na ta hodnik je smel razen dr. Korošca, samo še predsednik shoda ter govornika Sušnik in Ško-berne. Na ozkem in temnem stopnišču, ki vodi skozi zidovje na označeni hodnik, pa so bili skriti štirje orožniki. Tako je g. dr. Korošec v senci bajonetov »korajžno« začel govonVi. l'a se pojavi pred njim 400 nepoklicanih zrelih mož in fantov s shoda SKS in izginil je pripravljen govor. Lovil se je še nekaj časa sem in tja brez zveze, nato pa je dal shod zaključiti, ter je zbežal iz hodnika.
Voditelji Slovenske ljudske stranke so v nedeljo in v pondeljek zborovali v Ljubljani. Na zborovanju so sprejeli v vednost, da je podpredsednik SLLS profesor Remec odstopil. Iz vseh govorov pa se je dalo razvideti, da se SLS slabo godi in da vlada v vrstah SLS ve-
lika nezadovoljnost z dosedanjo politiko dr. Korošca in njegovih tovarišev. Nam, ki tudi nekoliko poznamo razmere na deželi, je ta nezadovoljnost že zdavnaj znana.
Strahovito očitanje. Pretekli teden se je dvignilo nad nas »Jutro« s svojim največjim betom in nam je reklo, da smo »klerikalci«. Sedaj nas je konec. Ljudje iz pred-potopne jutrovine se menda nikdar ne bodo spametovali in ne bodo nikdar spoznali, da nas, ki živimo že v novi državi in nič več v stari Avstriji, tiste liberalno - klerikalne bedarije toliko brigajo kot predlanski sneg. Če se hoče pa kakšna ljubljanska »inteligenčna« gospoda še vedno igrati tiste stare man-ce, naj se pa! Dobro se igrajte!
Da ne bo prepira. V Vitanju na Štajerskem je imela naša stranka v nedeljo shod. Da ne bo nepotrebnega prerekanja s »Slovencem« in »Jutrom« glede števila udeležencev, povemo prav drage volje, da shoda sploh ni bilo in da tudi Ra-diča in Puclja ni bilo in sploh nobenega človeka ne. Upamo, da bodo gospodje vsaj enkrat zadovoljni. In če btfdo gospodje zadovoljni in če se ne bodo več za take šemarije prepirali, bomo mi pri prvi priložnosti povedali, da pride na vsak shod samostojnih demokratov po 5 milijonov ljudi, na vsak shod SLS pa 10 milijonov. Ampak koliko volilcev bodo imeli, je pa druga!
Minister dr. Nikič, ki se je bil Radiču izneveril, je moral iz vlade,
članek. Ljudje se pa zelo radovedno sprašujejo, zakaj »Jutro« in Slovenec; tako trdovratno molčita o stvari, ki se tiče cele Slovenije.
Kdo je odgovoren? V članku ministra dr. Krajača stoji, da je vsled poloma Slavenske banke prizadetih tudi nekaj hranilnic v Sloveniji, ne pove pa izrecno, katere hranilnice so to. Ker pa imamo v Sloveniji tudi nekaj takih hranilnic, pri katerih jamčijo za varnost vlog občine, bi ne bilo napačno, če bi se župani in občinski odbori v tistih krajilj, kjer imajo take hranilnice, nekoliko pobrigali za to, če je med temi hranilnicami morebiti tudi njihova lastna. Kdor jamči, ima tudi brez dvoma pravico, da od hranil-ničnih ravnateljev zahteva resnico in točno poročilo. Stvari, ki se tičejo hranilnice, so silno važne in onim, ki jamčijo, ne more biti vseeno, kako se gospodari z njihovim denarjem. Pravočasno povedati resnico še nikoli ni škodovalo.
Čemu tajiti in molčati? Minister dr. Krajač je povedal javno, da gro-' zi Sloveniji velika gospodarska ne-j sreča vsled poloma Slavenske ban-' ke. On bo sicer skušal rešiti, kar se | še rešiti da, toda polom je tu. In j naj potem pride do naglega kon-kurza ali pa do mirnejše poravnave, enkrat se bodo morali le oglasiti oni, ki hočejo še kaj rešiti, in oglasiti se bodo morali javno, ker konkurzne stvari niso tajne. Zakaj torej oni, ki se jih tiče, danes tako trdovratno molče, namesto da bi javno priznali svoje zmote in s skupnimi močmi in s podporo vse javnosti poskušali rešiti, kar je še mogoče?
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
oRusen i cenen.
£$o2>ži>a se v vse6
dobro asortiranlO koloitijalniO trgovlnafr.

Kakšna je Amerika?
Opisovanje cerkvenih slavnosti, ki so se vršile na evharističnem kongresu v Čikagu, je napravilo na čitalce vtis, da je Amerika zelo katoliška dežela. Ta vtis so pojačili še ljubljanski škof in drugi amerikan-ski romarji, ki so hvalili slovenske Amerikance kot dobre katoličane. Resnica pa je, da je med amerikan-skimi Slovenci nekaj dobrih, nekaj pa prav slabih vernikov. To dokazujejo že njihovi listi. Tudi Slovenci, ki so še katoliški, so v veliki nevarnosti, da bodo kmalu utonili v morju neverstva. V Zedinjenih državah sta v zgornji zbornici dve tretjini poslancev farmnzonski, le 30 jih je, ki niso farmazoni. V spodnji zbornici, ki šteje 435 poslancev, so pa 304 farmazoni, to je 70 odstotkov. V ameriški vladi je 7 mini-
strov, med njimi pet farmazonov. Po veri je v senatu 90 protestantov, 4 katoličani in 2 mormona. V spodnji zbornici je med poslanci 393 protestantov, 33 katoličanov, 3 židje, 1 mormonec in 1 brezverc. Slovenci v Ameriki so tedaj v nevarnosti, da jih pogoltne veliko morje neverstva. Nič boljše ni glede slovenske narodnosti. Ker pojema dotok Slovencev iz Evrope, se bodo sedanji naši rojaki tam gotovo potujčili. Nekoliko jim bodo. pač podaljšale versko in narodno življenje dobre organizacije, domače šole in cerkve. Ali za doigo? Lahko še precej dolgo, ako se bode vzdržala v Ameriki vsaj sedanja svoboda narodov. Gorje pa Slovencem, ako se Angleži nalezejo italijanskega narodnega fanatizma.
6
11" ~r TiTTf	TlTTtl-mrii^T".!' inv~<1 f TTBTI i"1 ilfl Mb Wt I < ijjfhM.
Nabirajte no vil* Haročnikov za staž list »CrMUDO!«
BI
Novice in zabava
Kralj za poplavljence. Nj. Vel. Za krajevnega šolskega ogleda! kralj Aleksander je daroval za po- v Središču oh Dravi je bil namesto! plavljence v Sloveniji iz svoje pri- pokojnega Maksa Robiča imenovan 1 vatne imovine 26.000 Din. Vladar- vpokojeni šolski ravnatelj in po-jev dar je napravil na prebivalstvo sestnik Anton Kosi. globok vtis.	; Smrt soproge predsednika senata
Zopet povodnji. V noči od sobote Klofača. V torek dne 5. oktobra je na nedeljo je zadela nesrečne pre- došla v Beograd brzojavna vest, da bivalce selške doline in žirovske je predsedniku češkoslovaškega se-okolice nova težka nezgoda. Utrgal nata V. Klofaču umrla njegova so-se je zopet oblak in uničil nesreč-' proga. Pokojna gospa je bila že več nim prebivalcem še to, kar jim je let težko boina. Predsednik V. Klo-brta pustila zadnja povodenj. V Ži- fač se je po žalostnem sporočila reh so bile do desetih'dopoldne takoj odpeljal v Prago in prekinil zalite in porušene vse ceste. Voda svoje potovanje s češkoslovaškimi se je razlila proti Stari vasi, kjer je parlamentarci po naši državi, porušila več hiš, med temi tudi po- Zgradba proge Krapina—Roga-što. Nasipi in razna obrambna dela tec. Na podlagi poročila komisije,
proti povodnji so popolnoma uni čeni. V selški dolini pa je divjala Sora, odnašala hiše in porušila skoro vse mostove, tudi one, ki so bili zgrajeni po zadnji povodnji. Zali log je od sveta skoro popolnoma odrezan. Lesnim trgovcem in Žagarjem je voda odnesla velike množine lesa. V Železnikih je voda udrla v kleti, ljudje pa so hiteli nositi pohištvo na varno. Po celi dolini se vidi po polju samo blato, kamenje in les. Tudi na Goriškem je voda napravila mnogo škode.
