«•trtefe m
feta
PiMOntNi
J« v «te «.i
SLOVENSKI GOSPODAR bm
s£S!=a
UST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
8. številka
MARIBOR, dne 22, februarja 1023
57. letnik«
Dva škodljivca slovenskega vinogradni it?a.
Upajmo, da bomo s pojasnili, ki jih damo tukaj, odprli oči onim, ki so še imeli zaupanje v samostojne in demokratske voditelje! Prosimo čitatelje, naj odkrijejo to vsem vinogradnikom in viničarjem!
Prvi škodljivec ravnatelj Pire.
Kmetijska družba ima namen skrbeti za gospodarska povzdigo in procvit vseh kmetijskih panog. Med najvažnejše slovenske kmetijske panoge spada vinogradništvo. Dolžnost ravnatelja Kmetijske družbe je torej ščititi vinogradništvo, in zanj. skrbeti. Kaj pa je napravil ravnatelj Pire?! Vzel je na račun Kmetijske ' družbe pri bankah kredit, naročil poleg 40 vagonov j modre galice za družbine člane tudi 10 vagonov za se- j be in s tem za sebe in svoj žep na račun in nevarnost j družbe verižil. Kupil je galico po 28 K in jo prodal po < 44 kron.
V čem obstoji Pirčeva krivda?
Pire je 1. zlorabil kredit Kmetijske družbe za svoj j lastni žep. Naročeval je od julija do decembra 1922 na naslov in račun družbe, napravil nad 1 milijon kron profita na ta način samo za svoj žep. 2. Pod naslovom = družbe je dobil za svoje veriženje carine prost uvoz 10 ' vagonov modre galice in oškodoval, odnosno opeharil j na ta način tudi državno upravo, samo da bi bil njegov profit večji. 3. Galico je prodal izven Slovenije in naš j domači slovenski vinogradnik lahko sedaj kupi drago j blago, ako ga rabi več, kot je naročil. 4. Spravil je celo družbo ob zaupanje in dobro ime, ker je pogazil kot j predsednik najenostavnejša, bistvena določila kmetijskih organizacij. To vse so natančno ugotovili naši zastopniki pri Kmetijski družbi, pred vsem Miha Bren-čič, Robert Košar, Zupanič in prof. Jarc, pa tudi druž-bin tajnik inženir Lah sam.
Ravnatelj Pire je znan zakrknjen stari liberalec, ki je od ustanovitve Samostojne bil eden njenih glavnih
«tebirov. In ta »lož je m< račun druibo, a »lo.al>
foinega imena tako strašno oškodoval naše vinogradnike, da je sebi nagrabil posvetnega premoženja. Pire je verižil z galico sedaj na debelo že drugič!
Drugi škodljivec Pucelj.
Pa ne samo samostojni Pire, temveč tudi voditelj Samostojne, bivši minister Pucelj, je silno oškodoval in udaril naravnost usodepolno naše slovensko vinogradništvo. On je kot minister za kmetijstvo imel so-odločevati pri trgovinski pogodbi s Češko in namesto, da bi slovenske in jugoslovanske vinogradnike ščitil, jih je pri pogodbi težko oškodoval. Odobril in sklenil je pogodbo, po kateri bo Češka pač k nam na škodo vinogradništva lahko uvozila 150.000 hI piva, to je 1500 vagonov, naša pravica, da smemo na Češko izvoziti jed nako množino vina, pa ostane na papirju. Niti 1 hI ne bomo mogli zaradi carine, valute in prevoznih tarifov izvoziti! Precejšnjo porcijo nesposobnosti in nemarnosti mora imeti, kdor sklene takšno škodljivo pogodbo. Pucelj in njegovi tovariši Drofenik, Mermoija ter drugi so se izkazali tudi tukaj kot nesposobne in nezmožne. Že obstoječo vinsko krizo so še povečali. Povrh so te pogodbe veljavne za več let ter se ne morejo izpremeniti.
Seveda ima pri tej trgovinski in drugih pogodbah svoj delež minister-smolar dr. Kukovec in dr. Žerjav. Ni bolj žalostnih in nesrečnih prikazni v slovenski politiki, kakor so slovenski demokratski in samostojni voditelji-politiki. Vse so izdali, vse prodali centralizmu, povsod oškodovali slovensko ljudstvo, sebi in svojim strankam nabasali milijone in pridobili milijonska podjetja. To je žalosten račun žalostne naše domovine. Ali bodo ljudje razumeli, kaj jim je v lastno obrambo storiti?! _' _
Samostojna voditelja med oriund.
V zadnji številki «Slov. Gospodarja« smo opisali, kako so v Mariboru divjaški člani Kukovčeve demokratske «Orjune« na rokovnjaški način napadli našo Cirilovo tiskarno z namenom tik pred volitvami uničiti naši krščanski Ljudski stranki časopise «Gospodarja« in «Stražo.« Ves pošten Maribor in cela Slovenija obsoja ta ostudni način Kukovčeve agitacije za demokratsko stranko («napredno kmetsko-obrtno zvezo«). Orjunski rokovnjači in roparji so liberalni stranki s svojim ogabnim činom odtrgali že tiste poštene pristaše, ki so zapeljani vsled krinke Rebekovega «obrtništva« nameravali glasovati za dr. Kukovčevo listo.
Mislili smo, da bo vsaj Samostojna kmet. stranka toliko poštena, da ne bo udeležena pri roparski Orjnai. A kaj smo zvedeli te dni?
Glavarja Samostojne v Mariboru, iajnika in urednika Mermoljeve «Kmečke Moči«, inžener Vedernjak in učitelj Skala, sta celo člana upravnega odbora mariborske Orjune! Pred nami leži seznam odbornikov Orjune in med temi sta na odličnih mestih zaslužena ta dva sarnostojneža.
S tem je Samostojna prešla med bando Pribičevič-Kukovčevih orjuncev, ki imajo namen pobijati naše voditelje ter ropati in uničevati zasebno imetje posameznikov, kakor se je to zgodilo v noči od 10. na 11. februarja v Cirilovi tiskarni. Našemu poslancu Žebotu grozijo demokratsko-samostojni orjunci, da ga bodo ubili. Pošiljajo mu grozilna pisma z mrtvaško glavo. Niti njegovi družini, ženi in šestero malim nedolžnim otrokom ne prizanašajo. Na dom pošiljajo glasnike, da Žebot ne bo prišel živ domov, da mu bodo hišo uničili itd. Demokrati in samostojneži v Orjuni so res rokovnjači najgrše vrste!
Mi smo zapisali te vrste, da naše ljudstvo, pred vsem oni, ki so še kaj držali na Samostojno, vendar enkrat spregledajo, kako ničvredna in propadla je Mer-moljevo-Drofenikova «samostojna« stranka. '
Obrtnikom v pomislek.
Pošten obrtnik z dežele nam piše:
«Po pošti dobivamo podeželski obrtniki neke tis- I kovine z napisom: «Tovariši obrtniki in drugi prido- I bitni sloji!« Podpisan je nek akcijski odbor«. V tem f pismu vabijo, da pri volitvah 18. marca glasujejo za 1 ključavničarja Rebeka iz Celja. Prosim vas, pojasnite nam, kaj pomenijo ta vabila«.
Te tiskovine niso nič druga, nego volilna goljufija demokratske stranke za dr. Kukovca. Pod imenom obrtništva in pridobitnih slojev, bi Kukovec rad preslepil vrle obrtnike na Slov. Štajerskem, da bi mu dali gla- j sove. Kukovec in propadajoča demokratska stranka se sramuje svojega pravega imena.
Res je edino to-le: Vsak glas, ki ga pošten obrtnik •
da za Rebeka bo edinole prišel v prid Kukoveu. Vsi dru ! ¿i	—	¿---^—J---v ..i.,	;
ko in njenega kandidata Kukovca. Radi tega bi pa sedaj ta Kukovec rad z zvijačo in volilno goljufijo speljal \ obrtnike na svojo stran ter tako zlezel v državni zbor. j Rebek je samo krinka ali vaba za Kukovca. Popolnoma nemogoče je, da bi Rebek postal kedaj poslanec. Vsak glas, ki ga bo kak obrtnik oddal za demokratsko stranko, na katere listi je Rebek samo okrajni kandidat, bo štel le za liberalnega kandidata dr. Kukovca.
Ali je Kukovec kedaj kaj storil za obrtnika? Pri-pomogel je obrtniku kot minister nove davke in druga bremena. Evo dokazov:
Dr. Kukovec je bil celi dve leti v beograjski vladi in vladni večini. Kukovec je glasoval in podpisal začasni zakon,
1.	da se neusmiljeno obdačijo vozovi na «fedre«,
2.	da se kolekovina na prošnje in vloge zviša od 2 dinarja na 13 dinarjev,
3.	da se prenosnim (desetek) od kupnih in prev-zemnih pogodb zviša od 1H na 6%,
4.	tla se za pridobitev koncesij al» obrtne pravice pobira oderuško visoke takse,
5.	da se je vpeljal vnebovpijoči davek na poslovni promet,
6.	da se carina na uvoz trgovskega blaga zviša in zviša,
7.	da se je trgovcem odvzela pravica, prosto naku- j povati in prodajati sol, vžigalice in enak oblago.
