Letnik XXIX – št. 10, december 2022 Glasilo občine Trzin Volitve Tretji županov mandat in nova sestava občinskega sveta Trzinske zgodbe Pred izidom zbornika trzinskih zgodb, ki jih občani pišejo že od leta 2011 Tomšelnov kozolec Stalna razstava starega kmečkega orodja in opravil v muzeju na prostem Napovednik Prednovoletna srečanja in novoletna voščila trzinskih društev www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 1. 12. 2022 do 16. 1. 2023 IN SREČNO 2023 VSEM! izbrano iz kataloga ugodnosti MAZILO ZA USTNICE Ustnice neguje in varuje pred vplivi okolja, 5 ml. DOMAČA ZELIŠČNA GRENČICA PRAZNIČNI ČAJ Aromatizirana mešanica sadnega in zeliščnega čaja, 40 g. Prehransko dopolnilo z vodnoetanolnimi izvlečki zelišč, 220 g. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 4,60 cena s Kartico zvestobe 1,27 € 1 POPUST: 50 % 3,45 € SKODELICA MALČEK 1 POPUST: 9,23 € 25 % SILVER CARE GOLD ZOBNA ŠČETKA Zaobljene ščetine preprečujejo poškodbe zobne sklenine in dlesni. Ergonomsko oblikovan ročaj je iz 24 karatne pozlate. Srednja trdota, 1 kos. Steklena skodelica dekorirana z zmajčkom Malčkom je izdelana v Sloveniji, v Steklarni Hrastnik. Skodelica je pakirana v lični darilni embalaži. redna cena: 6,00 € cena s Kartico zvestobe 3,00 € redna cena: 13,18 € cena s Kartico zvestobe € redna cena: 6,99 € cena s Kartico zvestobe 1 POPUST: 4,89 € 50 % 2 POPUST: 30 % KAKAVOVO MASLO S KOKOSOVIM OLJEM Kakavovo maslo s kokosovim oljem in vitaminom E kožo mehča, neguje in ščiti, 100 ml. redna cena: 10,90 € cena s Kartico zvestobe 1 POPUST: 8,18 € 30 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 2 POPUST: 25 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! plačan oglas redna cena: 2,54 cena s Kartico zvestobe € Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 1. 12. 2022 do 16. 1. 2023 oz. do prodaje zalog. STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI Vesele praznike in srečno novo leto! hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 - Boštjan Vesel Božič in srečno 2023! plačan oglas TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik ALU OGRAJA 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas plačan oglas PVC OGRAJA Uvodnik Odsev, glasilo Občine Trzin Fotografija: Zinka Kosmač ➔ Na naslovnici Stalna razstava starega kmečkega orodja in opravil v Tomšelnovem kozolcu ohranja spomin na življenje in delo trzinskih kmetov v preteklosti. Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Zoja Anžur, Tjaša Toni Skubic Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali pokličite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do četrtka, 5. januarja 2023. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Kanček praznične čarovnije Foto: Helena Kermelj Kolofon December je bil zame vedno mesec, v katerem sem želela končati še odprte zgodbe in ob premišljevanju o željah narediti načrte za njihovo čim prejšnje uresničenje. Vedno sem si vzela čas za hiter pregled odhajajočega leta z namenom, da bi spoznala, kakšne napake sem ponavljala, česa novega sem se naučila in kako bi lahko prihajajoče leto še bolje izkoristila za razvoj na različnih področjih svojega življenja. Če se dotaknem uredniškega dela, ob pregledu dogajanja letos lahko rečem, da smo vam v uredništvu Odseva postregli s pestrimi vsebinami in da je za nami lepo leto, v katerem ste občani nizali dosežke na številnih področjih in v katerem so vaše uspešne zgodbe segle tudi čez meje naše občine. Čeprav vsako leto prinese tudi kakšno manj prijetno vsebino, je prav, da leto sklenemo z lepimi mislimi in ponosom, da smo bili drug drugemu v spodbudo tudi ob številnih izgubah. Vsaj za kratek čas pozabimo na neprijetne skrbi, grenka spoznanja in težke preizkušnje ter sprejmimo veselje prazničnih dni, da bomo z lažjim korakom vstopili v novo leto. Zadnja izdaja letošnjega glasila že napoveduje svež začetek, ki so ga prinesle lokalne volitve v novembru. Tik pred zaključkom redakcije smo bili prisotni na konstitutivni seji trzinskega občinskega sveta, na kateri je slovesno prisegel ponovno izvoljeni župan, ki so mu občani na volitvah zaupali že tretji mandat. Svetnikom iz preteklega mandata se je v novem mandatu pridružilo tudi nekaj novincev, ki bodo zagotovo prinesli sveže zamisli za napredek našega kraja – nekaj smo jih razkrili v poročilu o predvolilnih soočenjih, o njih pa bomo pisali tudi v prihodnjih izdajah. K soustvarjanju lepše prihodnosti našega Trzina ste vabljeni tudi vi, ki prebirate te vrstice. Tudi v novem koledarskem letu bomo veseli vaših predlogov, opažanj ali kritik ter prispevkov in fotografij, saj si želimo, da z nami dejavno soustvarjate vsebino domačega glasila. Prihajajoče praznike preživite mirno in v krogu najdražjih, v novem letu pa vam želim obilo zdravja! Za vse drugo verjamem, da boste poskrbeli vsak na samosvoj način. Želim vam, da bi v novem letu vsaj nekomu narisali nasmeh na obraz. Da bi bili obkroženi z ljudmi, od katerih se lahko nalezete dobre energije. Želim vam še, da bi bili vaši uspehi lahko dosegljivi in da bi se vam uresničila tudi kakšna skrita želja. Naj vas v drugi polovici decembra objame kanček praznične čarovnije ob krašenju domov, pripravi prazničnih jedi in ob pogledu na utripajoče luči na božičnem drevescu. Ozrite se v odhajajoče leto in se pohvalite za dosežke, leto 2023 pa pričakajte z nasmehom in iskricami v očeh. Srečno! Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. december 2022 Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice 1. redna (konstitutivna) seja Občinskega sveta Občine Trzin V sredo, 7. decembra 2022, je v sejni sobi v pritličju trzinske občine po lokalnih volitvah potekala prva redna (konstitutivna) seja Občinskega sveta Občine Trzin. Prvo sejo je vodil Anton Peršak, najstarejši občinski svetnik novoizvoljenega občinskega sveta, kot to zahteva 15.b člen Zakona o lokalni samoupravi. Predstavil je dnevni red s sedmimi točkami. Prvi točki, pri kateri je bilo ugotovljeno, da je na seji navzočih vseh trinajst novoizvoljenih članov sveta, je sledilo poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana. Kratka pojasnila je podala dr. Dunja Jadek Pensa, predsednica Občinske volilne komisije Občine Trzin. Najprej je predstavila poročilo o izidu volitev občinskih svetnikov v Občini Trzin 20. novembra 2022, nato pa še poročilo o izidu volitev župana v Občini Trzin 20. novembra 2022, člani sveta pa so sklep o seznanitvi soglasno potrdili. Pod tretjo točko je sledilo imenovanje komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. V komisijo so bili imenovani trije člani: Nuša Repše kot predsednica ter Rado Gladek in Boštjan Papež. Seja je bila po tej točki prekinjena. Komisija je pripravila poročilo in ob nadaljevanju seje poročala pod četrto točko dnevnega reda. V poročilu mandatne komisije je bil predlagan in soglasno sprejet sklep o potrditvi mandatov izvoljenih članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na volitvah 20. novembra 2022: to so Milica Erčulj, Rado Gladek, Irena Habat, Milan Karče, Anton Kralj, Peter Ložar, Miha Pančur, Boštjan Papež, Anton Peršak, Nuša Repše, Zoran Rink, Dunja Špendal, Veronika Weixler. 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Pod peto točko dnevnega reda sta sledila še poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana Petra Ložarja, ki je uradno podal izjavo, da sprejema funkcijo župana. Pod šesto točko sta sledila slovesna prisega župana in pozdravni nagovor, v katerem je pred zbranimi svetniki izrazil željo po dobrem sodelovanju v dobro občanov. Pod zadnjo točko je bilo na vrsti še imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet Občine Trzin je s sklepom imenoval Nušo Repše za predsednico, Boštjana Papeža za namestnika predsednice in tri člane komisije za mandatna vprašanja: Dunjo Špendal, Antona Kralja in Rada Gladka. Na seji, ki je bila po pol ure končana, je bila prisotna tudi Petra Podgoršek, ki bo v prihodnje prevzela vlogo občinske svetnice. Čestitke novoizvoljenim svetnikom, predstavili jih bomo v eni od prihodnjih izdaj Odseva. In čestitke županu Petru Ložarju, s katerim bomo tudi v prihodnje objavljali pogovore o stanju v naši občini. Uredništvo Odseva želi vsem novoizvoljenim svetnikom in županu uspešno delo v novem mandatu. Besedilo in foto: Metka Pravst Primožič Občinske novice Podpis pogodbe o graditvi Športne dvorane Trzin Župan Občine Trzin je 9. decembra letos podpisal pogodbo o graditvi Športne dvorane Trzin z izvajalcem del SGP Graditelj, d. d., ki bo dvorano gradil s partnerjem Alfa Natura, d. o. o. Vrednost pogodbenih del je 5.235.000 evrov brez DDV. Po pogodbi se bo gradnja začela 1. marca prihodnje leto, rok za dokončanje gradbeno-obrtniških del je 1. april 2024. Voščilo Občine Trzin Občankam in občanom Trzina ter vsem drugim bralcem Odseva želimo prijetne in mirne praznike. Besedilo in foto: Občina Trzin V letu, ki je pred nami, naj vas spremljajo sreča, zdravje in veselje. Župan, občinski svet in občinska uprava Občine Trzin    Vabilo na prednovoletno zabavo Občine Trzin v četrtek, 22. decembra 2022, ob 19. uri v Kulturnem domu Trzin Veseli bomo, če boste trenutke iztekajočega se leta 2022 preživeli z nami. Od 20. ure dalje nas bo zabavala glasbena skupina Miran Rudan INDESIGN. OBČINA TRZIN vabi na OBČINSKO PROSLAVO ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, ki bo v ponedeljek, 26. decembra 2019, ob 18. uri v Kulturnem domu Trzin. V kulturnem programu bodo nastopili pevci in recitatorji Kulturnega društva Ivan Hribar, učenci DU Žerjavčki Trzin in učenci Glasbene šole Lartko. Slavnostni govornik bo Peter Ložar, župan Občine Trzin. Vabljeni! Občina Trzin župan Peter LOŽAR Župan Peter LOŽAR, l.r. december 2022 | 5 Občinske novice Uspešne akcije posvoji rastišče invazivnih in tujerodnih rastlinskih vrst (ITV) V Odsevu smo že pisali, da v Trzinu že deset let izvajamo organizirane in načrtne prostovoljne akcije kot tudi projektno odstranjevanje ITV predvsem na naravovarstveno pomembnih območjih, saj ogrožajo biotsko raznovrstnost, prinašajo gospodarsko škodo in tudi škodljivo vplivajo na okolje in naše zdravje. V sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave sta nastala prvi popis in načrt odstranjevanja ITV v Trzinu. Sledil je posodobljen načrt njihove odstranitve popisanimi rastišči najpogostejših invazivnih rastlin ter z ukrepi za njihovo odstranitev pred dvema letoma. V letu 2021 je Občina Trzin seznanila lastnike z rastišči ITV in načrtovanimi dejavnostmi ter jih pozvala k sodelovanju. Nekaj lastnikov se je odzvalo in se z rastišči seznanilo na terenu, nekateri lastniki in krajani so začeli tudi sami odstranjevati invazivne rastline. V letih 2021 in 2022 je občina Trzin tudi finančno podprla njihovo odstranitev v okviru akcij Posvoji rastišče ITV . Odzvala so se štiri društva in dva javna zavoda: Planinsko društvo Onger, Društvo tabornikov Rod skalnih taborov Domžale, Turistično društvo Kanja, Slovenski Geocaching klub ter Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave, ki so vsaj dvakrat letno odstranjevali ITV. Člani Slovenskega Geocaching kluba so v dveh letih organizirano in načrtno odstranil navadno barvilnico. Posvojili so tudi rastišče zlate rozge na mokriščih v Mlakah, kjer so tri leta zapored trikrat letno v okviru projekta Mala barja – Marja pulili zlato rozgo. TD društvo Kanja je posvojilo rastišče navadne barvilnice na začetku 'bele ceste'. Društvo tabornikov Rod skalnih taborov Domžale je posvojilo rastišče japonskega dresnika na začetku 'bele ceste'. Planinsko društvo Onger po končanih akcijah v okviru LAS Zgodbe mokrišč nadaljuje akcije na rastiščih ITV pri Frnihtovem bajerju. 