Nova banka. Minister za trgovino in industrijo je potrdil pravila Obrtne banke kraljevine SHS. — Bančni kapital bo znašal 75 milijonov dinarjev. Delnice bodo po 200 dinarjev.
ki je obhodila teren projektirane proge Krapina—Rogatec, je bil sedaj v prometnem ministrstvu sestavljen proračun za gradnjo te proge. Proračun znaša 30 milijonov dinarjev. Kredit bo sprejet v novi proračun. Po mnenju strokovnjakov bo trajalo delo pri zgradbi te proge dve leti, ker bo treba napraviti dva predora.
Pristojbine za poštne pakete znižane. S 1. novembrom se znižajo poštne pristojbine za poštne pakete za povprečno 20 odstotkov. Pri odipošiljanju paketov v inozemstvo se bo računalo z ozirom na stabilizacijo dinarja kot ekvivalent za en zlati dinar 12 papirnat, (doslej 15).
Čudno tele. Mihaelu Mošniku, j posestniku in županu v Špitaliču, je
•I	j	m UU|/U11U. V	lUilVUj JU
Naročnikom naših knjig. Veliko j podvrgla krava sedem tednov kas-
' \ 1 . I I /n v* rtrl!	» «... «__i 1 _ ___ 1___* *	„	T A 1 T Afl T T r\ M »V* f, 1 V, W\ X ll (M . 4-/-.1	1 r!
število naših naročnikov knjig še do danes ni poravnalo svojih dolgov, ki so za posameznike malenkostni (n. pr. 6 Din). V množini pa so za nas občutno breme. Poiščite torej priložene položnice in pošljite vsaj do konca tega meseca denar. V nasprotnem slučaju prosimo, da nam ne zamerite, če bode-rno izterjali s poštnim plačilnim nalogom.
Obvestilo! Vsem gasilnim društvom v Sloveniji in lastnikom srečk naše loterije ponovno naznanjamo, da smo bili primorani radi raznih ovir žrebanje preložiti. Žrebanje se sedaj vrši nepreklicno dne 7. novembra ob določeni uri. Izid žrebanja bodemo pravočasno v časopisih naznanili, da bo vsak lahko svoj dobitek pravočasno dvignil. Zadnji čas je došlo tudi veliko naročil na srečke, v kratkem zadovoljimo vse. Imamo še malenkostno število srečk in kdor še misli kupiti, naj takoj naroči, ker po 30. oktobru se ne bodo več razpošiljale. — Gasilno društvo v Kozjem. — Odbor.
Pomanjkanje vagonov za drva. V vseh železniških direkcijah Vlada veliko pomanjkanje vagonov za drva. Prizadeti izvozničarji so zahtevali od prometnega ministrstva, naj se energično zavzame za to, da dobe za jesensko sezono trgovci z drvmi in kurivom na razpolago dovolj vagonov, ker bi bila ta panoga našega izvoza občutno oškodovana.
ne je kot v normalnem času tele, ki je imelo glavo podobno psu z dvema gobcema, eden vrh drugega, z dvema jezikoma in z dvema požiralnikoma. Tele je bilo mrtvo in je tehtalo 50 kg.
Zagoneten umor. Pred nekaj dnevi so našli v Mežici pri Preva-ijah pri Jakopičevih domačo hčer v ribniku vtopljeno. Ko so jo spravili j iz ribnika, so našli, da je imelo; dekle v ustih zmašen cel žepni robec. Okno v sobi, v kateri je hči j spala, so našli odprto, v sobi pa raztresene vžigalice in palico, ki ni bila domača. Zadeva je zagonetna.
Črnogorski razbojniki. Razbojniška tolpa pod vodstvom znanega Roganoviča in Kaležiča se je poslednje dni zopet pojavila. V okolici Prelenika napadajo in ropajo trgovce in imovitejše kmete. Računajo, da so roparji oropali zadnje dni trgovce za okroglo 50.000 Din.
Cigansko narodno gledališče v Moskvi. Vseruska zveza ciganov namerava otvoriti v Moskvi cigansko narodno gledališče. V svrho organizacije ciganskega gledališča je sestavljena posebna komisija iz uglednejših gledaliških moči.
Aretirani črnogorski odmetniki. Žandarmeriji v Nikšiču se je posrečilo prijeti tri odmetnike, ki so bili obsojeni v znanem prosecu na Ceti-nju in ki so pozneje pobegnili iz centralne kaznilnice v Zenici. Odmetnike so te dni prepeljali nazaj v kaznilnico.
Nova vstaja na Potrugalskem. — j
Kakor pišejo razni madridski listi, { je vzbuknila na Portugalskem vojaška vstaja. Vstaši so napadli republikansko gardo z dinamitnimi bombami. Bilo je več mrtvih. Proglašeno je obsedno stanje. Vzlic temu pa trajajo nemiri še dalje.
Največja knjižnica za slepce se ©tvori te dni v Londonu. Stala je skoro 20 milijonov dinarjev našega denarja ter obsega nad 100.000 zvezkov. Vsak zvezek tehta 5 funtov. V knjižnici so zastopane vse panoge književnosti. Knjižnica ima tudi velik oddelek za dela, pisana v tujih jezikih. Ta dela se bodo iz-posojevala po vsem svetu. Večina knjig je pisana z Braille-ovo pisavo. Sv. pismo obsega n. pr. 38 zvezkov, ki tehtajo 190 funtov.
Nizozemski gostje v Sloveniji. — Enajst zastopnikov nizozemskih gospodarskih krogov je obiskalo vsa večja mesta Jugoslavije, da navežejo trgovske stike. Na svojem po- J" .... tovanju so se ustavili tudi v Ljub-	, g
ljani, Vevčah in na Bledu. ' f Za 100 cesklh kron
Bohinjska Srednja vas. V nede-: ljo, dne 17. oktobra bode imela Si- | rarska zadruga »Veliko vrtno ve- 1 selico« s sledečim sporedom: 1. ob
11. uri dopoldne premovanje ple-! Ponovno odlikovanje don Buli menske prvine za vso Bohinjsko ča. O priliki 80-letnice znanega ju okolico; 2. ob 15. uri .popoldne ' goalovenskega ariieodo^a jioim T3y slavnostna otvoritev nove sirarne,1 lita je poslal kralj sla vi jene u brrc nato vrtna veselica s srečolovom in avno čestitko, v kateri mu obenen vinsko trgatvijo. Preskrbljeno bode sporoča, da ga odlikuje z redom sv za mrzla in gorka jedila ter za: Save I. stopnje, dobro kapljico vina. Na prireditev I , , , i . _ . v , .v, . Vas uljudno vabi in se priporoča !~ Re.tleli, sl"caJ- „Pn železniškem za obilno udeležbo Mlekarska za-	Fr" Cre1tniku v	Pr<
drusra v Bahiniski Srednii vasi. .Grobelnem je.krava povrgla tri tej
Tedenski koledar.