Obrtniki! Vse te Kukovčeve dobrote za obrtniški stan so obelodanjene v «Uradnem listu« za Slovenijo i št. 100 iz I. 1921. Tam najdete med drugimi podpisi ministrov tudi podpis tedanjega ministra dr. Vekoslava Kukovca. Sramota, da so se na?li nekateri obrtniki, ki so dali svoje ime na prej omenjeno vabilo. Sami v svojo skledo pljujete obrtniki, ako glasujete za Kukovca in
Rebeka.	j
Celi dve leti nas je tepel Pribičevičev, Pašičev m j Kukovčev centralistični bič iz Beograda. Kakor kmeta, , tako so posebno vas obrtnike v Sloveniji z neusmilje- i uimi novimi bremeni centralistični vladinovci hoteli go spodarsko uničiti. Kdor bo izmed obrtnikov dne 18. marca glasoval za Rebeka in Kukovca, to je za ničvredno demokratsko stranko, ta si sam plete korobač, s katerim vas bodo iz Beograda še nadalje tepli.
Obrtniki! Ogromna večina slovenskega ljudstva bo 18. marca glasovala za našo Slovensko ljudsko stranko. Pridružite se tudi vi zmagovalcem. Naša volilna Skrinjica je draga (št. 2). ___
Navodila za volitve.
1. Volilna skrinjica Slovenske ljudske stranke je druga (štev. 2). Letos imajo prvo volilno skrinjico dr. Kukovčeri demokrati. Zaupniki in agitatorji, pojasnite
že sedaj vsem našim volilcem, da morajo volilno krog-» iieo izpustiti v drugo volilno skrinjico in ne v prvo.
2.	Po vseh občinah in vaseh prirejajte volilne shode in zaupne sestanke. Naši domači govorniki naj na teh sestankih govorijo o našem programu, pred vsem o edini naši rešitvi, o avtonomiji Slovenije. Naša Slov. ljudska stranka ne bo prej mirovala, dokler v smislu ustavnega načrta Jugoslovanskega kluba ne dosežemo upravne odcepitve od Beograda.
3.	Agitacij ski, oziroma volilni odbori naše stranke po vseh občinah naj slabijo, da bodo vse predpriprave za agitacijo tako izvedene, da bo vsak zaupnik imel natanko določen svoj delokrog (10 do 15 volilcev).,
4.	Iz vseh občin pošljite Tajništvu SLS v Mariboru (oziroma v Celju) seznam, koliko volilcev šteje občina, koliko je naših, koliko volilcev nasprotnih strank. To Statistiko neobhodno potrebujemo.
5.	Tajništvu SLS javite natančne naslove volilcev, katerim naj za čas volilne borbe pošiljamo «Slovenskega Gospodarja.«
6.	Posebno pojasnite volilcem, da moramo Slovenci pri teh volitvah ostati nerazcepljeni v najmočnejši stranki, ki je — Slovenska ljudska stranka. Kdor agitira za male strančice in glasuje za nje, je kriv, če bomo še nadalje ostali sužnji beograjskega centralizma! Tajništvo SLS v Mariboru.
a»Min m 11, i« i nanju»......i m i II ^tmviTmmTinirmr*rrirrmfmM~—r—~
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Vladi je končno le začelo presedati volilno nasilje in notranji minister je sestavil naredbo za vse politične in policijske oblasti. V naredbi se političnim in policijskim oblastem naroča, da morajo za časa volivnega boja zaščititi vse strankarske shode in vzeti v varstvo vse osebe brez razlike strankarske pripadnosti, ki bi bile napadene. Napadalce pa mora jo poklicati na strog odgovor. Koliko bo to pomagalo, se ne da reči. Imamo pa zelo slabe izkušnje, kakor na primer z naredbo nje-
^UVtga pitVUllJUl pvu	. ------- --- - -— rf—*
nemu redu še najboljše storila, če bi takoj razpustila Orjuno.
O izidu volitev se vse mogoče ugiblje, volilna agitacija se vrši z velikim razmahom, a v veliki zmedi. Srbijo je poplavila velika množica kandidatov. Zlasti radikalci in demokrati so bili ž njimi prebogato založeni in sedaj, ko so liste že vložene, bodo oni, ki so odleteli, iz zavisti delali zgago svojim srečnejšim tekmecem.
Ko so radikalci postavljali v Beogradu svoje kandidate, je govoril Nikola Pašič v čisto velesrbskem du~ iiu. Izjavil se je za velesrbsko državo in proti zakonodajni avtonomiji, glede ustave je pa zahteval, naj se izvede, ker je najboljša in najmodernejša na svetu. Pro-tič mu pa pravi, da je še hujši, kot so bili nazadnjaški državniki v sedemdesetih in osemdesetih letih prošlega veka in da lahko kaj takega samo svojim kimavcem govori.
Vladni pristaši toslran Save pričakujejo s strahom dan 18. marca. Policajdemokrat dr. Žerjav je prisil svoje prijatelje, naj bi mu nekje v Srbiji preskrbeli varno kandidaturo, pa brez uspeha, ker so vsa mesta v Srbiji zasedli demokrati Davidovičeve slruje ter Pri-bičevičeve pristaše povsod ¡izpodrivajo. Odpor proti Pribičevcem je šel tako daleč, da se je drugi brat Sveto-zarja Prihičeviča Valerijan kot pravoslavni menih — umaknil v svoj samostan ter zapustil politiko.
Samostojnež Pucelj je prosjačil po Beograda. — Obiskal je več radikalnih voditeljev in tudi železniškega ministra. Razložil je težkoče pri volilni agitaciji in prosil za pomoč. Rekel je, da bi zadostovalo nekaj deset tisočev dinarjev, da bi se lahko takoj pričelo s trasiran-jem njegove kočevske železnice. To bi prineslo Puclju toliko glasov, da bi bil izvoljen. S trasiranjem Pucljeve železnice bi se takoj po volitvah nehalo, ker je znano, da do te železnice ne bo nikdar prišlo.
Po sprejemu st. margheritskega sporazuma v italijanskem parlamentu je pričakovati skorajšnja izpraz nitev tretje cone.
Na seji ministrskega sveta je bila podpisana pogodba med našo državo in Bolgarijo glede skupnih zdravstvenih ukrepov. To je prvi začetek obnove od-nošajev med našo in bolgarsko oblastjo od leta 1915.
MADŽARSKA.
Ogri pazno zasledujejo naše volilno gibanje. Zlasti jih zanima usoda ogrske manjšine v Jugoslaviji in zgražajo se nad nasiljem orjuncev. — Po ogrskih mestih, zlasti v Budimpešti silno narašča draginja. —> Ogrska krona je v Ziiric.hu sicer že pol leta precej stalna, doma pa nima nobene veljave in se zlasti živilske cene stalno dvigajo. To je slabo znamenje za poljedelsko državo in v vsakem oziru plod slabe vladne pohUket ki ne zna urediti pravih odnošajev do sosedov.

ITALIJA.
Predsednik vlade in vodja fašistov Musollini je to-ažil svoje vročekrvne pristaše, naj so ne razburjajo rasi izpraznitve ozemlja v Dalmaciji, češ, da se bo znal talijanski živelj tudi v Jugoslaviji ohraniti in celo azširiti ter da še ni vseh dni konec. — Italijanski listi rtdno zasledujejo gibanje jugoslovanskih fašistov. Eni pripovedujejo z velikim zadovoljstvom, da tudi naša lada podpira fašiste ter se tako od italijanske ne raz-ikuje, drugi, zlasti socijalistični pa opozarjajo na ve-iko nevarnost fašizma, ki se je razpredel po celem sve-iu in nima bistvenih razlik. — Italijanska fašistovska vlada kruto preganja ter obsoja vse delavce, pri kate-ih se najde proglas, ki ga je Rusija izdala na delavce elega sveta proti fašistom.
GRŠKA.
Revolucij onarni vladni odbor se je iz previdnosti drekel oboroženega nastopa proti Turčiji, pripravlja •judsko glasovanje glede vladavine, republikanci so pa v večini in tako so monarhiji dnevi šteti.
ZASEDENO PORUHRJE preživlja težke čase. Ljudstvo tlači oholo francosko vojaštvo, proizvod pa silno pada. To se pozna tudi v Franciji, kjer draginja silno narašča in kmalu se bo poznalo po celi Evropi, ker je francoska zasedba za .iolgo časa onemogočila vsako gospodarsko obnovo. — Francija se še brani vsakega posredovanja, pa prej ali slej se bo morala udati, ker prihajajo iz Anglije vedno močnejši in ostrejši glasovi proti zasedbi.
Turčija.
Narodna skupščina v Angori je proučila zavezniške predloge, sedaj pa stavlja svoj predlog, po katerem naj bi na petroleju bogati Mosul, za katerega se je pulilo par velesil, Turčiji pripadal. — Turčija se zaveda svoje moči vpričo napetosti in neslogi med zavezniki.
Iz protikmetske politike.