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občina Trzin je financirala tudi dve večji akciji odstranjevanja ITV z mehanizacijo: odstranitev zlate rozge z mulčenjem in košnjo pred cvetenjem na travnikih na nekdanji deponiji južno od Frnihtovega bajerja ter temeljito odstranitev japonskega dresnika pri izvozu z obvoznice v Mlake s testnim prekritjem rastišča s folijo. Občina je ob novi kolesarki stezi med Mlakami in obrtno- industrijsko cono odstranila tudi nekaj rastišč ambrozije. Košnja in mulčenje rastišča zlate rozge v Mlakah Občinske novice Ob uspešnih občinskih akcijah smo z načrtnim in organiziranim pristopom tako rekoč odstranili navadno barvilnico na evidentiranih rastiščih, druge vrste pa omejili. V dopolnjenem načrtu so določene prioritete ukrepov. V naslednjih letih predlagamo prednostno odstranitev japonskega dresnika, saj smo opazili nova rastišča. Testno prekritje rastišča japonskega dresnika ob obvoznici Zaradi podnebnih sprememb, naravnih ujm in novih posegov v prostor se v Trzinu pojavljajo še nova rastišča ITV in tudi nove vrste, zato je bil letos načrt dopolnjen s prikazom novih rastišč, rastišč, kjer so bile invazivne rastline uspešno odstranjene, ter rastišč, ki jih je še treba spremljati. Ponovno so prikazana v občinskem prostorskem načrtu (PISO). V dopolnjenem načrtu so posodobljeni ukrepi in navodila za odstranjevanje izbranih ITV v skladu z veljavno zakonodajo in na podlagi strokovnih terenskih izkušenj. Cvetoči japonski dresnik Vsem društvom in posameznikom, ki ste se opogumili in posvojili svoje območje, se zahvaljujemo. Upamo, da bodo letošnje uspešne prostovoljne akcije zgled in spodbuda, da prihodnje leto pridobimo še nove posvojitelje. V praksi se je namreč izkazalo, da je najučinkovitejše takojšnje, organizirano in načrtno ukrepanje. Akcije so hkrati prijetni družabni dogodki v naravi in dokaz, da je rešitev v sodelovanju ter da smo lahko v Trzinu zgled tudi drugim. S posodobljenim načrtom ITV smo pripravljeni na naslednjo sezono. Midve pa se bova s povabilom k posvojitvi rastišč znova oglasili spomladi. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim posameznikom, ki pridno in redno odstranjujete zunaj okvirov naših akcij. Maja Brozovič in Ana Movrin Foto: Maja Brozovič, Društvo tabornikov Rod skalnih Taborov Domžale, Andreja Slameršek (cvetoči japonski dresnik) Pregledna karta z rastišči ITV, dopolnjena letos Povabilo k javni razpravi Podrobna urbanistična zasnova za Obrtno-industrijsko cono Trzin Občina Trzin bo v januarju odprla javno razpravo v zvezi s podrobno urbanistično zasnovo za Obrtno-industrijsko cono Trzin, ki je strokovna podlaga za pripravo novega občinskega prostorskega plana (OPP) in občinskega prostorskega načrta (OPN). Strokovna podlaga ločeno in podrobno obravnava pretežno realizirano območje Obrtno-industrijske cone Trzin (OIC), ki se ureja z veljavnim OPN, vendar sedanji izvedbeni pogoji ne sledijo razvojnim izzivom pretežno realiziranega območja. V skladu z določili Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) je urbanistična zasnova namenjena analizi stanja v prostoru, prepoznavi omejitev, potreb in kakovosti ter usmerjanju in podrobnejši določitvi urbanistično-arhitekturnega razvoja naselja. V podrobni urbanistični zasnovi za OIC je stanje analizirano zlasti z vidika dejanske namembnosti objektov, oblikovanja in izrabe gradbenih parcel, tipologije, mirujočega prometa, zelenih površin, pomožnih objektov, naravnih omejitev v prostoru in podobno. Na podlagi pridobljenih podatkov analitičnega dela so v strokovni podlagi na novo določeni urbanistični pogoji za nadaljnji razvoj OIC. Podrobna urbanistična zasnova je strokovna podlaga za presojo individualnih pobud za spremembo prostorskega akta in osnova za dodecember 2022 ločitev podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev v fazi priprave nove generacije prostorskih aktov. 121. člen ZUreP-3 predvideva, da občina v pripravo osnutka OPN vključi javnost ter ji omogoči predložitev predlogov in usmeritev. Gradivo Podrobne urbanistične zasnove za Obrtno-industrijsko cono Trzin bo od torka, 3. januarja 2023, do vključno petka, 3. februarja 2023, javno objavljeno na občinski spletni strani http://www.trzin.si. Možen je vpogled na sedežu Občine Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin, v času uradnih ur, kjer bodo na voljo sodelavci za pojasnila o razgrnjenem gradivu. Zainteresirani lahko na objavljeno gradivo podajo pripombe in predloge, ki jih do vključno petka, 3. februarja 2023, pošljejo po e-pošti na naslov info@trzin.si, po pošti na naslov Občine Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin ali jih podajo osebno v času uradnih ur na sedežu Občine Trzin. Občina Trzin bo pripombe javnosti preučila in do njih zavzela strokovna stališča, ki jih bo ob začetku priprave novega Občinskega prostorskega načrta Občine Trzin javno objavila na spletni strani občine kot del izhodišč za pripravo prostorskega akta. Občina Trzin | 7 Volitve 2022 Soočenje kandidatov za občinske svetnike in župana Minilo je supervolilno leto – državnozborske volitve, dva kroga predsedniških volitev, referendumska nedelja in lokalne volitve. Znano je tudi, kako ste glasovali na lokalnih volitvah. V nadaljevanju povzemamo dogajanje na dveh predvolilnih soočenjih, na katerih so občanke in občani spoznali kandidate za člane občinskega sveta in župana, njihova razmišljanja, vizijo, načrte in program. Soočenji je v dvorani Kulturnega doma Trzin organizirala Občina Trzin, razdeljeni pa sta bili na dva dela. V prvem so imeli kandidati na voljo dve minuti za predstavitev programa, v nadaljevanju pa so v istem časovnem okviru izmenično odgovarjali na vprašanja občanov. Soočenji je spretno vodil Osmir Ružič - Ružko. Soočenje predstavnikov list in strank Na soočenju za stolčke občinskih svetnikov so v torek, 15. novembra, v uvodu predstavili vsebinsko podoben program predstavniki dveh list in dveh strank, le stol predstavnika stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati je ostal prazen. Pred polno dvorano, kjer je bilo le nekaj mlajših občanov, je program najprej predstavil Boštjan Papež (Gibanje Svoboda). Glavna prednostna naloga njihovega programa je reševanje prometnih težav, pomembni pa so tudi zeleni projekti, kakovostne in dostopne javne storitve (zdravstvo), zelene površine za preživljanje prostega časa, podpora podjetnikom in kakovostna delovna mesta. Rado Gladek (SDS), ki je zadnja