Dnevi:
17.	oktobra, nedelja: Hedviga.
18.	oktobra, pondeljek: Lukež Ev|
19.	oktobra, torek: Peter A.
20.	oktobra, sreda: Felicijan.
21.	oktobra, četrtek: Uršula.
22.	oktobra, petek: Kordula.
23.	oktobra, sobota: Ivan Kap.
Sejmi:
18.	oktobra: Trbovlje, Lukovica Radohova vas, Sorica, Bol Bistrica, Mozirje, Pod sred f Vojnik.
19.	oktobra: Novo mesto.
21.	oktobra: Dovsko, Cerklje, Le sce, Zubna, Jagnjenca, Pod Šentjur, Žiri, Sevnica, Sv. Peter pod Sv. Gor., Celje.
22.	oktobra: Drami je.
Vrednost denarja.
Za 1 dolar	56.45 Dii
Za 100 lir	217,— Dij
7.96 Dii 167.50 Din Za 100 franc. frankov 166,— Din Za 100 švic. frankov 1092,— Din Za 1 zlato marko 13.50 Din
druga v Bohinjski Srednji vasi.
Redka rodbinska tragedija. V se-lu Novi Perkovci v Slavoniji je žena tamkajšnjega seljaka Tome Feriča porodila trojčke: dva dečka in deklico. Dečka sta prišla mrtva na svet, mati je pri porodu umrla, deklica pa je ostala pri življenju.
Človek, ki ima 120 vlomov na vesti. V nedeljo so zalotili v Budimpešti na »delu« znanega vlomilca Aleksandra Fabriciusa, ki ga je policija zasledovala že pet let brez uspeha. Tekom teh let je izvršil 120 vlomov. Ob priliki aretacije so našli pri njem čez 1 milijardo madžarskih kron, vse polno biserov in drugih dragocenosti. Na zaslišava-nju je simuliral umobolnost. Zato so oddali lopova na opazovalnico.
Priprave za graditev ceste po savski soteski Litija—Zidanimost. Pereče vprašanje moderne ceste skozi sotesko od Litije ali Save do Zidanegamosta je stopilo sedaj v resnejši stadij. Pred tedijom se je vršil ob prisotnosti civilnega inže-njerja obhod proge med Savo in Zagorjem ter je bila inžerijerju poverjena izdelava generalnega in detajlnega načrta za ta del proge. Ako bodo vsi faktorji primerno cenili veliko gospodarsko in prometno važnost tega cestnega projekta, se je nadejati, da se kmalu približamo njega uresničenju.
leta in sicer dva junaka in telicoj Nesreča v sreči pa je bila, da j« krava nekaj dni potem na enegi teleta legla, tako da se je zadušil
Obmejni promet za živino. »Uradni list« objavlja besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Avstrijo 5. septembra 1925. Pogodba urejuje promet živine med obema državama.
Ubila moža in ga vrgla v vodnjak.
Te dni je bil odkrit v Sli vanje u v Srbiji zločin, ki se je bil dogodil že julija meseca, ostal pa do zadnjih dni nepojasnjen. 27. julija t. 1. je prišel k resornemu srezkemu poglavarju Blagoje Mladenovič ter mil izjavil, da je pobral njegov vče Ta-so ves denar ter neznanokam izgiij nil. Nekoliko dni nato je prišla tudi fantova mati, Tasova žena ter ovadila svojega moža, da je odšel med hajduke. »Prišel^e,« tako je pripovedovala njegova žena, »oborožen do zob v spremstvu dveh ravnota-ko oboroženih moških ter izjavil, da gre med hajduke«. To romantično pripovedovanje Tasove žene pa se je zdelo policiji malo verjetno. Policija je začela za »hajdukom« energično poizvedovati. Končno je ugotovila, da ga je njegova žena ubila, ga vrgla v vodnjak ter zasula z gnojem, Žena se nahaja v rokah pravice.
Mašsmii kmetu
kmetsko čttvo!
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
ranfranckov kamni pii
la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus "Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck.
Pastir, ki se je zaklal vsled ne-rečne ljubezni. V nekem selu bli-u Vinkovcev je pasel ovce že več 3t mladi pastir Imbro Maric. Ker 3 bil jako priden in pošten, ga je" tr.ela vsa vas rada. Prekrasni zvo-;i njegove pastirske piščalke so icarali vso okolico, najbolj pa va-iko krasotico Maro Ružičevo. Pi-ičalka je privabila Maro k pastirju n dekle je hodilo k Mariču vsak dan ter poslušalo bajne zvoke njegove piščali. Kaj čuda, da se je raz-vila med njima s časoma vroča ljubezen, ki je imela pozneje težke Dosledice. Maričin oče je našel za svojo hčer sina premožnega posest-
nika in Mara ga je poročila. Med-1 smrtna kazen. Smrtna kazen je tem ko so svatje jedli, pili in ple- predvidena zaenkrat le za atenta-
, je nabrusil pastir svoj nož ter si ga porinil v srce. Pred samomorom je napisal Mari na listič papirja v slovo: »Za tebe sem živel — za tebe umrl k Pastirja obžaluje vsa okolica, ki jo je razveseljeval tolikokrat s svojo piščalko.
Deklica, V.i spi nepretrgoma že 12 mesecev. V angleškem mestu Notinghamu spi 17 letna deklica Doris Kenon, nepretrgoma že 12 mesecev. Dekli ca je zaspala 2. oktobra 1925. Ko je poslušala tega dne s svojim bratom radiokoncert, se je nenadoma sesedla na otoma-no ter zaspala. Kakor poročajo angleški listi (če ne lažejo) ni zavži-la deklica vseh 12 mesecev nobene jedi, vendar pa kljub temu ni umrla. Dekle diha normalno. Zadnje čase je začela kazati znake prebujenja.
Nesreča v železniškem tunelu. Iz Sf, C-allena poročajo: Te dni se je pripetila v bližini St. Gallena nenavadna železniška nesreča. Neki tovomi vlak, ki je vozil iz St. Gallena, se je nenadoma znašel v oblaku strupenih plinov ter se nenadoma ustavil. Domneva se, da sta potegnila strojevodja in kurjač, pred-no sta se onesvestila, za zasilno zavoro. Vsekako je obstal vlak v tunelu. Strupeni plin je umoril vse službeno osebje, ki se je nahajalo na vlaku obenem z devetimi uradniki.
Veliki dohodki carinarnic. Po službenih podatkih so iznašali carinski dohodki v zadnjih 10 dneh pvosVega meseca uri vseh carinarnicah države 55,558.000 Din.
Svetovni pridelek hmelja. Cenil-na komisija, postavljena od mednarodnega hmeljarskega kongresa na Dunaju, je te dni končno ocenila celokupni svetovni pridelek hmelja, ki znaša po tej cenitvi 927.000 centov po 50 kg. Od tega je plemenitega srednjeevropskega hmelja okrog 370.000 centov po 50 kg. Letošnji pridelek zaostaja za lanskim za
Brezposelnost na Dunaju. Dne
15. septembra t. 1. je dobivalo na Dunaju 81.357 oseb podporo. Njihovo število se je v prvi polovici meseca septembra znižalo za 1225.