Drofenik in slovenska avionomija. Samostojni voditelji vodijo svoje nerazsodne pristaše za nos z nekako slovensko samoupravo, katero bodo centralisti mi lostljivo podelili slovenskemu narodu. Ta samouprava bo takšna, da slovenski kmet nikjer ne bo imel ničesar govoriti. Državna uprava bo v rokah uradnikov, ki ne bodo odgovorni zastopnikom slovenskega kmeta, marveč samo beogradskim ministrom. Šola bo popolnoma v rokah učiteljev, ki bodo ne zastopniki staršev, katerim bi bili odgovorni za vzgojo otrok, marveč samo le driavni uradniki. Nad šolo v Sloveniji bo samo ko-udirala država, to je, minister v Beogradu. To je slovenskim samostojnežem čisto prav. Iz celega srca je to odobraval poslanec Drofenik v svojem govoru v za-
konodavnem odboru 14. marca 1922. Rekel ie rlnslnv-uu. «rsc miuskc za osnovne (ljudske) m druge sole je
prevzela država. Kdor mora nositi bremena, mora nositi tudi vso odgovornost. Če nismo sprejeli bremen za šolstvo na svoja pleča, mislim, da tudi ne moremo zahtevati, da nad njimi kornandiramo.« Tako je dobesedno govoril ta modri samostojni poslanec in sedanji nosilec samostojne kandidatne liste. Mislim, če bi samo-stojneži poslali svojega najbolj neumnega pristaša v Beograd, ne bi mogel bolj neumno govoriti, kakor je govoril Drofenik. Država baje plačuje šole. Odkod država dobiva denar? Menda iz davkov. In kdo plača te davke? Ljudstvo. Kdo mora torej komandirati nad šolo? Ljudstvo. Drofenika bo treba prej naučiti misliti, da ne bo blebetal takih neumnosti v Beogradu. Kdor glasuje za Drofenika, je sokriv takih neumnosti, ki jih on kvasi v narodni skupščini.
Drofenik zoper prevzetje vojnih posojil. Voditelj štajerskih samostojnežev in nosilec njihove kandidatne liste, je orjaško velik prijatelj slovenskih kmetov in obrtnikov, še predno je bil poslanec, se je na zborovanju odposlancev spodnještajerskili okrajnih in občinskih zastopov v Celju 11. in 12. septembra 1919 z vso odločnostjo izjavil proti temu, da bi naša država prevzela nekdanja avstrijska vojna posojila v naših krajih. Tako brani Samostojna in njen najbolj kričavi voditelj pravice in zahteve slovenskega kmeta. Samostojni hinavski kmetski prijatelji torej pridno podpirajo srbske centraliste, ki hočejo našega kmeta in o-brtnika pripraviti ob njegov s težavo prištedeni denar, ki ga je slovenski kmet in obrtnik nagnjen in prisiljen vsled razmer dal za vojn» posojila. In za takega človek« hi glasoval le eden slovenski kmet?!
Drofenik, nosilec samostojne kandidatne liste za Spodnje-štajersko, veže okoli po raznih krajih svoje ostudne otrobe. Kupcev pa ne najde nikjer. Preteklo nedeljo je hotel svojo samostojno kramo razložiti in razpečati v Slovenjgradcu. Toda kmetje so navalili na njegovo politično stojnico ter raztepli njegovo samostojno politično robo, da je kričavemu Drofeniku zastal glas. Nekaj je brbljal, jadikoval in javkal, pa ni bilo priznanja, tudi usmiljenja ne, samo zasmeh in prezir. In samostojni politični kramarček Drofenik je pobral svoja šila in kopita ter jo odkuril z dolgim nosom in žalostnim obrazom iz Slovenjgradca.
Lažnjivost «Kmetijskega lista« in Drofenika. Iz Vuzenice poročajo: «Kmetijski list« piše, da je imel g. Drofenik dobro uspeli shod pri nas. še par tako dobro uspelih shodov in gotovo bo Drofenik kot nosilec liste propadel. Velika veselost je vzbudilo odkritje «Kmet. lista«, da je g. poslanec Vladimir Pušenjak zboroval za zaklenjenimi vratmi. Menda so radi tega stari študent adravnik, vsi Mravljaki in Sokoli-učitelji zuiahali pesniškega konja in v nemškem ter slovenskem jeziku «cpw>nili« jako «duhovite« zabavljice na sijajno uspeh »kod Kznetske zveve ki na v« udeležence. Le tak» na-
prej, gg. liberalci, mi se bomo v bodoče ogibali Mrav-Ijakove hiše in vseh liberalnih «voditeljev« ter hodili v gostilno Lobemvein, četudi bodo liberalci od jeze popokali.
i Politična prismoda in vodja slovenskih republikan
eev dr. Novačan nam vedno očita v svojem listu, da je imela naša stranka v dobi Jugoslavije pet ministrov, Id dobivajo sedaj vsi mastno penzijo. Povemo dr. No-vačanu in celi javnosti, da je imela doslej naša stranka štiri ministre in sicer: dr. Korošca, Gostinčarja (Kranjsko), dr. Jankoviča in Iloškarja. Ti štiri ministri so bili tako kratko časa ministri, da dobiva penzijo samo eden minister in sicer dr. Korošec, ki je pa doslej daroval to penzijo za podporo naših revnih dijakov srednješolcev in visokošolcev. Dr. Novačan je bil dokaj časa v Beogradu in bi pač lahko znal (saj ve), koliko ministrov smo imeli doslej v vladi in koliko jih dobiva penzijon. A dr. Novačan nalašč in namenoma laže v tem oziru, samo da bi a demagoški način hujskal proti naši stranki in njenim voditeljem. Radovedno vprašanje politične prismode dr. Novačana smo s tem pojasnili in mii pravimo, da je navaden lažnjivec, ker trdi, da smo imeli pet ministrov in da vlečejo vsi penzijo. Za modre in količkaj preudarne dovolj.
Republikanski shod v Libanji je postal prava sijajna manifestacija za Kmetsko zvezo in njenega kandidata. Zbralo se je pretekli pustni torek nad 150 vo-lilcev. Radičevemu agitatorju so tako izprašali vest, da i je izjavil: :Pri vas ni nič, vsi ste zvezarji!« Ko so o-■ pravili tako z Radičevim hujskačem, je prišel na vrsto demokrat Petovar, odnosno njegova dva pristaša. Tu-da ta dva so možje dobro podučili, potem pa zapodili, Da se ni nasprotnikom zgodilo še kaj hujšega, je pripisovati le poštenosti in resnosti naših mož in mladeniČev in nastopu svetinjskega župnika g. Bratušeka. Zboro-: vanje je imenitno vodil Jožef Kožar.
Kostrivniški republikanci namer ara j o baje zidati i svojo cerkev, kjer jim bo g. Novačan pridigoval, ker pridige v naši cerkvi se jim ne dopadejo več, kakor so zadnjič poročali v «Republikancu.« Imeli bi rajši, da i bi se iz prižnic priporočalo krasti, goljufati in še druge take čednosti. Kaj ne, to bi bilo prijetno! Dopisniku v «Republikancu« pa priporočamo, nij se še drugič tako osmeši s svojo lažjo, kot se je v zadnjem dopisu. — Službe išče republikanska tajnica brez dela. 16.000 K na mesec pogoj .
še osel gre samo enkrat na led! Dopis iz Strmeča. Čvrkov Martinek si brusi pete za «Republikanca.« Kakor znano, je bil oče «Republikanca« poprej hud samo-stojnež. Ako je mesar Pucelj bil dober za ministra, . zakaj bi tega ne zmogel dr. Novačan? Za to, da postane poslanec in minister, je ustanovil republikansko stranko in si najel priganjače. Republikanska stranka , je torej samo prefarbana samostojna stranka. In to
,___t	i__7 J---i'____3------ .v^v r------j
Vindiš, ali po domače čvrkov Tinek. On hodi na shode tudi v drage kraje. Bodi tukaj vsem povedano, da Tinek ni invalid, ker ni bil v vojski! «Invalidstva« se je nalezel v domačem pretepaštvu! Laž ima kratke noge! Za lažnjivce pa naših kroglic ne temo dali!
itaassakrjsik^iiitsvjB« TJ»'«» T«	s«**.
IUir /dctrc^aoH
Shod dr. Korošca. V nedeljo, dne 4. marca, velik volilni shod v Murski Soboti za celo Prekmurje, po pozni sv. maši. Na shodu govori dr. Korošec. Zaupnike prosimo, da pripravijo vse potrebno, da bo shod prav dobro obiskan.
Dr. Anton Korošec dne 27. februarja ne bo imel shoda v Slov. Bistrici ,ker je zadržan. Zalo bo velik volilni shod v Slov. Bistrici dne 11. marca po drugem sv. opravilu v dvorani okrajne hranilnice. Somišljenike prosimo, da agilirajo za obilen obisk!
Dr. Korošec v Kozjem in Šmarju. Dr. Korošec ima v nedeljo, dne 25. februarja ob pol 9. uri zjutraj (po ranem svetem opravilu) shod v Kozjem v okrajni hranilnici. V pondeljek, dne 26. februarja ob 9. uri dopoldne pa ima shod v Šmarju v prostorih gostilne Gradt.
Volilni shodi kandidata Že bo t a. Velik okrajni shod za celi okraj Št. Lenart v nedeljo, dne 25. februarja po pozni sv. maši pri Arnušu, po ranem sv. opravilu pa pri Sv. Ani, popoldne isti dan pa v Slivnici pri gosp. Hollerju, p. d. «Steghanzl«. Somišljeniki, v boj za našo zmago!
Volilni shodi v ptujskem okraju. V nedeljo, dne 25. februarja se vršijo volilni shodi KZ (Slov. ljudske stranke) pri Sv. Andražu po rani sv. maši in pri Sv. Jainžu na Dravskem polju po večernicah. — V nedeljo, dne 4. marca se vršijo shodi po rani sv. maši pri Sv. Barbari v Halozah, po pozni sv. maši na Zavrču in ob 2. uri v Turškem vrhu. Prosimo krajevne odbore, da priskrbijo za agitacijo in določijo zborovalne prostore.