dva mandata podžupan, je prepričan, da se bodo glede na podobne programe vsi lahko zedinili o skupnih ciljih, ki so trzinska obvoznica, gradnja športne dvorane, zdravstvena oskrba, obnova najstarejšega kulturnega spomenika, predvsem pa skrb za starejše. Sebastian Grmek je podprl vse, o čemer sta govorila njegova predhodnika. Poleg tega se zavzema za boljšo vključenost in sodelovanje občine z občani, trajnostni razvoj kmetijstva in vlaganje v obnovljive vire. Župan Peter Ložar (Lista za trajnostni razvoj Trzina) pa je poudaril, da so člani liste od vsega začetka vključeni v delovanje Občine in ves čas počasi ter premišljeno delujejo po načelu trajnostne usmeritve in razvoja ter z veliko vključenostjo občanov. Pohvalil se je, da je bilo v tem času veliko narejenega – Dom starejših občanov, varovana stanovanja, DZIR, muzejska dejavnost. Poudaril je še, da sodelujejo tudi pri izvedbi evropskih projektov. S pridobivanjem evropskih sredstev bi radi nadaljevali in uresničili projekte, kot so zgraditev športne dvorane, obvoznice, reševanje drugih prometnih težav in še več. V naslednji uri in pol so predstavniki podrobneje razpravljali o temah, na katere so opozorili občani. Kandidati, ki so podprli načelo so8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Peter Ložar je predstavil program Liste za trajnostni razvoj Trzina, Boštjan Papež stranke Gibanje svoboda, Sebastian Grmek Liste Sebastiana Grmeka in Rado Gladek Slovenske demokratske stranke – SDS. delovanja in dogovarjanja, so tako predstavili svoj pogled in načrte za razvoj športne infrastrukture in društvenih dejavnosti, reševanje prometnih težav in problematike javnega prevoza, širitev zdravstvene oskrbe in oskrbe starejših, stanovanjsko gradnjo, sanacijo brežin vodotokov, preprečevanje škode, ki jo povzroča divjad na poljih in vrtovih. Občane je tudi zanimalo, kdaj se bodo začela vlaganja v stari del Trzina in kakšni so načrti glede obnove najstarejšega kulturnega spomenika v kraju. Postavili so jim tudi vprašanje, zakaj bi morali mladi voliti zanje. Po pričakovanjih sta bila z odgovori najbolj prepričljiva župan Ložar in podžupan Gladek, ki je bil letos izvoljen v državni zbor in ima tako vpogled tudi v načrte na državni ravni. Prepričljivi so bili tudi nastop in razmišljanja duhovitega Papeža, medtem ko je mlademu Grmeku kljub dobrim namenom manjkalo govorniške spretnosti. Lista za trajnostni razvoj Trzina je imela odmevno kampanjo z velikim številom oglasnih panojev in podrobno predstavitvijo na svojih spletnih straneh. Poleg tega so bili aktivni na svojih Facebookovih straneh, organizirali pa so tudi volilna srečanja na štirih različnih lokacijah v Trzinu. Skromneje so se predstavili kandidati dveh strank – Gibanje Svoboda in SDS Trzin – z oglasnimi panoji in objavami na Facebookovih straneh. Večini občanov pa je bila zagotovo velika neznanka Lista Sebastiana Grmeka s svojim programom. Volitve 2022 Soočenje dveh kandidatov za župana Občine Trzin Dva dni kasneje sta se občanom predstavila še kandidata za župana. Župan Ložar, za katerim sta že dva mandata na čelu občine, je imel zaradi izkušenj nedvomno prednost pred širši javnosti neznanim Sebastianom Grmekom. Slednji je kljub temu z izjavo, da bi na široko odprl denarnico Občine, prepričal občane, ki so tudi tokrat napolnili dvorano, da so ga nagradili z aplavzom. Spretno se je izognil tudi provokativnemu vprašanju Antona Peršaka o tem, kako dobro pozna zakonodajo. Odgovoril mu je, da so na Občini zaposleni, ki so usposobljeni za to, in če jih ni, se pač koga zamenja in zaposli novega. Župan je po njegovem mnenju v vlogi koordinatorja, pobudnika. Ob tem je dodal: »Vse skupaj vas vprašam – ali je mogoče, da sem jaz izvoljen? Potem je res vse mogoče.« Sicer se je petindvajsetletnik v uvodu kratko predstavil kot inženir hortikulture, ki ga je marsikdo v Trzinu že videl na traktorju ali bagru. Diplomirani pravnik Ložar pa je v uvodnih dveh minutah poudaril nekaj ciljev, kot so dokončanje večnamenske dvorane, širitev zdravstvene oskrbe, nadaljevanje priprav na gradnjo vzhodne trzinske obvoznice ter urejanje komunalne infrastrukture, varovanje okolja, zagotavljanje predšolske in šolske vzgoje in skrb za starejše. Pri tem je opozoril tudi na velik pomen pridobivanja evropskih sredstev: »Trzin je bil od 2014 do 2021 izredno uspešen. Uspelo nam je dobiti preko tri milijone evropskih sredstev in s tem tempom nameravamo tudi nadaljevati.« V naslednji uri sta kandidata izmenično odgovarjala na vprašanja občanov, med drugim o parkiranju na Ljubljanski cesti, vzdrževanju Pšate in košnji, zaščiti športnega parka pri Mlakah, zagotavljanju energetske neodvisnosti občine, prostoru za mlade … Omenjeni sta bili tudi problematika hitre vožnje v jutranjih urah po Habatovi in Jemčevi ulici ter varnost na Mengeški cesti med št. 80 in 83, kjer ni pločnika in javne razsvetljave. Ob tem je tam živeča občanka, ki pravi, da se ta problematika vleče že 20 let, prinesla v branje dopis ministrstva za infrastrukturo, vezan na uredi- tev površin za pešce. Opozorila pa je tudi na vprašanje zimskega vzdrževanja te državne ceste in pločnikov. Župan je odgovarjal, da so se ves čas trudili na Direkciji za infrastrukturo, a neuspešno. So pa za umiritev prometa namestili radar in opažajo, da deluje. Tudi pri drugih odgovorih je bilo očitno, da je župan zaradi podrobnejšega poznavanja dogajanja v Trzinu lahko občanom podajal izčrpnejše odgovore na postavljena vprašanja kot Grmek. Smo pa lahko spoznali tudi program županovega protikandidata, ki naj bi bil objavljen v Modrih novicah. Nekaj dni zatem ga je objavil še na svojem Facebookovem profilu. Med drugim se zavzema za znižanje komunalnih stroškov, obnovo oziroma posodobitev zastarelega električnega omrežja, spodbujanje samooskrbe z električno energijo in gradnje sončnih elektrarn, zagotovitev dodatnega kadra osebnih zdravnikov in dodatnih zmogljivosti za nastanitev v domu starejših občanov ter vzpostavitev učinkovitejšega, občanom bolj prijaznega sistema redarstva in boljšo vključenost in sodelovanje občine z občani. Tanja Jankovič Foto: Tjaša Jankovič in Tanja Jankovič Komentarji nekdanjih svetnikov Na letošnjih volitvah niso kandidirale tri liste in njihovi predstavniki: Lista združeni Trzin (Marko Kajfež), ki je sodelovala pri odločitvah le v prejšnjem mandatu, in listi Odgovorni, aktivni občani Trzina oz. nekdanji Zeleni Trzin (Alenka Marjetič Žnider in Robert Markič) ter Trzin je naš dom (Gregor Pevc), ki sta del občinskega sveta že od oblikovanja občine. Nekdanje svetnike, ki so zastopali omenjene liste, smo vprašali, zakaj se niso odločili ponovno kandidirati in ali je njihova lista še dejavna. Objavljamo njihove odgovore tako, kot smo jih prejeli. Robert Markič: »Zaradi poslovnih obveznosti žal ne bi mogel opravljati funkcije na ravni, kot bi si želel in si Trzin zasluži, tako da sem se odločil, da za naslednji mandat ne kandidiram.