Doktor Bazala v Brežicah. Pred tednom je veličastno' pogorel v Brežicah dr. Korošec, danes pa nič manj veličastno hrvatski federali-sti. Stvar se je vrišla takole: Po nasvetu nekega Glogovška so za nedeljo 10. t. m. sklicali shod v Narodni dom prof. Bazala in še dva druga gospoda. Eno uro po sklicanem shodu ni bilo še nikogar razen govornikov in Ivanuše na zborova-lišču. Pozneje pa se je zbralo kakih 100 ljudi, pristašev vseh strank, le federalista razen Glogovška in Ivanuše nobenega. Otvorili so shod. Prvi je začel Glogovšek, komaj ie otvoril usta, že je moral končati, ker so prisotni izjavili, da njega ne bodo poslušali, govore pa naj Hrvati. Nato je povzel besedo dr. Bazala, videlo se je kako težko govori, ker mu je Glogovškov nastop dokazal, da poslušalci niso preveč
,	. . , .. dovzetni za prevelike kunšti. Go-
pas, ki ga bo varoval pred oikovi- vori] |e 0 y	dal nič_ Za
mi rogovi. Poleg tega bodo morali njimi-e govoril Jagatic zelo tiho ter
končno par stavkov še neki tretji
Vagon bencina eksplodiral. V
Mostarju ie prejšnjo sredo opoldne na železniški postaji ob silni detonaciji ekspodirala cisterna bencina. Železničar Lazar Ložo se je cisterni približal z gorečo karbidno svetilko. Ker cisterna ni bila herme-tično zatvorjena, se je zaipalila in eksplodirala. Laza je bil smrtnone-varno ranjen prepeljan v bolnico. Materijalna škoda znaša nad 100 tisoč dinarjev. Prebivalci so vsled silne detonacije preplašeni hiteli na ulico.
Smrtna kazen v Italiji. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, s katerim se v Italiji zopet uvaja
torje na člane kraljevske rodbine in na predsednika vlade.
Bikoborbe v Španiji bodo reformirali. Po naredbi španskega diktatorja Primo de Rivera nameravajo reformirati bikoborbe. da omeje kruto mučenje konj, ki jih vporab-ljajo pikadorii v bikoborbah. Po novi reformi bo moral imeti vsak konj okrog svojega trupa močan
toreri paziti tudi na to, da odstranijo konje takoj, ko dobi bik smrt-nonosni vbodljaj. Tako se ne bodo
gospod. Vsi triie govori niso izzvali niti enega odobravanja. Nato se je
J&rimo Vam. da, so našli zlatnike t »Gazela« milu sledeči: G. Al. Badnjevič, Bos. Krtipa, kupila milo pri tvrdki Ilija V. Studen, Bos. Krupa; g. Ivana Grobner, Planina pri Rakeku, kupila milo pri tvrdki A. Milavec, Planina pri Rakeku; g. Matilda • Martinšek, Zagorje, kupila milo pri tvrdki Olga Čuk. Kisovec pri Zagorju; g. Henke, Laško, kupila milo pri tvrdki Ed. Vale, Laško; g. Lovro Mlinaric, Zagreb, kupil milo pri tvrdki Isidor VVeiser, Zagreb; g. Ivanka Požek, Črnomelj, kupila milo pri tvrdki Karol Aha-čič, Črnomelj; g. Jožefa Drnikovič, Vič-Glince, kupila milo pri Prvem delavgkem konsumnem društvu. Vič-Glince; g. Jožefa Intihar, Nadlesk št. 36, kupila milo pri tvrdki Ludvik Kržič. Nadlesk pri Rakeku; g. Frančiška Kotnik, Doplice pri Kamniku, kupila milo pri tvrdki Jos. Kle-menčič, Kamnik: g. Terezij« Tavčar, Polzela, kupila milo pri tvrki Josip Tiršek, Polzela pri Celju; g. Marija Javornik, Lu-če pri Višnjigori, kupila milo pri tvrdki F. Terdina. Ljubljana; g. D ora Vulakovič, Vulakoviči, pošta Netretič, kupila milo pri tvrdki Jožef Brožič. Metlika; g. Fran jo Miko, Sračinec št. 61, kupil milo pri tvrdki Gustav Mosea i sin, Varaždin, g. Ivan Ivaniševič, kupil milo pri tvrdki P. & M. Bonačič, Split, Šibenska ulica 2; g. Jelka Dobtraš, Virovitica, kupila milo pri tvrdki Antun Igali ml., Virovitica.
Mlinar in njegova hči. Ljudska igra. Spisal Ernst Raupach. Za slovenske ljudske odre driredil Adolf Robida. Ljudski oder. VIL zvezek. V Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 18 Din za izvod. »Mlinar in njegova hči« je igra iz onih J asov, ko je bil namen odra še plemenit in poučen. Stara je 100 let in vendar jo še dandanes povsod igrajo. Zlasti na Vseh svetih dan, ko obhajamo spomin na naše rajnke, zaživi še dandanes tudi po večjih glediščih stari
konji mnogokrat prepuščeni na mi-j Za^eb {Ja g0 pasedli Glogovšku. lost in nemilost ranjenim brkom, ki | M ^ bn leta 1923 vnet agitator
so konje strahovito mrcvarili.
Drzno početje kitajskih razbojnikov. Ameriški list '»Glina Press<
SLS, leta 1925. je bil radičevec, se-dai pa menda še sam ne ve, kaj hoče. Naslikal je tudi Glogovška,
poroča, da so kitajske razbojniškej irak " sloves uživa med ~ domačini! tolpe oplenile mesto Seki-Cm. V Dalje pa je obrnil svojo besedo do
pokrajini so razbojniki pomorili po vaseh več tisoč prebivalcev. Odve-
gospodov iz Zagreba in jim oaital njihovo razdiralno delo. Zboroval-
smeli več dogajati okrutni prizori, ^^ £ besedi e Baraga (sociia.	luul ^ vctJlu	_
•kot se je godilo (io sedaj, da SO bili ]5 t) Ta -e obžaloval gospode iz Raupach s Konradom in njegovo piščal-.VrtT,,,	r,o m,-i /	-	-	~ ko ge celo oder. kot je dvorno gledišče
na Dunaju, ki vživa svetoven sloves, je pred par leti še igralo 1. novembra to priljubljeno ljudsko igro. Pri nas Slovencih je že par let v knjigotržtvu popolnoma pošla in zato bodo odri kaj radi segli po tej stari znanki. Igra je prirejena tako, da jo tudi najmanjši podeže'ski oder lahko uprizori, ker so v opombah pridejani vsi potrebni nasveti in upotki m uprizoritve z najmanjšimi sredstvi.. Igra ijna 4 ženske in 5 moških vloor.