Na Prihovi je v nedeljo, dne 4. marca po rani sv. maši shod Ljudske stranke in Kmetske zveze. Govori dr. Jerovšek. Somišljeniki, pridite v obilnem številu.
Zborovanja dr. Iiohnjeca: Nedelja, 25. febiuarja po ranem cerkvenem opravilu v Ločali, popoldne po večernicah pri Sv. Jerneju, ob 5. uri pa v Spod. Lažah. Nedelja, 4. marca, po rani sv. maši v Stranicah, popoldne pa v Konjicah. Pondeljek, 5. marca, ob 10. uri predpoldne pri Sv. Kunigundi na Pohorju. Torek, 6. marca ob 10. uri na Keblju.
Volilni shodi v celjskem okrožju: 25. februarja: Slovenj jradec in Št. Ilj pod Turjakom (Pušenjak); fiimartno za Dreto (Steblovnik in Kuder); Nova Cerkev
(Dav. Krajnc in dr. Ogrizek); Dobrna (Dav. Krajnc); Višnjavas (dr. Ogrizek); Trbovlje in Hrastnik (Ku-| govnik, Uranjek); Jurklošter (Hrastnik in Deželak): i Sv. Križ na Slatini (J. Vrečko); Sevnica (Škoberne); j Koprivnica (J. Deželak). — 20. februarja Šmarje dr. Korošec. — 4. marca: Frankolovo in Šmartno v Rož dolini (Dav. Krajnc); Marija Reka (Uranjek); Griže j (Kuder); Podsreda in Sv. Peter pod Sv. Gorami (Vreč^-ko, Počivalšek in J. Deželak); Zabukovje (Škoberne); i Pišece (tajnik Krajnc); Loka pri Zida:iem mostu (dr. : Ogrizek in M. Deželak).
Shodi v okrožju Mozirje—Slovcnjgradec. Dne 23. 1 februarja shod pri Sv. Križu nad Dravogradom, dne | 24. v Nazarju, dne 25. v Slovenjgradcu in Št. Ilju pod Turjakom, dne 27. v št. Vidu nad Vaklekom, dne 28. 2 j shoda v župniji Šmartin pri Slovenjgradcu, dne 4. mar-j ca v Ribnici in v Breznu, dne 5. marca v Sv. Primožu na Pohorju, dne 6. v Marenbergu. Povsod govori posl. I Vladimir Pušenjak.
Črešnjevcc. V nedeljo, dne 11. t. ti. je bil pri nas i shod Slov. ljudske stranke. Bil je dobro obiskan. Na ' shodu sta govorila kandidat g. Štefan Falež in rav-j natelj dr. Jerovšek. Shoda so se udeležili tudi samostojni in soeijalni demokratje, ki so bili popolnoma mirni. Vsi so odobravali izvajanja govornikov. Tudi na j Črešnjevcu se je ljudem začelo daniti :n so zapeljani j samostojneži in socijalisti spregledali da so jih nji-: hovi voditelji dozdaj vodili za nos.
V	Laporju je bil 11. t. m. dobro obiskan shod KZ na katerem sta govorila dr. Jerovšek in kandidat Falež.
! Laporčani bodo dne 18. marca po veliki večini glaso-| vali za Slovensko ljudsko stranko ter obrnili hrbet so-j cijalistom.
Šmartno na Pohorju se je po svojem mišljenju popolnoma spremenilo. Na shodu dne 18. t. m. je razvijal program Slov. ljudske stranke dr. Jerovšek. Govoril je tudi g. Hinko Gril iz Slov. Bistrice. Samostojnežem in socijalistom je na Pohorju odklenkalo. Ljudstvo je spoznalo njihove sleparije in prestopilo v tabor naše stranke.
Shod SLS v Boliču preteklo nedeljo je privabil v velikem številu volilce iz konjiškega in tudi iz sosednega slovenj graškega okraja. Poročat je prišel kot poslanec ter se obenem predstavljat kot kandidat dr. Hoh-njec. Ljudje so že prej v našem kraju po veliki večini bili pri Kmetsld zveri in Ljudski stranki. Od zadnjih volitev je število naših pristašev narastlo ter dnevno narašča. Kar se jih je dalo zapeljati od hujskanja in obljub nasprotnikov, so spregledali ter se nam pridru-! žili. Naj bo na dan volitev na volišču postavljenih še toliko volilnih škrinjic, za nas je in ostane samo ena skrinjica in sicer druga, na kateri bo pritrjena kandidatna lista Ljudske stranke s križem v slovenskih barvah.
V	VUauju j t. 1/11 pttcKlu nciicljo ahud Otuv. ljudske
stranke, ki je sijajno uspel. Obisk je bil izredno velik. Že dolgo ni bilo pri nas shoda, ki bi bil tako obiskan. V tem se vidi moč naše stranke v Vitanju in v vseh občinah, ki tvorijo to župnijo in sosedne župnije. Poslanec dr. Hohnjec je ob veliki pozornosti vseh navzočih razpravljal o programu Kmetske zveze in Ljudske stran i ke ter o nasprotnikih tega programa, ki so obenem na-| sprotni ki slovenskega ljudstva. Na njih tudi pada vsa j odgovornost za razmere, vsled katerih trpi naš narod - politično in gospodarsko. Ljudje se pri nas zavedajo j važnosti razpisanih volitev ter hodo po ogromni veči-ni glasovali za stranko slovenskega ljudstva in to je Slovenska ljudska stranka.
Galicija pri Celju. V nedeljo, dne 11. t. m., popoldne se je vršil shod SLS pod milim nebom pred šolo. Shod je bil sijajno obiskan. Prišlo je tudi mnogo nasprotnikov iz vrst Samostojne. Govornik Uranjek iz j Griž nam je v daljšem govoru razložil potrebo zdru-' žitve vseh kmetov in delavcev skupaj v SLS. Dokazal., je nam nepravilnost mnenja tistih volilcev, ki so pri j zadnjih volitvah bili ogoljufani in nalagani od nasprotnih strank. Sklenili smo vsi kot ei. mož, da gremo dne 18. .marca vsi na volišče in vržemo krogljico v drugo Skrinjico, v Skrinjico SLS. Govornik nam je dokazal, da gre danes pred vsem za našo nam tako zaže-ljeno rešilno avtonomijo Slovenije. Z velikim navdušenjem in odobravanjem in s prepričanjem, da gotovo zmaga pri volitvah SLS, smo se razšli.
Shod pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je bil sijajna manifestacija za Slov. ljudsko stranko, odnosno Kmetsko zvezo in njen program. V mirnem in stvarnem govoru je orisal kandidat prof. Vesenjak naloge bodoče | skupščine in razpravljal o gospodarskih in političnih ■ vprašanjih in posebej o zakonodajni avtonomiji. Iz-! med navzočih je le veleposestnik Knez kot samostoj-; než poskušal z dvema vprašanj ima motiti, pa je dobil ! jasen odgovor, da si ga bo gotovo zapomnil. Naj ga pove tudi nadučitelju, da prihodnjič kaj bolj pametnega skupaj stuhlata. Shod je bil celo dobro obiskan, predsedoval mu je gospod Ivan Čuš, znan po svojem zadružnem delu. Zborovalci so naravnost izgnali Kneza ter se z navdušenjem izjavili za Kmetsko zvezo in njenega kandidata.
Domova pri Ptuju. Volilni shod prof. Vesenjakrt se je krasno obnesel. Ne samo iz Domove, tudi iz sosednih občin so prišli možje in mladeniči ter napolnili velike prostore Zagoršekove gostilne. Resni možje in ; mladeniči volilci so soglasno odobravali jasna izva-; junja kandidatova o državnem gospodarstvu, državni ; upravi, novih nameravanih postavah in o programu ; KZ. Pošteni krščanski moije in mladeniči v Domovi bodo pokazali na dan volitve, da je Domova močen steber oaše stranke. Shod je vodil g. Fr. čuš, odbornik KZ.
22, febrtcarja 1D23.
SLOVENSKI GOSPODAR,
Strm & i"
Dva jako dobro obiskana shoda sta se vršila v nedeljo, dne 18. t. m., v Šoštanju in Sv. Andražu, na katerih sta poročala o političnem položaju, programu in delu SLS in nasprotnik strank kandidata gg. M. Steb-lovnik in Vladimir Pušenjak. Ljudstvo že komaj čaka eia volitve, da more dali izraza svoji nevolji.
Poslanec Vladimir Pušenjak je imel sijajno uspele ¿hode v Zavodnjem, Sv. Primožu nad Muto in zborovanje zaupnikov v soboto, dne 17. t. m., v Mozirju. Zanimiv je bil shod v Zavodnjem, kjer so zborovalci z navdušenjem odobravali izvajanja govornika, dočim so pri vseh prejšnjih shodih nasprotniki motili zborovanje. Smoterno delo v prid ljudstva povzroča, da se množijo vrste naših pristašev in da trumoma zapuščajo ljudje ilabostojno stranko. V Zavodnjem so ljudje siti odiranja krčmarjev Ročnikov, kateri so povzročili neslogo v tupniji. Kako dobro skrbe Ročniki za blagor ljudstva, priča naša cesta, ki je gotovo najslabša na celem Štajerskem. Naša cesta je verna slika delovanja Slahostoj-ne v prid ljudstva.