« Marko Kajfež: »Ker imam vsega dovolj in bom užival naprej v življenju.« Alenka Marjetič Žnider: »Odločitev je osebne narave. Zaradi novih poslovnih izzivov delu občinske svetnice ne morem nameniti kakovostnega časa, ki si ga občanke in občani Trzina zaslužijo. Verjamem, da bodo novi obrazi v Občinskem svetu prinesli sveže ideje in pohitrili postopke za naložbe, ki bodo izboljšale kakovost bivanja v Trzinu. Zlasti umestitev obvoznice v prostor. Županu, občinskim svetnicam in svetnikom čestitam za izvolitev ter želim uspešen mandat.« Gregor Pevc: »Končal sem z mandatom in nimam komentarjev.« december 2022 | 9 Volitve 2022 Trzinska supervolilna jesen 2022 Med koncem oktobra in novembra, natančneje v nekaj več kot mesecu dni, smo Trzinci na volišča (imamo kar tri) odšli kar štirikrat. V začetku decembra bi šli lahko tja še petič, a smo župana izvolili že v prvem krogu. Demokracija je včasih precej zapletena in ne nazadnje tudi napornejša, kot si predstavljamo. Dvakrat smo glasovali za predsednika/-co države, enkrat pa za župana in občinske svetnike. Zadnja novembrska nedelja je bila referendumska, saj smo bili naprošeni, da izkoristimo svojo glasovalno pravico in se izrečemo glede uveljavitve treh zakonov (o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV), ki jih je sprejela vlada. V nadaljevanju podajamo rezultate vseh volilno-referendumskih opravil, za volitve predsednika in referendume so na voljo tudi ločeni za vsa tri trzinska volišča (OŠ Trzin I–III). Pred pregledom si osvežimo spomin oziroma oblikujmo prostorsko predstavo o obsegu vseh treh trzinskih volišč, ki so v volilnem okraju Domžale 2 pod številkami 14–16. Natančnega si lahko ogledate na dveh spletnih povezavah: – www.trzin.si/sl/news/sklep-o-dolocitvi-volisc-in-obmocij-volisc. html (predsedniške volitve in referendumi), – www.trzin.si/assets/Lokalne_volitve_2022/sklep-o-dolocitvi-volisc.pdf (lokalne volitve). Volišče OŠ Trzin I obsega stari Trzin, sosesko T-3 in del Ljubljanske ceste, volišče OŠ Trzin II del Ljubljanske ceste in večji del Mlak (severno od ulice Rašiške čete in vzhodno od Pernetove ulice), volišče OŠ Trzin III pa skoraj vso Kidričevo in celotno Bergantovo ulico ter Obrtno-industrijsko cono Trzin. (Pripravil: Jernej Tiran GIAM) Pri predsedniških volitvah in referendumih si lahko ogledamo rezultate tudi po posameznih voliščih, za lokalne volitve pa le za celotno občino. Podatki v spodnjih preglednicah so zelo zanimivi in zgovorni že sami po sebi; prav vsak Trzinec/-ka se bo lahko našel v njih. V splošnem je volilna udeležba trzinskih volivcev precej nad slovenskim povprečjem, najbolj izstopa območje volišča OŠ Trzin II, ki se prekriva z Mlakami. Namen tega prispevka ni podrobnejša analiza uradnih rezultatov, temveč vpogled v lokalno »volilno sceno«. V skladu z volilno udeležbo so tudi nadpovprečno visoki rezultati vrednosti odstotkov za izvoljene kandidate/-ke oziroma za glasove podpore vsem trem zakonom glede na slovensko povprečje. 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Predsedniške volitve V prvem krogu predsedniških volitev so bili glasovi trzinskih volivcev precej enakomerno razpršeni med štiri kandidate, od katerih sta le dva zbrala več kot 20 %, trije pa manj kot 10 %. V drugem krogu so volivci s skoraj dvema tretjinama podprli poznejšo zmagovalko oziroma je zanjo glasovalo 8,5 % volivcev kot na državni ravni; najmanjša podpora je bila na območju volišča OŠ Trzin I, največja pa na območju volišča OŠ Trzin II. Volitve predsednika Republike Slovenije – prvi krog: Kandidat/-ka Trzin I Trzin II Trzin III Povprečje Trzin I–III Milan Brglez 13,12 % 17,16 % 31,30 % 20,53 % Anže Logar 29,48 % 23,32 % 1,78 % 18,19 % Janez Cigler Kralj 4,80 % 2,80 % 3,31 % 3,64 % Kandidat/-ka Trzin I Trzin II Trzin III Povprečje Trzin I–III Miha Kordiš 2,68 % 2,61 % 28,75 % 11,35 % Nataša Pirc Musar 28,21 % 34,70 % 10,43 % 24,45 % Vladimir Prebilič 15,51 % 14,18 % 4,07 % 11,25 % Sabina Senčar 6,21 % 5,22 % 31,30 % 14,24 % Volilna udeležba 54,17 % 59,67 % 53,61 % 55,82 % Volitve predsednika Republike Slovenije 2022, PRVI KROG – 23. oktober 2022 (https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/prva) Volitve predsednika Republike Slovenije – drugi krog: Kandidat/-ka Trzin I Trzin II Trzin III Povprečje Trzin I–III Anže Logar 40,50 % 33,51 % 38,82 % 37,61 % Nataša Pirc Musar 59,50 % 66,49 % 61,18 % 62,39 % Volilna udeležba 55,24 % 64,56 % 56, 13 % 59,90 % Volitve predsednika Republike Slovenije 2022, DRUGI KROG – 13. november 2022 (https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati) Volitve 2022 Referendumi Pri referendumih so trzinski volivci v precej večji meri kot na državni ravni potrdili sprejetje vseh treh zakonov, ki so bili predmet sprejetja oziroma zavrnitve. Najmanj odločno so podprli zakon o vladi, najbolj pa zakon o RTV, pri čemer so vsi trije zakoni dobili največjo podporo na območju volišča OŠ Trzin II (za zakon o RTV več kot 75-odstotno), najmanjšo pa na območju volišča OŠ Trzin I. Izidi referendumov Zakon o vladi Trzin I Trzin II Trzin III Povprečje Trzin I–III ZA 56,55 % 66,67 % 64,78 % 62,67 % PROTI 43,45 % 33,33 % 35,22 % 37,33 % Volilna udeležba 45,94 % 53,27 % 45,98 % 48,40 % Referendum VLADA (ZVRS-J) – 27. november 2022 (https://volitve. dvk-rs.si/referendum-vlada/#/rezultati) Zakon o dolgotrajni oskrbi Trzin I Trzin II Trzin III Povprečje Trzin I–III ZA 60,60 % 74,33 % 69,85 % 68,26 % PROTI 39,40 % 25,67 % 30,15 % 31,74 % Volilna udeležba 45,94 % 53,61 % 45,98 % 48,51 % Referendum OSKRBA (ZDOsk-A) – 27. november 2022 (https://volitve.dvk-rs.si/referendum-oskrba/#/rezultati) Zakon o RTV Trzin I Trzin II Trzin III Povprečje Trzin I–III ZA 63,58 % 76,35 % 71,22 % 70,38 % PROTI 36,42 % 23,65 % 28,78 % Volilna udeležba 45,94 % 53,61 % 45,98 % Ime liste Delež glasov Št. mandatov Lista za trajnostni razvoj Trzina 45,86 % 7 Gibanje Svoboda 23,65 % 3 Slovenska demokratska stranka 23,26 % 3 Lista Sebastiana Grmeka 4,07 % Nova Slovenija – krščanski demokrati 3,15 % Lista za trajnostni razvoj Trzina: Zap. št. Kandidat/ka Št. preferenčnih glasov 1. Peter Ložar 33 2. Nuša Repše 54 3. Milan Karče 5 4. Dunja Špendal 21 5. Anton Kralj 14 6. Veronika Weixler 55 7. Anton Peršak 27 8.* Petra Podgoršek 33 * - kandidatka bo potrjena na prvi, konstitutivni seji občinskega sveta, ker je bil prvouvrščeni z liste izvoljen za župana; Gibanje Svoboda: Zap. št. Kandidat/ka Št. preferenčnih glasov 1. Boštjan Papež 12 29,62 % 2. Irena Habat 35 48,51 % 3. Zoran Rink 43 Referendum RTV (ZRTVS-1B) – 27. november 2022 (https://volitve. dvk-rs.si/referendum-rtv/#/rezultati) Lokalne volitve V novem občinskem svetu s »starim« županom bodo svetniki treh list, pri čemer ima lista z največ svetniki več svetnikov kakor drugi dve skupaj. Zanimiva je tudi razdelitev preferenčnih glasov, ki pa ni veliko spremenila končne podobe občinskega sveta. Na lokalnih volitvah se je precej poznala skromnost »ponudbe«, kar seveda v daljšem obdobju ne prispeva k razvoju demokracije; vendarle pa bo v občinskem svetu tudi nekaj novih svetnikov in svetnic. Za župana: Kandidat Volišča Trzin I–III Peter Ložar 81,17 % Sebastian Grmek 18,83 % Volilna udeležba 50,10 % december 2022 Za občinski svet – mandati (13 občinskih svetnikov) in po listah: Slovenska demokratska stranka: Zap. št. Kandidat/ka Št. preferenčnih glasov 1. Rado Gladek 32 2. Milica Erčulj 25 3. Miha Pančur 70 Vir preglednic za volitve župana in občinskih svetnikov: Lokalne volitve 2022, PRVI KROG – 20. november 2022 (https:// volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/trzin/rezultati ) Na koncu lahko ugotovimo, da so o izidu vseh volitev in referendumov odločili tisti, ki so prišli na volitve. Še vedno pa je tudi na območju trzinskih volišč precej volilnih upravičencev, ki odločanje raje prepuščajo drugim ali jim demokracija in ureditev, ki jo imamo, nista po godu. Ali pa menijo, da se nam ni treba ukvarjati s politiko, čeprav se ona pogosto z nami – posredno zagotovo. Na koncu vam lahko le še zakličemo na svidenje na naslednjem prazniku demokracije. Miha Pavšek | 11 V našem kraju Stalna razstava Stara kmečka orodja in opravila v Tomšelnovem kozolcu V četrtek, 24. novembra, je bila v Tomšelnovem kozolcu toplarju odprta stalna razstava Stara kmečka orodja in opravila. Projekt razstave je financirala Občina Trzin, postavila pa jo je ekipa Medobčinskega muzeja Kamnik. Prireditve so se udeležili mag. Zora Torkar, mag. Janja Železnikar, župan Občine Trzin Peter Ložar, podžupanja Nuša Repše, predsednica Turističnega društva Kanja Dunja Špendal, koordinator prireditve Matjaž Erčulj, otroci iz skupin Čmrlji in Sovice, ki obiskujejo vrtec Palčica, in številni občani Trzina. Avtorica razstave mag. Zora Torkar iz Medobčinskega muzeja Kamnik se je zahvalila Občini Trzin za zgledno sodelovanje, saj je bil lani junija odprt obnovljen Tomšelnov kozolec kot muzej na prostem. Letos pa je v njem postavljena stalna zbirka starega kmečkega orodja in prikazana opravila. Poudarila je, da se tako ohranja kulturna dediščina v Trzinu. Zbirka je nastala z namenom, da se ohrani spomin na minulo podobo kmečkega dela in življenja v Trzinu. V kozolcu so predstavljeni oranje s plugom, brananje z brano, setev s košaro sejalnico, sajenje, osipalniki, motike, rovnice, krampi in vile. Pri žetvi so uporabljali srpe in koso. Za mlatev je bilo dobro žito, ki se je prej štirinajst dni sušilo v kozolcu, nato so ga mlatiči s cepci omlatili, z velikim sitom ali retom so ločili zrnje od plev, nato so z vevnico zajemali zrnje in ga v vetrnem vremenu metali v zrak, da se je očistilo. Pozneje so uporabljali pajkl, lesen stroj na ročni pogon, ki je ločeval zrnje od plev in slame. Slamo, praprot za steljo živine so kmetje rezali s slamoreznico, prav tako tudi koruzo, seno, otavo in deteljo za živinsko krmo. Pri košnji se je uporabljala kosa, ki jo je kosec brusil z brusom, ki ga je imel v roženem ali lesenem oselniku. Za seno so izdelali lesene tri- ali štirirogeljne vile, za grabljenje in mešanje sena pa lesene grablje. Za prevažanje je bil v rabi kmečki voz lojtrnik, v katerega so bili z lesenimi jarmi vpreženi voli ali s komati vpreženi konji. Na koncu je avtorica razstave mag. Zora Torkar povedala, da bo razstavljena zbirka zagotovo zanimiva tako za širšo javnost kakor tudi za mlajše prebivalce iz vrtca in šole. Za učence Osnovne šole je pripravila učni list, na katerem so orodja in stroji, ki se uporabljajo za kmečka opravila. Otroci jih morajo med seboj pravilno povezati. Župan Peter Ložar je pozdravil navzoče obiskovalce razstave in povedal nekaj besed o nastajanju projekta Muzej na prostem, ki ga je občina v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja pridobila z razpisom in sofinanciranjem pri LAS – za mesto in vas. Zahvalil se je krajanom, ki so usposobili staro orodje in ga podarili za stalno razstavo, in vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri projektu. Posebej se je zahvalil mag. Zori Torkar in ekipi iz Medobčinskega muzeja Kamnik za sodelovanje in postavljeno razstavo. 