Zadnja p«t kapitana S^otta. Po Scotto-vem dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kuna ver. V Ljubljani 1926. Založila knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Strani 122 in 14 slik. Broš. 36 Din, vez. 44 Din, poštnina 2 Din več. Marsikomu so še pred očmi krasne slike iz veličastnega filma »Scottovo "potovanje na Južni tečaj«, v katerem se je odkrivala grozna usoda tega drznega junaka. Zdaj leži pred nami knjiga, skrbno prirejena po njegovem dnevniku in najboljših virih. Mirne duše lahko trdimo, da lepšega r>otopi'M dosedaj Slovenci še nismo imeli. Tiskovna zadruga Je s to knjigo otvorila serijo med Slovenci najbolj pogrešanega čtiva: zanimivo za odrasle, poučno za mladino. Založništvo ta Delniška tiskarna, ki je knjigo tiskala, sta nanjo lahko ponosna. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
ali so s sabo kot ujetnike par sto ci ao besedam Barage glasno pri.tr-oseb, med katerimi se nahaja tudi dili, gosnodje iz Zagreba pa so se nek angleški misijonar. Angleško ],is]0 držali. Natto je bil shod misijonsko postajo so porušili do. zaključen. Po shodu na je postalo tal-	[ na vrtu zelo živahno, pričela se je
Jugoslavenska banka d. d. v Za- debata s profesorjem Bazalo. Z grehu, podružnica v Ljubljani, vseh strani so se vsuli očitki na g. Ljubljanski dvor, nas naproša, da profesorja, da hoče le razdirati, še ugotovimo, da Jugoslavenska ban- predkratkim je povzdigoval pred-ka d. d. v Zagrebu, preje Hrvatska sednika Radiča v deveta nebesa, zemaljska banka, ni identična s sedaj pa. ko ga je Hrvatska seljač-Slavensko banko d. d. v Zagrebu ka stranka zavrgla, se je vzdignil ter da nima z isto nikake poslovne proti njej itd. Navzočemu vladne-zveze.	j mu zastopniku se je zdelo to pre-
Bogata beračica. V nekem ame-! več in dal nalog orožnikom", da riškem mestu so aretirali neko sta-1 razženejo navzoče. To postopanje
ro beračico. radi nadlegovanja potnikov na neki postaji podzemeljske železnice. Pri tem je prišlo na dan, da ni revna, čeprav je nastopala kot beraČica. Ko so jo preiskali na policijski postaji, so našli v njeni raztrgani obleki zašitih bankovcev za 1800 dolarjev. V njenem stanovanju so našle oblasti še
50.000 centov po 50 kg. Jugoslavija mnogo denarja, ki je bil skrit vse-je pridelala po tej cenitvi 55.000 S povsod, v starih loncih, pod poste-centov po 50 kg,	| ijo, v luknjah in zidu.
vladnega zastopnika je navzoče razburilo in so energično protestirali, da se krati svoboščina mirne in stvarne debate (ne na zborovanju) v gostilniškem vrtu. Nato so se orožniki odstranili in debata se je nadaljevala, dokler je ni tudi prof. Bazala odkuril brez pozdrava, brez slovesa z avtom proti Zagrebu. Razlika je bila le ta. da so dofurali z avtom tudi Glogovška, odfurali pa so brex njega,
ŽARNICE
Osram - vsakovrstne najceneje
]. GOREČ, Ljubljana
palača Kreditne banke.

tagagi .it ■.
Narodni gospodar.
Fran Wernig:
Primer vzornega gospodarstva,
—	Nova doba je porodila nove ideje, nova naziranja in pojmovanja v privatnem, kakor tudi javnem gospodarstvu. Tudi nas objema vedno silneje val amerikanizacije. Otresamo se vedno bolj in boli idealističnih in romantičnih oblik in okvirjev naših deianj in nehanj v javnem življenju. Ne lovimo se več za praznimi gesli in lepimi besedami; vsakdo išče v pospešenem gospodarskem delu le abstraktne ter pozitivne uspehe. Nova doba zahteva nove metode. Znatno pojema zanimanje za teoretična gospodarska predavanja — narod hoče kratka jedernata razjašnje-nia in želi predvsem nazorni pouk, razkazovanie, razstave in uglede. Ta pot vodi hitreje in sigurneje k i ciliu — osobito pri našem k met o-1 valcu, ki je napram predavanjem, slikam itd. navadno zelo skeptičen in ga ie v stanu pridobiti za novo stvar le praktičen zgled, ki sloni na krajevnih izkušnjah.	j
Vsled tega v zadnjem času forsiramo predvsem gospodarske ekskurzije in izlete na vzorna posestva. kmetijske šole in razstave. Tak izlet smo priredili gomiegraj- j ski kmetje v nedeljo, dne 26. septembra tudi v Vojnik k g. Goriča-nu, bivšemu potovalnemu učitelju za kmetijstvo.
Vzradoščen in kakor zmirom go-1 stoljuben nas je sprejel g. Goričan ter nam je najprej velel vsesti se
—	prav po stari slovanski navadi
—	za dobro obloženo, obsežno, kmečko mizo. Med tem nam je z vsem povdarkom kot pravi kmet pripovedoval o težkočah današnjega gospodarenja. On sam kot gospodar in prvi delavec, in hčerka kot gospodinja upravljata celo posestvo. Ni mogoče več debiti poljskih delavcev. Kljub temu pa g. Goričan visi ha svoji skopi grudi in skromni domačiji, ki mu je povzročila že toliko bridkosti in gorja s tako elementarno in nezlomljivo silo, da človek strmi in kot tujec - meščan te sile ne more razumeti nikdar. Tudi Nemcem je i lastna prislovična ljubezen do zem-! Ije in rodne grude, vendar to strast do zem! ie in domačije navadno ob- j seva globoka poezija in sreča mirnega družinskega življenja v solnč-ni naravi, v svobodi in prostosti. Najlepše bisere te kmečke poezije najdemo v povestih nemškega pesnika Sudermann-a.
G. Goričan vendar ne olepšava svojega trdega dela in boja z naravnimi in sociialnimi elementi s kako sentimentalno romantiko, ampak si je prikrojil za svojo življen-sko pot le nauke Tolstojeve filozofij« in realno življensko pojmovanje našega Cankarja. Trda mora biti ta pot grenka in težka —--.
Kljub temu pesimizmu pa je g. Goričan s svojo nezlomljivo voljo in energijo uredil toliko raznih vzornih naprav na svojem posestvu, da to lahko služi našim srednjim in malim kmetovalcem za prvovrsten vzgled.
V shrambi za orodje vidimo na primer kakih deset različnih Sackovih plugov. Izboren materijal je v njih in so še danes neprekosljivi. Tudi obračalni Sackovi plugi so po izjavi g. G. prvovrstni, navzlic posameznim ugovorom. S tem kompliciranim orodjem je pač treba pravilno ravnati, to ravnanje pa se bogato poplača. V jeseni orje g. G. navadno globoko, osobito za krompir in v to svrho uporablja poseben Sackov plug, v katerega so vpre-ženi na posebni pripravi trije konji vštric. Radi te priprave in izdatno globokega dela orje tudi vsem večjim posestnikom daleč v okolici zemljo za hmelj. G. Goričan se drži strogo načela, da je zemljo za pomladansko setev če le mogoče zorati že v jeseni in jo je spomladi zrahljati in izruvati plevel z razru-ševalcem ali brano. Tudi novejša kmetijska znanost in izkušnja priporoča ta način obdelovanja. Za oranje k ovsu, ajdi in pšenici uporablja g. G. dvolemežni plug, na katerem so vp rež en i zopet trije konji vštric. Na njivi vidimo tudi Kroskilov valjar, ki se izborno spo-nese za zdrobljenje grud in nam prihrani mučno razbijanje kep z ročnim delom.
Ponos G. posestva pa je konjski hlev. Dičijo ga posebno praktične jasli — »izum g. Goričana.« Prednosti teh jasli so: 1. Živali stoje zelo udobno pri krmljenju; 2. krmo nikakor ne morejo spravljati pod noge in jo razmetavati; 3. jasli se čistijo izredno lahko in praktično; 4. živalim se more dati naenkrat velike množine krme v jasli — to ie posebno važno oonoči, da ni treba pogostoma vstajati — in 5. konje krmi od spredaj lahko vsak otrok brez najmanjše nevarnosti. Na konstrukciji teb'jasli je delal g. G. več let. Podstaj je iz cementa in je pokrit s primerno debelimi deskami.1 Služi zelo dobro. Konjem pokladajo poleti tudi pri težkem delu izključno le zeleno krmo, predvsem lucer-no. G. G. je poskusil tudi s ookla-danjem fižola, ki se je ori konjih in svinjah prav dobro obnesel.