Laško. V nedeljo, dne 18. t. m. po prvem sv. opravilu se je vršil tuka j velik volilni shod naše SLS. Bilo je navzočih na stotine volilcev. Govorila sta kandidata Kugovnik in Hrastnik in posestnik Deželak iz šmi-klavža. Sprejeta je bila resolucija, ki izreka SLS ne--¿¡majeno zaupanje.
Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. V nedeljo, dne 18. t. m. po drugem svetem opravilu se je vršil tukaj nepričakovano lepo uspeli shod naše SLS. Vsa množica ljudstva, ko je prišla iz cerkve, je vstrajala na shodu na prostem. Govorila sta kandidata Kugovnik in Hrast
ako ga ne zna pristojna oblast, katero plačujemo in vzdržujemo s škrici vred. — Kmet iz mariborske okolice.
Društven oder na državni meji. Izobraževalno društvo pri Sv. Juriju na Pesnici je menda med prvimi društvi ob meji — vsaj v malih krajih —, ki si je o-skrbelo društven oder. S pomočjo nekaterih blagih dobrotnikov domačinov in enega tujca, ki vedo ceniti kulturni pomen dobrih gledaliških in glasbenih prireditev, je društvo z velikim trudom napravilo sicer mali a ličen oder, ki ga je slikal v tem izvedeni g. Fr. Horvat ml. iz Maribora. Na novem odru je društvo imelo zadnje tedne že dve prireditvi: burko s petjem «Pogodba« in pa lep koncert in šaljiv prizor «Lep večer.« Upamo, da v postu pride zopet kaj primernega na vrsto, k čemur vabimo že sedaj tudi sosede. Vsi, ki so velikodušno pripomogli do novega odra, imajo lahko veselo zavest, da so storili važno delo za napredek našega ljudstva tukaj na meji.
Znani samostojnež in sedaj narodni socijalist
naš Tonče.« Vse je lepo uspelo. — Eno nedeljo poprej je bila pokopana mlada žena Marija Keber p. d. Rav-jak. Živela je z možem v lepi zastopnosti. — V dve! letih so umrli v fari 4 vrli, katoliški možje, kmeti, vs občinski odborniki in naročniki «Slov. Gospodarja« Janez Mravljak, Matija Kanop, Ignac Gašper in Marke-Vamlek. N. v m. p.! — Za dijaško večerjo v Maribort; so vložili Mohorjani (44) skupaj 20 din.
Novice iz Tinja na Pohorju. Imeli smo živaher predpust. Gostij je bilo 12. Tega ne pomnijo najstarejši ljudje. Med poročenci je bil tudi naš vrli župan Jane, Ferk. Za uboge dijake so gostje dali 70 din. Na gostij Kregar Turner pa 75 din. Šegovo Micko so fanti «za šrangali« in izvlekli iz ženina Janeza Fifer iz Šmartn; nad 2000 K. Denar so že, ali še pa bodo menda dobili ubogi krčmarji. Za volilni sklad smo poslali 79 din.
Novice iz Poleušaka. Preteklo nedeljo smo imeli nt. Polcnšaku dva kandidata. Javen shod je imel prot Vesenjak, za oglom Lahove gostilne okoli svoje kočija S-ch,nuderl jo je zopet enkrat izkupil. Od Sv. Jurija pa je san eval milijonar Petovar. Shodu KZ je pred v Slov. gor. poročajo: V nedeljo, dne 18. t. m., smo imeli i sedoval g. Meško, navzoči so bili sami odlični možje in pri. nas dva shoda: ob enih je hotel napraviti Žnuderl i dobra mladina, okoli Petovarja se je zbralo na zaupni/prodajo narodno-socijalističnih obljub. Ko je do- : nem sestanku par bivših štajercijancev in samostoj-šel na zborovalni prostor, so ga sprejeli navdušeni kli- . nežev ter Fink. — Te dni odidejo štirje naši Orli k vo-ci: Živijo Korošec! Živijo Žebot! Živijo Kmetska zve- > jakom, dva pa se vrneta. — Uspeh volitev bo pokazal Fantje pa so peli. Nato so ga vprašali, če je lačen ] zal pri nas isto sliko, kakor jc
jo je pokazal preteklo ne-
m žejen. Da! — Gostilničar, postrezite mu! — Se zgodi. 1 deljo pri nas shod. Kmetska zveza bo štela stotine gla Žnuderl bled kot zid požira obenem tudi silne očitke sov, Petovar in drug pa svoje na prste, in posluša svojo obsodbo, ne da bi mogel le eno besedo j Veselo gibanje naše mladine pri Sv. Bolfenku pri ziniti v svojo obrambo. — Ste se okrepčali? — Da! — Središču. Dne 11. t. m. je bralno društvo Sv. BolfenI Zdaj pa izginite! — Tresoč se na celem telesu, gre sko- l v zvezi s telovadnim odsekom Orel priredilo popoldn muk m Hrast- y\ špalir, ki so mu ga napravili naši fantje, da ga biv- i po večernicah v šolskem poslopju dve igri: tridejank»* nik ter kmet Deželak iz šmiklavža in domačin Kuder, njegovi lastni pristaši niso raztrgali. Pred njim mu ] «Krivoprisežnik« in dvodejanko «Kmet in avtomat.;
svetijo z lopato in kijem, za njim eden pometa, špalir I Prostori so bili zasedeni do zadnjega kotička in zbran pa poje: «črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpa- ■ občinstvo je večkrat z burnim ploskanjem pohvalili j da« in za njim «Kadar boš na rajžo šel.« Žnuderl iz- ; naše vrle igralce in igralke. Obširna igra «Krivoprisež-gine sam, čisto sam. Zborovalci pa pripojejo v dvosto- ; nik« je bila dobro naučena in vsak se je vglobil v svo
pu na shod SLS, ki je bil napovedan ob treh popoldne ; jo vloga Samo pri mlajših je tuintam zastala kaka be pri Krajncu. Žebot in Fanedl govorita. Velikansko nav- ; seda. Drugič bo tudi to odpravljeno. Igra «Kmet in av-
1 dušenje. Isto bo dne 18. marca. Tako je pri nas v Slov. ; tomat« ie zbudila mnogo veselega smeha, posebno ko goricah. Oj, g, Žnuderl, kaj bo, oj!	so spoznali, da je Peter igral Petra. Le krepko naprej,
Odgovor našega pristaša Florjančiča iz Št. Miklav- i in kmalu zopet na svidenje! 4, sokolaši" in pripadnikl drr Kukovče^den»kratske- ! & Mariboru samostojnim: Samostojneži so pridno ] Novice iz Loč pri Poljčanah. Ker so naši rekrut? stranke razbili v naši tiskarni stroje za tiskanje. Po i začeli zahajati v gostilno Wrus pri Sv. Miklavžu. Mi- ; brali, da se hočejo poslanci Jugoslov. kluba potegovat« mučnem, trudapolnem delu smo popravili doslej tri i slili s0' da dobiJ° Florjančiča na svojo roko, ker pa jim i posebno za to, da pridejo slovenski fantje v slovenske razbite stroje, da so zopet vsaj za silo za uporabo. Naš ' Florjančič tega ni obljubil, ampak rekel, da s tako ! vojašnice, kakor je to povedal dr. Korošec na shodu za-
stranko ne more iti, katera blati duhovščino in vero, so ; upnikov SLS v Ljubljani, so takoj nabrali po župnij* potem začeli Florjančiča blatiti po svojih časopisih. ' za volilni sklad KZ 1152 K. — Dn,e 12. februarja je na-Florjančič h taki stranki ne more pristopiti, ki je na ; gloma umrl naš odlični somišljenik kmet Janez Hab-smrtni postelji, ker se on boji, da ne bi tudi on s slabo- ! jan, po domače Gajski. Velikanska udeležba pogrebeev stojno vred umrl.	je pričala, kako priljubljen je bil. Domači moški pevski
Volilno gibanje postaja zelo živahno v ptujskem S zbor je zapel tri ganljive žalostinke, dve v cerkvi in eno in ormožkem okraju. Krajevni odbori so po nekaterih jj na grobu. Vrli mož naj v miru počiva! krajih priredili manjše sestanke. Prosimo tudi dru- i Novice iz Št. Jurja ob juž. žel. Kako žalostne posle-ge, da sledijo temu vzgledu, ker kandidat prof. Vesen- j dice zapušča vsaka mlačnost in brezverstvo, je zna-jak med tednom sam ne more med volilce.	j čilno za našo župnijo, kjer smo imeli skoro v enem me-
Prava in srebrna poroka. Dne 5. februarja t. 1. se j secu tri samomorilke: eno z lizolom, katero so spravili
mizar v Rimskih Toplicah. Sprejeta je bila resolucija, ki odobrava politiko naše stranke. Z vso odločnostjo hočemo skrbeti, da bo zmaga 18. marca za našo stranjo častna. Izvolil se je tudi krajevni odbor SLS.
Tedenske novice.