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin Članica Turističnega društva in bližnja soseda Tomšelnovega kozolca Jožica Valenčak je zbranim povedala, kako je potekalo zbiranje in pripravljanje orodja za zbirko in stalno razstavo. Navzoče je pozvala, da skušajo pridobiti še kakšno staro orodje in dopolniti zbirko. Posebno veselje ima z obiski otrok, ki so najbolj številni ob koncu šole in si z zanimanjem ogledajo in poslušajo razlago o novi trzinski pridobitvi. Pohvalila se je, da je kozolec razkazala ameriškima turistoma, ki sta bila navdušena nad prikazanim, bila pa sta njena prva gosta iz tujine. Matjaž Erčulj je napovedal skupini vrtčevskih otrok, ki sta že nestrpno čakali na svoj nastop. Najprej je nastopila skupina Čmrlji, ki je skupaj z vzgojiteljico zapela Pesem o rdečem jabolku. Skupina Sovice je pod vodstvom vzgojitelja Gašeperja zapela in zaplesala Pesem o prijateljstvu, nato o Pajku, sledila je Zgodba o dnevih v tednu in na koncu Pesem o angini. Obiskovalci razstave so z bučnim aplavzom nagradili nastopajoče otroke. Po nastopu je Matjaž Erčulj povabil vse otroke, da se ogrejejo s toplim čajem, sokom in rogljički. Marsikateri starejši obiskovalec se je z nostalgijo spominjal časov, ko je morda tudi sam uporabljal takšno orodje. V Tomšelnovem kozolcu spoznavamo različno kmečko orodje, ki je značilno za trzinsko in osrednjeslovensko območje. Skratka orodje, ki so ga nekoč – še pred sodobno mehanizacijo – pri svojem delu uporabljali trzinski kmetje. S takim orodjem so morali trdo delati in vložiti V našem kraju veliko truda, da je iz zemlje nekaj zrastlo, zato so pridelke bolj cenili kakor danes. Pravijo, da te ročno delo nauči ceniti to, kar pridelaš in imaš. Prava vrednost zbirke starega orodja je, da nam ob pogledu na vsak kos orodja pove, čemu je nekoč služil. Če tega mlajšim ne bo nihče povedal, bo spomin na ročno delo in takratno življenje kmalu utonil v pozabo. Zato smo lahko veseli in zadovoljni, da je občina uresničila projekt, ki bo kot pomnik kulturne dediščine ozaveščal mlajše, nostalgično razveselil starejše in bogatil turistično ponudbo in podobo našega kraja. Majda Šilar Foto: Zinka Kosmač december 2022 | 13 V našem kraju Elina posthumna dobrodelna razstava Včasih se stvari zgodijo tako, da je vse prav, ko se vse poveže in nastane skladna celota, podobno kot slika in podobno kot dogodek, ki se je zgodil 22. novembra v avli Centra Ivana Hribarja. Trzinski slikarki in vsestranski umetnici Jelki Moravec Eli bi bil zagotovo všeč, saj je bilo na njem nekako vse na pravem mestu: njene slike, ki so oblikovale kuliso; ljudje, ki so napolnili prostor; glasba, ki je ustvarila razpoloženje; in spomini na Elo, zaradi katere se je ta barvita impresija v času sploh zgodila. Na dogodek so prišli številni njeni prijatelji ter slikarski in gledališki sopotniki. V odprtje razstave so obiskovalce popeljali zvoki klavirja. Pianist prof. Branimir Rezič iz Glasbene šole Lartko je zaigral improvizacijo na manjkajočo sliko iz Elinega slikarskega opusa Štirje letni časi, skupaj z učenko Vito pa sta zaigrala še skladbo Valovi Jake Puciharja. »Jelka Moravec je bila kot slikarka izvirna in samosvoja, njene slike pa so dovršene in usklajene,« je v uvodu povedala Majda Šilar. Njen dolgoletni mentor iz Likovnega društva Senožeti Radomlje, akademski slikar Janez Zalaznik, je o Elinem slikarstvu zapisal, da je »vedno iskala izraz notranje bolečine, nuje po ekspresivni izpovedi«, česar se je tudi zavedala, saj je večkrat rekla, da po končani sliki čuti notranje olajšanje. Zalaznik je za Odsev povedal, da je »Ela svojo notranjo senzibilnost za barve in druge likovne prvine že prinesla s seboj in je zato potrebovala le nekoliko vodstva«. Ob tem je z nasmehom dodal, da je pri slikanju uporabljala samo nekaj osnovnih barv in svoje »legendarne naščeperjene čopiče, ki bi jih drugi že zdavnaj vrgli v smeti, ona pa je ravno z njimi naredila najboljšo sliko«. Župan Peter Ložar se je Jelke spomnil iz časov, ko so soustvarjali kulturno življenje Trzina na odrskih deskah, in dejal, da je bila »Jelka zmeraj mlada, mlada po duši«. Zbrane je pozdravil tudi Elin mož Miro Moravec in se zahvalil vsem, ki so prišli počastit spomin na pokojno Jelko. Prodajno razstavo, za katero je izbor slik in postavitev opravila mag. Marjeta Godler, so v sodelovanju z družino Moravec pripravili Društvo upokojencev Žerjavčki, Turistično društvo Kanja in Občina Trzin. S tem namenom je bil na razstavi na voljo tudi katalog del, saj je za številne Eline slike v avli in na galeriji Centra Ivana Hribarja zmanjkalo prostora, pa čeprav so platna večjih formatov dobila svoje mesto kar na ograji galerije. Razstava bo na ogled še do konca decembra, zato lahko še izkoristite teh nekaj dni, da se sprehodite med Elinimi deli in si morda katero izberete za spomin ali sliko celo komu podarite. Izkupiček od prodaje družina namenja v dobrodelne namene, saj je tudi Jelka Moravec pogosto delovala dobrodelno in je marsikatero svoje delo podarila. Besedilo in foto: Tanja Bricelj Jelka (Ela) Moravec tudi humanitarka Dolgoletna članica Društva upokojencev Žerjavčki Trzin Jelka (Ela) Moravec je dolgo kljubovala zahrbtni bolezni, vendar je nenehno ustvarjala. Letos je za vedno odšla. Morali smo se posloviti od nje, toda ona ni resnično odšla ... Njena slikarska dela, ki so bila postavljena na ogled na razstavi v Centru Ivana Hribarja v torek, 22. novembra, in bodo na ogled do konca leta, so res izjemna tako za slikarske kritike kot za druge, ki radi vidijo lepo umetniško sliko. Razstava je prodajna, izkupiček pa gre v humanitarne namene, saj tudi domači – mož Miro, hči in sin – želijo nadaljevati ustvarjalkino humanitarno poslanstvo, ki se je izražalo v daritvah slik društvom v Trzinu. Društva se zavedamo, da so dela velike vrednosti, in smo Eli zelo hvaležni. Njena slika Žerjavčki bo vedno krasila novo sobo Društva upokojencev Žerjavčki Trzin in nas spominjala nanjo. Ela, hvala ti! Da imamo društveno sobo, pa se zahvaljujemo tudi sofinancerjem. Besedilo in foto: Zoran Rink Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj. 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Novice Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Novembra smo imeli kar dve praznovanji. 