Vzoren je pri g. G. tudi oroveji hlev s krasno pomursko živimo. Gnojišče je zgledno urejeno. Za gnojnico je v uporabi sesalka sistema Neptun, ki se je izmed vseh sistemov najbolje obnesel. — Obšli smo potem še polja, si ogledali razne njivske sadeže, prvovrstno sadno drevje in obrežje potoka, ki je zaščiteno z obeh strani s kanadskimi topoli. Navadno ta vrsta to-oolcv najboljša in najsigurneje ščiti in zavaruje obrežja.
Naš na d al in i obhod pa je žal prekinil dež, ki je s svojimi nalivi in
poplavami prizadjal letos tudi g. G. toliko škode. S strahom opazujemo smer in polet oblakov in se skoraj malodušni vprašujemo: bo li nam vsaj prizaneslo tokrat? Enega srca iu ene duše smo v nevarnosti, v veličastni grozi elementarne nezgode, napram kateri smo kljub naši učenosti tako majhni in brez moči. Skupna nevarnost, delo in boj in enako stremljenje ustvarja najožje in najgloblje srčne vezi — — in tako smo se razšli tudi z g. Goriča-nom kot — prijatelji in dobri tovariši. G. Goričanu na tem mestu naj-iskrenejša hvala za izkazano nam gostoljubnost!
. Priporočam vsakomur, kdor hoče videti vzorno urejeno srednje -veliko kmetijo in preizkusiti nove gospodarske naprave, nova poslopja, orodje itd., naj se oglasi pri g. Goričanu. Pri tej priliki pa naj ne pozabi obiskati tudi središča naše stajerske strokovno-kmečke kulture, našo kmečko univerzo — najlepšo, prenovljeno in razkošno opremljeno poljedelsko šolo v Št. Jurju ob juž. žel. Upraviteljstvo te šole, prijazni domači gospodje Vam bodo radevolje razkazali vse različne zanimivosti v dvorišču, v stro-jarni, v hlevu, v vrtu, sadovnjaku in na polju. In ne bo nikomur žal, ako jo obiskal ta naš lepi, mogočni in vzorni kmečki dom sredi razkošnega zelenja in belega cvetja.
Naj pa na povratku skozi Celje nikdo ne zamudi napraviti še kratek sprehod čez most ob Savinji skozi znameniti celjski park na Mi-klavžki breg. Tam bo ob ozki, strmi steni v idiličnem zatišju in krasni legi z razgledom na celo mesto našel prijazen dom, v katerem gospodari naš največji sadjarski praktik, med našim narodom najbolj priljubljeni in povsod živahno aklamirani ljudski govornik v sadjarski stroki. To je g. Miha Levstik, učitelj v pokoju. Ni ta gospod velik samo kot sadjar, ampak tudi kot človek. Prav malo sem našel med Slovenci tako idealnih mož kot je on. Diči ga bogato splošno znanje in globoka, blaga duša — polna neizčrpne ljubezni do svojega naroda in svoje domovine ter njenih idealov. Pri tem gospodu naj se še zanesljivo oglasi vsakdo, kdor gre v celjsko okolico na poučno potovanje. In v tihem, zasanjanem vrtu g. Levstika bo razun mnogih gospodarskih nasvetov in zgledov pri ča-ši zlatega »hruševca< našel tudi oddih, zdrav in prisrčen humor ter razvedrilo in okrepčilo svoji duši in svojemu telesu.
Več kmetijskega pouka med narod!
Pred kratkem sem bil v Gadovi Peči, kjer raste znamenito vino. Zelo lep je pogled z vrha po širokih hrbtih, kjer je pridna kmečka roka zasadila v ravnih vrstah vinsko trto. Pogled od blizu pa ni več toliko razveseljiv, ker so nekateri vinogradi letos zelo prizadeti. Perono spora ali palež je napravil zelo ve-
liko škodo. Krive so temu precej vremenske razmere, ki so bile letos zelo neugodne, glavni delež krivde pa odpade na nevednost. Človeka boli srce, če vidi med posameznimi parcelami tako velike razlike. En vinograd je lepo zelen, vinska trta obrašena z lepim tem-nozelenim listjem, med katerim vise težki zoreči grozd ovi, sosed pa hodi s povešeno glavo in žalostno obira "nagnite jagode. Poglejmo sedaj vso dobroto in nesrečo od blizu. Mož, ki ima zdravo listje, je škropil dvakrat, sosed pa štirikrat. Prvi je škropil predno se je pojavila bolezen, drugi pa, ko so se pokazali znaki bolezni. Iz tega je razvidno, da smatra prvi vinogradnik škropljenje z galico za preprečevalno sredstvo, kar je edino pravilno, drugi pa smatra galiico za zdravilo, kar je popolnoma napačno. Drugi je vzel pa še za prvo škropljenje( 3 kg galice na 80 1 vode, kar je absolutno preveč. Po narodnosti je dober vinogradnik Slovenec, drugi pa Hrvat. Naši strokovnjaki se leto za letom trudijo, da poučujejo narod, na Hrvatskem pa menda ni toliko skrbijeno za kmetijski pouk.
Povdariti moramo, da so nauki in navodila, ki jih podajajo ljudstvu predavatelji in ki jih čitamo v Sa-( sopisVh in lmjigah, neštetokrat preizkušeni in zato zanesljivi. Zato se ze treba teh navodil točno držati, sicer nastane škoda, če hoče eden ali drugi pri tem »glihati«, ali pa šele poskušati po svoje.
Zato naj naši gospodarji prebira: jo zlasti strokovne knjige in časopise, ki hranijo dragocene nauke. Podeželsko učiteljstvo pa ima sedaj v zimskem času lepo priliko prirejati tečaje, od katerih bode imel naš kmet dovolj koristi. Večeri so dolgi in na vasi se prav lahko zbirajo ob večerih fantje, izmed katerih eden cita strokovne knjige na glas in potem se članki lahko razlagajo.
Prebirajte zato strokovne knjige, j ki jih izdaja Kmetijska tiskovna za-| druga v Ljubljani. W teh knjigah boste našli dovolj koristnih naukov, ki Vas bodo obvarovali včasih velike škode.
Jesensko in zimsko zatiranje sadnih škodljivcev.

Sedaj ravno prihaja najpriklad-nejši čas za zatiranje sadnih škod-'« ljivcev. S tem delom ne smemo od- * lašati mogoče na spomlad, kajti ravno iesensko in zimsko zatiranje je najuspešnejše in obenem tudi J najlažje izvršiti. Ko listje odpade in nastopi hladnejše vreme, se razni številni opasni škodljivci, n. pr. predvsem krvava uš. listne uši, ko-parji, zavijač (jabolčni črv) itd., namreč nalašč tako zavarujejo, da jim zima navadno ne škodi. Sicer postane zimska	bolj malo-

številna, a tem bolj je ista vztrajna in trdoživa, s kratka rečeno je
(imski zarod, pa najsibodo to jaj-Eeca, bube ali zimske živalice, zelo avarovan proti poginu. Vsled tega mu je tudi težko priti do živega.