Našem eenj. čilateljem in inserentom. Že zadnjič smo obširno poročali, kako so nam mariborski orjun-
največji stroj, na katerem smo tiskali «Gospodarja« m ■ «Stražo« še dosedaj ni popravljen in bogve, ali še bo i sploh kedaj za rabo. Radi nerabnosti velikega stroja j smo prisiljeni tudi tokrat izdati «Gospodarja« samo na i štirih straneh, mesto na osmih in izpustiti, ker smo [ pred volitvami oglase (inserate). Naši cenjeni čitatelji ; in inserenti nam tega gotovo ne bodo šteli v zlo, ker • lahko sami uvidijo, v kako mučnem položaju smo radi roparskega napada pristašev dr. Kukovčeve stranke. — j Pristaši, somišljeniki in čitatelji našega lista, povejte ,' povsod, kdo nam je razbil tiskarno in zakaj ravno se-da i tik pred volitvami. Demokratje so na politični smrt ie vršite Prav rcdka slavnost v predmestni župniji Ma- v bolnico in jo rešili, druga je hotela pod vlak, a jo je
tere Milosti v Mariboru. Jakob in Marija Slrauss, vi- j rešil železniški čuvaj, ko je že prihajal vlak proti njej.
ni postelji in sedaj se hočejo oteti smrti potom plačanih navadnih roparjev, ki se naziva jo or junci.
Nekaj o doslej zaprtih napadalcih — demokratskih orjunaših na našo tiskarno. Doslej se je posrečilo j roki pravice, da je spravila pod ključ in v ječo 15 «ju- i nakov«-orjuncev, ki so z dokazi podprtimi sumi ob-dolženi, da so se udeležili napada na našo tiskarno, j Drugi dan po napadu je mariborska policija zaprla tri ¿ičke in sicer nekega Štoka, ki je bil pisar v odvetniški pisarni demokratskega advokata dr. Irgoliča v Mari- j boru. Ta človek je že bil predkaznovan, ker je kradel ; leniir iz pušic v mariborski frančiškanski cerkvi. — Drugi ptič je Kinkeia, stavec v Mariborski tiskarni, kjer se tiskata «Tabor« («Narodni list«) in samostojna «Kmečka moč.« Tretji pa je neki Bole, carinski posredovalec. V nedeljo, dne 18. t. m., pa je izročila poli-ija v zapore mariborskega sodišča 11 oseb, ki so bile skoro gotovo udeležene pri roparskem napadu. Med temi zaprtimi je tudi inžener pri mariborskem agrarnem uradu Albert Vedernjak, eden voditeljev Samostojne kmetijske stranke. Ta samostojni inženir je napravil načrt za napad in je tudi vodil napadalce na napad in sicer iz dvoran* Narodnega doma, kjer so obhajali mariborski Sokoli svojo maškerado. Treba tudi omeniti in pribiti, da so vsi napadalci Sokoli in v političnem oziru po večini pristaši demokratske dr. Kukovčeve stranke in Žnuderlovih narodnih soc.ijalistov, ki bi sedaj pred volitvami iadi preslepili naše dobre vn i carje. Med v nedeljo aretiranimi je tudi Lojze Straš-nik, faktor ali vodja stavcev v Mariborski tiskarni, in Jurkovič, ki je stavec istotam, kjer se tiskata: demokratski «Tabor« in samostojna «Kmetska moč.« Si pač lahko vsakdo misli, koliko so vredni listi, katere tiska in zastonj med kmete razpošilja Mariborska tiskarna.
Orjunci napadajo naše kmete! V Mariboru so dne 11. t. m. na večer napadli v javnem prostoru mladi go-•spodeki-orjunci našega odličnega moža g. Thalerja iz Št. Ilja v Slov. gor., ker je v družbi z dvema gospodoma in svojimi sorodniki izpregovoril par nemških besed. Mi se ne moremo dovolj čuditi, da napada mestni privandranec naše stare, zaslužne slovenske štajerske kmete, ki so si pridobili za slovenski narod in kmetski •itan nepozabljive zasluge. Nikdar ne bi bili ti smrko-Iini v Mariboru, nikdar ne bi bil Maribor slovenski, če ne bi tako zvesto in značajno svoje zemlje in materinske besed« branili naši kmetje med Muro in Dravo. In te naše krščanske slovenske može si drznejo napadati 41aai mariborske Orjunel Še je moč v žilah našega kmetskega ljudstva, še j« ponos v naših srcih. Mi slovenski kmetje in Mladeniči sprejmemo boj s predrznimi orjunskiaoi Skrici in sami si bomo napravili rod.
ničarja pri tvrdki Scherbaum, Meljslci hrib 51, sta ob- \ A hajbolj žalosten slučaj se je zgodil pred 14 dnevi. V hajala 25 letnico svojega ženitovanja in nj'un sin Jo- j neki vasi blizu trga se je mlado dekle v skednju ponoči
obesilo. Bila je hčer poštenih staršev, a bila je po svetu in je prišla v roke lahkoživcem. Domov je prišla in se isto noč obesila. Dekleta bodite pametne! Ne verujte vsakemu, ki ima z medom namazan jezik. Pač pa pristopajte rade v Marijino družbo in h katoliškim društvom, da ne boste staršem in celi župniji v sramoto! " Opomini na naše pristaše, ki nam jih je poslal naš vrli somišljenik iz Planine nad Sevnico. Cenjeni gospoJ urednik! Prosim malo prostora v vašem cenj. listu: Kakor se godi po drugod, tako je tudi k nam začelo prihajati lažnjivo, hinavsko časopisje razne vrste. Tak<> sem dobil tudi jaz te dni poslan iz Maribora takoime-novani časopis «Kmetska moč«. Ker se dobro zavedam, kaj nameravajo naši nasprotniki in tudi vem, da p?r meini taki listi, ki so od stranke, kakor je SKS nič ne opravijo, sem ga res prečital, potem pa takoj nazaj poslal, od koder je prišel. Kaj si mislite gospod urednik. Star sem že 60 let, pa take hinavščine in lažihvale še nisem nikoli čital. Kako si upa stranka, ki je kriva toliko gorja, kakor je Samostojna, še sploh crkniti o zaslugah, ko vendar vsak otrok ve, da je današnjih razmer kriva vlada, v kateri so sedeli tudi samostojni Iaž-njivci. Zato vas prosim in rotim, da kdor dobi v roke, najsibo od kogarkoli tak časopis, da ga takoj pošlje nazaj. Ti ljudje dobro vedo, da pri nas, kar nas je organiziranih v KZ, ne opravijo ničesar. Oni hočejo le samo oslabiti našo moč. Zalo še enkrat ponovim, proč
žef Straus je isti dan poročil viničarsko hčer Alojzijo Verlič. Slavljenca sta že celih 25 let kot viničarja pri tvrdki Scherbaum v Melju, oziroma Jakob Straus je prišel k zgoraj omenjeni tvrdki leta 1872 kot viničar-ski sin, torej slavi 50 letnico viničarstva pri enem in istem gospodarju, kar se redko kedaj zgodi, posebno pri viničarjih je ta bolezen v novejšem času razširje-| na, da hoče vsako leto gospodarja menjat. Slavnost v | cerkvi je opravil č. g. p. Valerijan, ki je pred oltarjem i v navzočnosti številnega občinstva lepo nagovoril jubi-; lanta. Daj Bog še dosti takih dobrih viničarskih dru-{ žin. Kot priči pri mladoporočencih sta prisostovala g. ! dr. Scherbaum in g. Muraus in na slavljenčevem domu Melski hrib g. dr. Scherbaum in g. Gustav Scherbaum ' z gospema, kakor tudi večletni vinogradski oskrbnik g. Ivan Velker z gospo.
Poroka. Iz Domove pri Ptuju. Dne 5. februarja smo obhajali poroko dveh zavednih novoporočencev g. { Franjo Firbas in gdč. Marije Frajnkovič. Ženin je bil [ od ustanovitve našega Bralnega društva član, sedaj < blagajnik, naročnik že od mladosti «Slov. Gosp.« in od mladosti pristaš Kmetske zveze. Nevesta je iz znane i Frajnkovičeve hiše, kamor že zahaja «Slov. Gospoc r« 45 let. Bila je močni steber tukajšnjega Bralnega dru-. štva ter članica raznih katoliških društev. — Naše bralno društvo bode od sedaj še lepše prospevalo, ker ga bodeta sedaj skupno podpirala. Na gostiji smo se
spomnili Kmetske zveze in smo nabrali za njen sklad \ s takimi hinavskimi listi. Dosti se pa še žal nahaja
A 44 J< Vnvfinnrfkrpnppmil nn klirrmn*	vn in ^livai » w n H m rt « 4 ... I . V. 1 . " __! * _ ---- * ' i ' __ T _ • _ _ _ _ T *______•
144 K. Novoporočencema pa kličemo: Bog vaju čuvaj in ohrani mnogo let, in ako vama podeli potomce, vzgojita jih v vajinem duhu, da jih uvrstimo potem v armado Kmetske zveze.