Predvsem moramo drevje osna-žiti od mahu in lišaja (najboljše v vlažnem vremenu) in odrgniti staro skorjo, obrezati vse suhe veje jter razredčiti pregosto vejevje. Vse te odpadke naj se potem sežge, kajti vsa zimska golazen ima ravno tu svoje zavetišče. | Ko smo drevesa pobelili z zmesjo apna in ilovice tako visoko, kolikor pač s čopičem moremo doseči deblo in tudi veje, potem namaže-mo z »arborinom« še ostalo vejevje. Na 5 litrov vode se vzame 1 kg »arborina«. Najboljše in najhitrejše je seveda, če celo krono drevesa poškropimo z raztopino »arborina« na 15—20 litrov vode. Škropi se lahko tudi drevje z navadnimi škropilnicami, ki jih rabimo v vinogradih. Priporoča pa se, da se pri visokem drevju pri tem uporablja t tudi lestve, ker drugače navadne Iškropilnice preveč trpe. Prav do-Ibro se za to delo sponašajo tako-fzvane »škarje«, ki so zlasti v novomeškem okraju močno razširjene med vinogradniki. Njihov curek doseže namreč tudi 8 m visoka drevesa brez vsakih pripomočkov. Izdeluje jih tvrdka Udovič in Lampe v Novem mestu po 300 Din za komad. Kdor razpolaga z drevesno škropilnico, naj seveda isto uporablja.
Zares brez velikega prigovarjali) ja, ali je škropljenje drevja potrebno ali ne, mirnim srcem toplo priporočam, da se sadjarji čimpre-je poprimejo škropljenja sadnega drevja sedaj pred zimo, in pozimi z »arborinom, kajti ravno s tem delom se z enim mahom pokonča vso zimsko zalego zakrknjenih in nevarnih škodljivcev sadnega drevja.
F. Kafol.
Drž. kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju je zaključila 11 mesečni tečaj šolskega leta 1925/26 30. septembra. Početkom leta je bilo sprejetih 29 gojencev, od teh je ministrstvo na predlog uprave sprejelo kot državne gojence na prosta mesta 24 gojencev, tako da je bilo le 5 plačujočih. Žal, da so ravno od državnih gojencev trije po odredbi zdravnika morali kmalu izstopiti, eden pa je bil pozvan na vojaški rok. Šolo je dovršilo 25 gojencev, 4 s prav dobrim, 21 z dobrim uspehom. Vsi, razven enega, so bili iz mariborske oblasti in to po večini iz Savinjske doline, šoštanjskega
okraja in Pohorja. Vsi gojenci so bili kmetski sinovi in" prav pridni tako pri pouku kakor pri delu ter so se vrnili na svoje domove, kjer tudi velika večina ostane. Novo šolsko leto, ki se je po odredbi ministrstva razširilo na 12 mesecev in določil začetek početkom oktobra, se je začelo že 7. oktobra. Prosilcev je bilo 50. Po rešenju ministrstva se jih je sprejelo 20 kot državne gojence na prosta mesta, 10 kot privatne na plačujoča mesta, za toliko je tudi mesta na zavodu. Žal, da se je moralo toliko prosilcev in to ravno starejših odkloniti. Večina sprejetih je iz gornje Savinjske doline, prevaljskega in slovenje-graškega sreza, trije so pa tudi Prekmurci.
Razstava v Ljutomeru. Vinarska zadruga v Ljutomeru priredi s sodelovanjem kmetijske, sadjarske in čebelarske podružnice v nedeljo, dne 17. in pondeljek dne 18. t. m. v dvorani Kat. doma v Ljutomeru razstavo z vinom, grozdjem, sadjem, brezalkoholno pijačo, čebelarstvom in raznimi drugimi kmetijskimi pridelki. Razstava se otvori v nedeljo, dne 17. t. m. ob 9. uri dopoldne in je združena z raznimi strokovnimi predavanji o vinoreji, sadjereji, kletarstvu, kmetijstvu, čebelarstvu itd., ki so velevažna za vsakega, ki se peča z omenjenimi pridelki. Razstavo obišče g. veliki župan mariborske oblasti, kateri bo obdaroval najboljše razstavljal-ce s častnimi priznanji. Razstavljal-ni predmeti, t. j. grozdje, sadje in drugi kmetijski pridelki se bodo sprejemali od četrtka, t. j. 14. t. m. od 8. ure dop. naprej, v dvorani Kat. doma. V pondeljek, dne 18. t. m. bo ob 9. in 15. uri predavanje s skioptičnimi slikami o alkoholizmu in je isto namenjeno v prvi vrsti za mladino, kakor tudi za odrasle prijatelje treznostnega gibanja. Pridite v obilnem številu! — Pripravljalni odbor.
Živinorejska zadruga v Selcih nad Ško!jo Loko priredi dne 18. t. in., t. j. v pondeljek, premovanje govedi. Na razpolago bode tudi nekaj mladih plemenskih bikov za prodajo. Živinorejci se vabijo, da se prireditve udeležijo. Dolni obiskovalci imajo zvezo z avtomobilom v nedeljo ob 4. uri iz postaje Škofja Loka.
Svobodna trgovina v Rusiji. Sovjetska vlada je podredila trgovinski komisarijat vrhovnemu gospodarskemu svetu. Hkrati so dobile 'nekatere zadružne zveze pravico, ' da smejo neodvisno od trgovinskega komisarijata izvažati produkte in trgovati z inozemstvom.
Svinjski sejem v Mariboru, dne 8. oktobra 1926. Pripeljalo se je 633 svinj, 2 ovci in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Prašički 5 do 6 tednov stari 62 do 100, 7 do 9 tednov stari 125 do 150, 3 do 4 mesece stari 250 do 300, 5 do 7 mesecev stari 420 do 450, 8 do 10 mesecev stari 525 do 550, 1 leto stari .1000 do 1200 Din. Za kg žive teže se je plačevalo 9.50 do 10 Din, mrtve teze pa 15 do 17 dinarjev. Prodanih je bilo 210 svinj in 1 koza za 150 Din.
Za naše dobre gospodinje.
Krompirjeva potica. — Napravi krompirjevo testo in ga razvaljaj. Potresi ga z ocvirki in kruhovimi drobtinami in ga zavij. Deni potico v namazano ponev ali V lončeno peklo ter jo speci v peči. Krompirjeva potica je najboljša, če je gorka.
Shranjevanje mesa. Da se obdrži meso par dni, ga zavijemo v koprive in potem vse skupaj v snažno platneno krpo in ga denemo v klet na zemljo. Pokrijemo ga z lončeno skledo, da ne pridejo miši do njega.
Za čiščenje sajastih loncev jemlješ najboljše moker papir, ki ga malo nadrgneš z milom (žajfo). Lonci se tako prav lepo očistijo in se prihranijo krpe.
Prah posušenih gob je imenitna dišava za juho. Stresi prahu, kolikor ga primeš z dvema prstoma, v juho in videla boš, kako imenitna dišava je to za juho.
PO SVETU. Puška brez poka.
V bodočih vojnah ne bo več strašnega grmenja topov in prasketanja pušk, ako se bo v polni meri i obnesel izum berlinskega mehanika Hermana Plietha. Kakor izgleda, se je njegov izum v vsakem oziru skoraj popolnoma obnesel pri ! navadnih puškah. Sedaj pa hoče izumitelj preizkusiti svojo iznajdbo tudi pri topovih.
S pomočjo stisnjenega zraka prevrta kroglja iz te novoiznajdene puške na razdaljo 2 km 3 mm debelo jekleno ploščo. Poka puške ni slišati. Pri poskusih streljanja so bili navzoči strokovnjaki in različni častniki. Novoiznajdena puška ima tudi to veliko prednost, ker vsebuje 25 nabojev, katere je mogoče avtomatično jako hitro izstreliti.
Plieth drži to svojo zanimivo iznajdbo tajno. Ponudil jo je nemški
vladi za poldrugi milijon dolarjev ter izjavil, da jo proda samo s-voji državi. Ako bi država ne kupila njegove iznajdbe, izjavlja, da bo rajši iznajdbo uničil,' kakor da bi
prišla v posest kake tuje države. * » *
Igralne karte v starih časih.
Igralne karte prejšnjih stoletij so bile dokaj čudne in dostikrat svojevrstno jako smešne. Angleži so imeli najbolj zanimive, zabavne in tudi največ vrst. Največ kart je bilo, ki so prikazovale važne, zanimive podatke iz življenja angleških kraljev in druge angleške zgodovine. Druge vrste kart so bile zopet, ki so imele na sebi pravilno izgovorjavo angleškega jezika, a zopet nekatere druge, ki so kazale na sebi kuhinjske recepte. Ce je bila kdaj gospodinja v zadregi in ni vedela, kaj bi kuhala, pa je vzela igralne karte v roke in zbrala iz njih poljubni jedilni recept za do-tični dan. Med vsemi pa so bile najbolj zanimive one karte, na katerih so stala razna navodila za vedenje pri jedi, pijači in v družbi sploh. Na kratko povedano so bile igralne karte v starih časih neke vrste mala izdaja knjige o lepem vedenju. Poleg drugega so bile na kartah tudi slike, ki so kazale, kako je treba piščanca razkosati, kako se kruh peče, kako se, knedelne mesi in tudi kako je treba ravnati z omako, ki se jo pri knedelnih uporablja. Ker je pri Angležih stara tradi-cijonelna navada, da hišni gospodar reže jedila in toči tudi pijačo, se je pri igranju kart najlažje mimogrede priučil vsemu poslu, ki ga mora vsak dober gospodar poznati.
■■■■■■■■■■■■»■■aaaRsnHi
Drevo, ki se hrani z mesom.
Morda še ni vsakemu znano, da so na svetu rastline, ki se hranijo z žuželkami, žuželka leze po rastlini, prileze tudi v cvet, tedaj pa se cvetni lističi razpro in rastlina pa počasi požira žuželko. Podobne rastline rastejo pa tudi na otoku Madagaskarju, samo da se te ne zadovoljujejo z muhami, ampak rabijo kar velike živali in tudi človeka. Rastlina je podobna smrekovemu štoržu, s štirimi po 5 metrov in 30 centimetrov debelimi listi. Ondotni prebivalci častijo to drevo in mu po božje žrtvujejo ženske. Žensko prisilijo, da spleza na drevo, listi jo primejo, da ne more uiti, in drevo počasi žre svojo žrtev tako, da naposled ostanejo same kosti. .
................, ss



{trojne tovarne in livarne d. d., Ljubljan
turbine, centrifugalne In bitne sesaSke (6arwens sesalke), stroje za obdelavanje lesa kakor iarmenike, drkularne žage, skobelns stroje Itd., kompletne naprave za mizarske delavnice in razne specijalne stroje, mlinske naprave, vinske stiskalnice, transiisije, zvonove, vodne in parne armature, ognjegasne brizgal niče.
Mi,s
10
■NMmjMMaa
SSMHte »HE6Rlk0V »KMETSKEMU LISTU
Stanje hranilnih ulog nad
Din 50,000.000-
astni
Sprejema hranilne vloge na ftr^raline
Stanje glavnice in rezerve
Din 4,000.000-
Scnjizsce In tekočI račun ter jih izplačuje točno in nuCfti as-TItete najfooljse obrestovanje In največjo varnost. Izvršuje vse denarne" kreditne in posojilne posle. Kupuje In prodaja devize Io valute!
PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU NA GLAVNEM TRGU
:iriiižiiiiiiiiiižiiiiiiiiiiiiiiiiiin^
iiini
Najboljša, najtanjša kolesa in šivalni stroji
so edino
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Petelinčevi
znamke
6R1TZNER, ADLER, PHONIS za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija.
JOSIP PETJE LI Me ^jublj ama
Od dobrega najboljše je
švicarski pletilni stroj DHBIED'
Nad petdesetletni obstoj tvrdke
R. M KLAUC, „Pri Škofu"
LJUBLJANA, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih). Vam zadostno pove o zanesljivi in dobri postrežbi. — Blago za moške in ženske obleke, vse vrste kotenine, blago za postelje, odeje in garniture. Cenik po pošti zastonj!
e M E V A.
vsakovrstna, po najugodnejži cen!, kakor vsako leto vedno v zalogi. — Kupim tudi
surovi So stopljeniloj
in ga plačam po najvišji dnevni ceni.
J0S. BERGMAlf, LJubljana. Poljanska c. 85.
RESTAVRACIJA
Pod Skalco
Ljubljana, Mestni trgr 11
toči vedno sveže pivo, najboljša domača črna in bela vina ter postreže z domačo kuhin!o.
Za obilen obisk se p. n. občinstvu toplo priporoča
Josip Oran.
v LJubljani prodaja premog
1% slovenskih premogovnikov
vseh kakovost!, t celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industr. podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški ln ar.gleški koks za livarne ln domačo aporabo, kovaiški premog, črni premog In bifket«.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15/11.
Dežni plašč
Iz močne angleške gumirane tli,mine Din S15,—, doubie 350.—, impregniran covercoat Din 500.—, fantovska pelerina Din : 90.—, moška pelerina iz nepremoč-ijivega tirolskega lodna Din 380.—, usnjata suknja Din 950.—, fantovske in moške obleke lastnega izdelka prodaja najcenejo in v najbolj! kakovost: industrija konfekcije R. STSRMECKI, CELJE St. 63. Pišite takoj po ilustrovanl cenik z več tisoč predmeti. — železniška vožnja se nakupu primerno povrne.
Trgovci engro cene.
.^naa^r SGBMn^ra&KEaaraBiaaBiBn oaBB*
BLASNIKOVA
ki ima 3 65 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja Se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na tiavfne spise, koje mora vsak citati, da tio vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati dane« zlasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
I BLASNIKA NAS EDNIKiH
tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg št. 12.
trg.-industr. d.
LJUBLJANi
SIM. GREG. Telefon štev. 55
Tiska časopise, knjige, posetnice brošure, letake, cenike, trgovski tiskovine i. t. d.
Lastna knjigoveznica.
Najboljša in zato najcenejše kupit edino le pri
g I
superfosfat, kalijeva sol, kajnit, thomasova
žlindra in prvovrstni Splitski Portland-cemeni v ;dno v zalogi po najugodnejših cenah pri osrednji gospodarski zadrugi
EKONOM" Ljubljana K8lod,orska
55
ulita štev. 7.
!, majce, voinoj )bte, krava!
pletenine, žepne robce,
palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroški trikot perilo, komputm ootre&ščineiaževliarje krojale, sedlarje in i/vilje
s? Ljubljani
ab vodi, blizu Prešernovega spomenika.
Na velike in malo!
tessaas
XT PORTLAND-CEMENT sa£nuaE
v papirnatih vrečah po 50 kg nudi po Din 60.— za 100 kg
EKONOM
Osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ul. 7.
Kmetovalci, obrtniki in delavci!
Kupujte svoje potrebščine samo pri onib trgovcih, ki nudijo svoje blago v
„Kmetsk«>m ltsto"1
Kdor nas podpira, podpirajmo mi njega
i