«Tahorovo« delo bo zastonj. Iz žič pri Konjicah poročajo: Precej iztisov «Tabora« od zadnjega četrtka je bilo doposlano našim posestnikom. Ker je bil ta list
med nami takih, ki nič ne berejo. Takim pa dajmo mi j naročniki «Slov. Gospodarja, v roke list, da ga čitajo ' Dragi somišljeniki SLS stojmo trdno in neomajeno na - braniku za našo sveto stvar. Dan 18. marec je blizu, j. glejmo, da sprp vimo na volišče vse naše može in mla-| deniče! Opozarjam na eno napako, ki se tukaj na več krajih dogaja, namreč, da naši zaupniki, ozir. krajev-dosedaj tu nepoznan, smo menili, da je kak «julrovec« j ni odbori napovejo sestanke le tam, kjer jih ni toliko bil naprošen dati naslove na razpolago. Misel ni sla- : treba, tam pa, kjer so omahljivci, še dosedaj ni bilo ba. Nahajamo se pred volitvami. Orjunski «Tabor« — i nobenih podučnih sestankov. Torej delajte, dokler ni (Narodni list) je lahko svojim zaupnikom na deželi pi- | prepozno. Kar smo pri zadnjih volitvah premalo sto-sal: Cirilova tiskarna je (ali pa bo) razbita. «Slov. Go- j rili, zato storimo sedaj več, tako, da bo naša zmagi spodar« se ne bo tiskal. Zdaj je najlepša priložnost, da j častna. Le če bomo naše na se vgnjezdi «Tabor«. Saj lahko reče, da jim ga je KZ naročila, kakor tudi trdi, da si je Slov. l judska stranka
, Kako in kaj je pri št. Joštu na Kozjaku? Na pustno ; nedeljo smo priredili igro «Pri gospodi« s petjem na-i rodnih pesmi. Igrala so dekleta prvokrat in reči mo-i ramo, jako dobro. Posebno «Mecona« je ugajala. Kakor | čujemo je moške malo stam, ker so jih ženske preko-i sile. Pa fantje in možje, prvenstvo si ne pustite vzetijk
tiskarno sama razbila. A prišel je tudi «Slov. Gosj>odar« in vtis od shoda dr. Holinjeca zbrisati se bo «Tabor« zastonj trudil.
Novice od Sv. Antona na Pohorju. V nedeljo, dne 11. t. m., je bila šolska prireditev s poučnim govorom, deklamacijo in gledališko igro «Nekaj neverjetnega in
; častna. u,e ce nomo nase nasprotnike porazili popol-' noma, tedaj smo lahko v nadi, da se otresemo teh ža-■ lostnih časov.
„J/
Ftran 4,
SS.OTENSEI GOSPODAR.
22. februarja 192S.
Naj živi vesela medsebojna tekma. Občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo igri in petju, znamenje, da je bilo zadovoljno. Le še več zanimanja za izobrazbo in pravo zabavo. — Kratek pust in dosti porok, je rek, po katerem se šentjoščani radi ravnajo. Pet porok jc bilo. Jožef Grunie, p. d. Jozl je poročil Heleno Pesjak, Janez Orcp p. d. Zgor. Dobovičnikov je potrkal pri «Korošca« in Ana Oštir mu je radovoljno odprla (kot gospodarju) hišna vrata, Dominik Hriberšek, ki je celo «cesarjevega« rodu, si je na «Lipah« v mladenki Brigiti Lipnik utrgal mladi cvet za na pot življenja, Jožef Povh je šel po svojo nevesto Marijo Žerdoner celo v Spodnji Pekel, Strgarjev Janez Jurko pa si je Klinčevo Angelo Jablanšek privzel kot življensko družico. Sami «fest« pari, ki so prinesli veliko življenja in veselja na naš Kozjak. Samo eden nas je užalostil: Leopold Slapernik, p. d. Tonejev, ki je nas zapustil in šel na Dobrno, da si v novem domu pripravi svoje ognjišče. Bog pa daj vsem obilo sreče in blagoslova. Agitacija za časopisje izkazuje sledeči uspeh: 36 Glasnikov Srca Jezusovega, 4 Bogoljubi, 28 Slov. Gospodarjev in 4 Domoljubi, skupaj 72 časopisov. Tudi h Kmetski zvezi se jih je priglasilo 30. Sedaj se pripravljamo na volitve. Naše geslo bodi: Vsi na volišče in vsi za Slov. ljudsko stranko, šentjoščani, v edinosti je moč!
Najbolj delaven Orel je v Šoštanju. Priredil je že lani v jeseni zelo lepo akademijo in o Božiču ljubko narašča j sko božičnico, o Svečnici pa je napravil izlet v Šmartno pri Velenju in pokazal v krasno uspeli akademiji, kaj zamore vztrajnost in navdušenje. S tem svojim nastopom je pridobil Orel zopet lepo število novih prijateljev v celi šaleški dolini. V Šmartnem se je že 11. februarja ustanovil orlovski odsek, ki naj bi kmalu vzbudi? v življenje še bratske odseke po sosednih župnijah, To tiho, a smotreno delo naših Orlov seveda silno jezi ra:;ne Sokole in orjunce po Šoštanju, ki ne morejo prirediti kljub vsem podporam tako lepe prireditve, kakor jih je že več priredil naš Orel. Vse njihovo delo se osredotočuje okrog maškerade in plesa, ki je trajal še v Pepelnico jutro. Zato se pa takih nasprotnikov prav nič ne bojimo in se le smejemo njihovi onemogli jezi, ki jo izlivajo kar v šestih časnikih proti Orlom. Mi vstajamo, a vas je strah! Dne 4. februarja je priredil Orel prisrčen poslovilni večer dvema odhajajočima bra toma, ki gresta k vojakom. Pri tej priliki je naš sedanji navdušeni načelnik br. Lojzek Škof izlicitiral za svoj «klepaček« 650 K za Orla. Bog živi vse licitante! Bog živi šoštanjske Orle.
Neosnovani napadi nasprotnikov na odličnega ljud skega voditelja. Od Sv. Mihela pri Šoštanju poročajo: V zadnjem času je bilo v nasprotnem časopisju več napadov na našega obče priljubljenega kaplana gospoda Grila, na moža, ki ves svoj prosti čas uporabi za izobrazbo Šmihelčanov. Pa ne samo to! Znan je tudi kot vesten duhovnik in imeniten pridigar. Zato je pa tudi pri vseh poštenjakih priljubljen. Poznamo družmirslce-ga dopisunčka, člana šoštanjske Orjune, ki mu je gospod kaplan trn v peti. V liberalnem časopisju zahteva ta možicelj, da mu škof odgovori, če odobrava delovanje gospoda kaplana. Res smeino! Za danes mu svetujemo samo to, da miruje in se briga raje za svoj poklic. Ako ta opomin ne bo zadostoval, bomo pa prišli na dan s stvarmi, ki bodo pokazale, kako malo pravice ima ta Orjuna do kritike.
Sum na uboj. Iz Šoštanja poročajo. V noči od 4. na 5. t. m. so našli na železniškem tiru orožnika Huberta Sušnik, z razbito glavo. Umrl je takj drugi dan. Sumi se uboj.
Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl oče vodje republikanske stranke dr. Novačana, g. Ivan No-vačan, posestnik v Trnovljah pri Celju, 70 let star. Bil je naš pristaš in naročnik «Slov. Gospodarja«. Pokoj njegovi blagi duši.
Kdo vodi in koinandira vlake? Pašič se je vozil na agitacijo s posebnim vlakom in je naprej poslal še po sebno lokomotivo, da mu dela pot. Radi tega so imeli vlaki na progi Beograd—Skoplje po par ur zamude. Za Pašičem ni hotel zaostajati bivši minister turške vladne skupine Omerovič. Peljal se je iz Beograda v Bosno, dospel do Broda in ko je hotel brzovlak z ministrom kreniti proti Sarajevu, opazi minister, da njegov vagon ni zakurjen. Takoj je izstopil ter zapovedal, da mora vlak tako dolgo stati, dokler v njegovem kupeju ne bo toplo. Vlak je imel na ta način tri ure zamude. — Za ministrskim predsednikom in za ministrom seveda ne sme zaostati komisar železniške policije in tako je komisar Žarko Strogarac iz Belega Manastira zaustavil vlak, ki se je peljal iz tega kraja proti Osje-ku na četrtem kilometru, da se lahko nanj vspne ter v Osjek odpelje. Vlak je imel radi tega dobre četrt ure zamude.
Strankarska strast še za po smrti. Po Srbiji se sedaj v volilnem boju tako strastno sovražijo radikali in demokrati, da se to sovraštvo prenaša celo na pokopališča. V vasi Mileševo v Sandžaku je prišlo pri nekem pogrebu na samem pokopališču do prepira in potem do krvavega in usodepolnega pretepa. Pokojnik je bil demokrat in ko so ga prinesli na pokopališče, so navalili na pogrebce radikali, češ, tu ga ne smete pokopati, ker počivajo tukaj sami radikali. Demokrati-po-grebci so rakev postavili na tla in zgrabili so batine ift motike ter začeli udrihati po radikalih. Nastal je krvav in srdit boj, v katerem je padel z razbito glavo radikal seljak Sava Špica. Mesto enega so pač imeli dva mrliča in še par težko ranjenih. Da se za bodoče izogne pretepom, so razdelili pokopališče na radikalski in demokratski del.
Kmet strada, gospoda piruje. Dalmatinsko delavno ljudstvo davi strašna lakota, gospoda je pa ob naj-
strašnejši bedi razkošno in razuzdano rajala za pred- : pust. Pa to še ni vse! V Šibeniku so celo krasili zabav- I ne dvorane s posekanimi nasadi. Okolica je gola, na- ; rod zmizuje, ker nima drv, a nobenemu revežu ne pade j na um, da bi v največji stiski začel pustošiti nasade, gospoda pa gre ter poseka nasajeno drevje, da si z njim okrasi svoja plesišča.
Železniško tatinsko družbo je srečno zasegla zagrebška policija. V delavnici južne železnice so ti uz-moviči pokradli raznih kovin v vrednosti dobrih 600 tisoč kron. Izdali so se pri prodajanju ukradenih reči.
Umrl je iz strahu pred vešali. Te dni je umrl v zaporih v Subotici neki Novak, ki je bil obsojen pred tremi mesci na smrt na vešalih, ker je ubil svojo mater, očeta in brata. Odkar so ga zasluženo obsodili na smrt, je bil vedno skrajno žalosten ter pobit. Njegova pobitost in žalost iz strahu pred vešali so na trikratnega morilca vplivale tako, da je te dni v zaporih u-inrl.	f
Dediči se iščejo. V Beogradu je leta 1910 umrl M. Ogrizek brez otrok. Rojen je bil 20. aprila 1845 v Šero-vi, župnija Šmarje pri Jelšah. Bil je krojač in je v Beogradu zapustil hišo, vredno 1,200.000 K. Kdor je žnjim v bližnjem sorodstvu, naj pošlje dokaze na naslov: Božidar Ristič, višji kontrolor v ministrstvu pošte in telegrafa, Beograd, Molerova ulica 27.
(gesBodarsfm
- i
Slabe gospodarske razmere v Leskovcu. Zadnjič sla aam gg. Vesenjak in Košar pisala iz srca o vinu, davkih in stroških. Večina nas je malih posestnikov, ki pridelamo 9 do 30 hI vina. Svoj pridelek smo prodali nekateri po 8 do 12 K. Čim manjši posestnik, tem bolj po nizki ceni je bil prisiljen prodati svoj pridelek. Samo leta 1919 so nas nekateri kapitalisti tako gulili, ko smo vino prodajali po 8 do 12 vinarjev! Kaj hočeš? Kruhek mora biti, obleka tudi. Celo leto smo živeli na račun jesenskega pridelka, zdaj pa take cene! Še za nazaj ni dovolj, odkod pa naj plačamo za naprej hrano, obleko, dačo? Pa nas še gulijo z dohodninskim davkom. Pred vojsko in med vojsko smo dobivali vsaj bolj poceni koruzo. Samostojni minister mesar Pucelj pa je menda koruzo svinjam spolagal, svinje pa v Italijo poslal. Samostojneži so nas pošteno nabliskali. Zato pa volimo vsi za Kmetsko zvezo!	j
Iz zagrebškega živinskega trga. Na zagrebškem trgu z živim blagom so zopet napredovale svinjske cene. Promet s svinjami se je v zadnjem času zelo dvignil, ker se veliko izvaža v Čehoslovakijo ter na Francosko. Sedaj se posebno izvažajo zaklane svinje, ker je zelo znižana izvozna carina na meso. Te dni pa se sestane posebno zborovanje vladnih krogov glede zni- ; .anja carine na izvoz zaklanih svinj. To ravnokar omenjeno postopanje vlade je za svinjerejce velikega pomena, ker se na ta način znatno podpira domača industrija z izdelki svinjskega mesa. Cene za debele svinje iz Vojvodine in Srema so 23—25 D, mesnate svinje stanejo v Zagrebu 22—24 D, v Varaždinu 23—24 D, v liriževcih pa 24—25 D. Prvovrstnim volom je poskočila « ena na 15 D.
Nekaj o kretanju živinskih cen na Hrvatskem. — Vole plačujejo na Hrvatskem po 7—10 D 1 kg žive teže, bike po 7—12.50 D, krave po 6—7 D, telice 6—7 D, ■ eleta po 10.50—12.50 D, suhe pa po 7.50—11.25 D. Konji so po 3.750—12.500 D 1 komad, žrebeta po 1.250—3.750
Zahvala.
Vsem, ki Eoču?tvali ob priliki smrti naSega nepozabnega čas i tega gospoda, brata ia ifiica
Mihaela Straiak
zlatomašnik t p. izrekamo tem potem našo rajprisrčneišo «ši valo Poseono se Se zahvaljujemo prei, duhovščini, ki so icd pn odpttem grobu «apeli pre epo nagrob nico it slf dnjič vsem ostalim, ki 83 se v taki množini udelež li pogreba nagega oam tako dragega in priljubljeni g* duSeega pastirja, fit. Jtnž na Peči, dne 8 februarja I93J.
Ždujofe rodbine: Strciek, Žerjav, B.-kslii.

(■rftim* ■e diufina z ve-3PfE]me tirni deUvskimi močmi za maj tria na večje po sestvo v Domovi, obstoječe večinoma iz njiv in travaikov, tc-rej je delo ne polju ia pri vprežni in drugi Sivini. PUčilo po dogotrora «li t dsljeoji-ra pridelkov. Cas za sghs tVe7do zadnjega svečana. — Proda ■e tmetski koleselj s prsna opremo in poniklanimi okovi Sprejme se gospodična ali vdova sredije starosti z nekaj prakse v gostiji za previetje trafike in pijače na račun, — Dobra spričevala se zahtevajo. Nastop lahko tikoj. Poizvedbe pri Rudoiiu in Ivanki R ila,gostilna, Sv. Andraž v Slov. gor. I64
Razpisana je služba
orpanista In cerkovnika
na Polzeli Zuptijslu ur»d Polzela.	a—2 116
din. 1 komad. Iz Hrvatske se proda in izvozi v Italijo zelo veliko konj in govede, v Maribor govede in neka i v Ljubljano in druga mesta.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 102 do 103 dinarjev, francoski frank stane stane 6.20 do 6.25 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 0.11975, za 100 čehosl. kron 311 do 312, za 100 nemških mark 0.55 dt> 0.56 in za 100 laških lir 492 do 493 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.15 centimov ((i centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja ostala ista.
Umlsi
Kapela. V nedeljo, dne 4. februarja smo imeli tukaj dobro obiskan shod KZ, katerega se je udeležila nepričakovano številna množica zavednih mož, ki so burno odobravali govornikove besede. Vsi so bili navdušeni za našo pravično stvar, tudi za volilni sklad se je nabrala precejšnja svota. Le en gospod v usnjati suknji se je zgražal, češ: naši ne prosjačijo«. Le par besed našega blagajnika je odprlo srce vsem zavednim. Dne 18. nega blagajnika je odprlo srce vsem zavednim. Dne 18. marca bodo naši ljudje metali ne dinarje, marveč krog-ljice za Slovensko ljudsko stranko. Samostojni pa bodo zapeli, kakor stari zvon: In jaz vaš strti zvon — vam vašo smrt oznanjal bom!
V libijski puščavi.
Mansur jih je izdal, da bi sebi rešil življenje —.
Mlajša in čilejša Sadie je brez težave dohajala roparje, ki so hiteli po stezi navzdol, in zdaj pa zdaj je obrnila glavo nazaj ter tolažila teto, ki so jo, slabotno in vso trdo od strahu in groze, vlekli seboj kakor ovco v klavnico.
Poveljnikove črne oči so malomarno ošinile postarano gospodično Adams, pa so se zasvetile v pridušenem blesku, ko so obstale na mladem dekletu. Kratko povelje dal — in izgubljeno čredo nesrečnih izletnikov so tirali h klečečim kamelam. Žepe so jim že prej preiskali in pometali vsebino v prazen žakelj, ki ga je Ali Wad Ibrahim zavezal lastnoročno.
«Pravim, Cochrane«, je šepetal Belmont in z žareči -mi očmi gledal izdajalskega Mansurja, «tule imam droben samokres, ki mi ga niso našli. Ali naj ustrelim tegale zlikovca za njegovo izdajstvo —?«
Polkovnik je odkimal.
«Bolje da ga skrijete!« je odgovoril s temnim licem. «ženske ga bodo morebiti še potrebovale, preden bo vse pri kraju —!«
IV.
Kamele, nekatere bele, druge rjavkaste, so klečale v dolgi vrsti po pesku. V mirnem prežvekovanju so enakomerno premikale čeljusti in s smešno, za kamele značilno gizdavoštjo obračale svoje lepo zarisane glave na svojih vitkih vratovih sedaj na eno, sedaj na drugo stran. Večinoma so bile krasne, plemenite živali, čistokrvni arabski dirkači tenkih nog, finih vratov in drobnih glav — znamenja plemenitega potomstva, izredne vztrajnosti in nedosegljive brzine v teku. Med njimi pa je bilo tudi nekaj manj plemenitih, počasnih kamel, njihova koža je bila zanemarjena in je kazala brazgotine od udarcev in od strelov. Te so bile težke iovorne kamele, obložene z duro* in z mehovi za vodo.
* Afrikansko proso. Se uporablja za krušno moko.
•-¿ji .sšiv%■'.• -jb,: .•:■'v v:.--'"y.-- - ■
Zahvala
Za mnoge izkaze sočutja pri pogrebu našega ljubega očeta, gospoda
Janeza Murštc
kmeta na Ma ni pri Sv. Jurija v Slov, gor.
izrekamo vsem najprisrčnejfo zahvalo. Posebno visokočastiti duhovščini, pevcem, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.
M a 1 n a, dne 8. februarj a 1923.
Žalujoči otrooi, sestra in zet

Nafiilstvo hrin lnice in posojilnice v Konjicah javlja tužno vest, da je dne 15. februaija 1923 umrl njen soustanovitelj, bivši dolgoletni člau načelstva in član nadzorstva gospod
Janez Rudolf
posestnik in cerkveni k'jučar v Dobernežu it. 7 nadžupnije Konjice
Delavnemu zadrugarju ohranimo častni in hvaležni spomin!
Anto2 Teman načelnik.
Xllak ttakanui cz. Oril» r. Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«