16. novembra smo članu Dušanu Mrčunu postavili mlaj za abrahama, 26. novembra pa smo ga pošpricali in se skupaj z njim poveselili. Članici Renati Marn pa smo postavili rožo in jo pošpricali 29. novembra. Oba sta kljub nizkim temperaturam dobro prestala špricanje. Obema članoma ob okroglem jubileju želimo obilo zdravja in veselja. 17. novembra sta se na trzinski obvoznici v kratkem času zgodili dve prometni nesreči. Ob 11.25 smo dobili poziv, da je v smeri Trzin– Ljubljana prišlo do prometne nesreče. Stanje je bilo kar grozljivo, saj je vozilo zaradi izsiljevanja in neupoštevanja prometne signalizacije pristalo na drugem vozilu. Poleg materialne škode je bil en človek z reševalnim vozilom odpeljan na zdravljenje v UKC Ljubljana. Ob 13.21 pa je na obvoznici v smeri Ljubljana–Trzin prišlo do trka dveh vozil. Nastala je materialna škoda, poškodovanih ni bilo. V intervenciji smo sodelovali z CZR in NMP Domžale. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Dušan Kosirnik Foto: Arhiv PGD Trzin VOŠČILO 11. novembra smo imeli operativne vaje. Prižgali smo vse motorne naprave in agregate v vozilih. Na vaji smo vadili gašenje, preiskovanje ter reševanje oseb in postavitev lestve. 26 in 27. novembra je bilo organizirano izobraževanje za odpiranje vrat za naše operativne člane. Šest mladih članov se je izurilo za tehnične posege odpiranja vrat v intervencijah. 11. novembra so se srečali veterani Gasilske zveze Domžale. Iz našega društva se je srečanja udeležilo kar 12 članov. Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Vesel božič in srečno novo leto 2023 vam želi Prostovoljno gasilsko društvo Trzin. Novi vozni red vlakov na kamniški progi od sredine decembra 2022 S ponedeljkom, 12. decembra 2022, je tudi na kamniški progi začel veljati nov vozni red; drugod že dan prej, saj imajo tudi nedeljske vlake. Ti na kamniški progi do nadaljnjega ostajajo le na seznamu želja vseh »vlakoljubcev«. »Revolucionarnih« sprememb voznega reda nismo dočakali, gre bolj za »kozmetične« popravke odhodov/prihodov v rangu minute ali dveh. So pa na Slovenskih železnicah naposled le dodali tudi oba do zdaj manjkajoča vlaka med 9. in 10. uro v Ljubljano (zdaj ob 10.16/ž. p. Trzin Mlake), in med 8. in 9. uro iz Ljubljane (odhod z ž. p. Ljubljana ob 8.36). Tako imamo po novem dnevno v Ljubljano 24, iz Ljubljane pa 23 vlakov – v prometnih konicah tudi do tri na uro. Prvi iz Trzina (ž. p. Trzin Mlake) odpelje že ob 5.22., zadnji pa ob 23.31, prvi iz Ljubljane ob 4.53, zadnji pa ob 22.15. Ob sobotah je enako kakor do zdaj, tudi prvi sobotni vlak iz Trzina odpelje ob 5.22, zadnji pa ob 16.42, prvi iz Ljubljane ob 4.53, zadnji pa ob 15.15. Že dalj časa vozijo večinoma le novi, Stadlerjevi vlaki, ki pa so v prometnih konicah čedalje bolj polni; tudi takrat, ko pride tako imenovana dvojna kompozicija ali garnitura. Še vedno pa pogrešamo na železniški postaji Trzin Mlake kartomat, ki je bil načrtovan v okviru postavitve 156 kartomatov na 142 postajah, med njimi tudi na tej trzinski postaji. Stala naj bi različica kartomata A, ki predvideva nadstrešnico in je samostojno stoječa. Tako vsaj smo zapisali v februarskem Odsevu leta 2021 (!). Morda pa jih dočakamo do druge obletnice prve omembe ... december 2022 Glede novega voznega reda na koncu le še opazka, da vedo, kakšen je dejanski vozni red vlakov na kamniški progi, le njihovi stalni uporabniki. Ko se že navadimo na bolj ali manj točne prihode/odhode, nas vedno znova streznijo nič kaj prijazne in kratkotrajne zamude, ki pričajo o tem, da bo imelo s Slovenskimi železnicami in njihovimi več kot desetimi sindikati obilico dela še nekaj naslednjih vlad. Besedilo in slika: Miha Pavšek Letos smo dočakali tudi prenovljeno železniško postajo Trzin, najstarejšo od treh na območju občine. | 15 Vrtec in šola Otroci iz Vrtca Trzin so uživali na snegu Med 30. novembrom in 2. decembrom je skoraj 50 najstarejših otrok iz skupin Čmrlji, Ptički in Sovice odšlo v CŠOD Prvine nad Trojanami z namenom preživeti zadnje jesenske dneve malce drugače kakor doma. Že ob vzpenjanju avtobusa proti Prvinam je malčke preplavilo navdušenje ob padajočih snežinkah in očem prijetni snežni odeji, ki je vse tri dni našega bivanja izvrstno motivirala mladež za številne dejavnosti na prostem. Čez dan smo gradili snežne gradove, zasilne bivake in snežake, iskali in prepoznavali sledove živali, premagovali poligone, se kepali, iskali pot iz labirinta, odšli na nočni pohod z lučkami ter si za piko na i privoščili tudi sankanje na bližnjem smučišču! Na zimske razmere smo bili dokaj dobro pripravljeni, obutev in kombinezone ter rokavice pa smo čez dan večkrat hitro posušili v za to namenjenih prostorih in napravah. Seveda pa smo odlično izkoristili tudi učilnice in večnamenski prostor v domu: jutranja telovadba z jogo za otroke, likovno ustvarjanje, gibalna delavnica, igre v kotičkih, rajalne in štafetne igre, zabavno urjenje spomina in pozornosti, pravljični kotiček, družabno srečanje s plesom, spoznavanje zgodbic o škratku Perkmandelcu ter zanimivosti nekdanjega rudnika v bližini, mini kino pred spanjem … pa še kaj bi se našlo. Otroci so bili nastanjeni v prijetnih opremljenih sobah v zasedbah 4–5 sovrstnikov, smeh in dobra volja pa sta nas spremljala vse tri dni (kot tudi sneg, ki je ponoči pridno naletaval in je bil tako velika dodana vrednost programa). Domotožje je bilo kajpak prisotno ves čas (starši, ko bi vedeli, kako vas otroci pogreša- jo!), vendar razen kakšne solzice tu in tam, zlasti čez noč, večje krize ni bilo in so se otroci v glavnem dobro držali ter bodrili drug drugega. Tabor na Prvinah je minil v prijetnem razpoloženju, otroci so se lahko preizkusili in dokazali v številnih dejavnostih, sklepali nova prijateljstva ter predvsem uživali v nekoliko drugačnem okolju kot sicer, ves čas pa smo jih spodbujali in motivirali k sodelovanju v skupini in čim večji samostojnosti. Prijazno osebje in izkušeni vaditelji že omenjenega CŠOD so se izkazali z veliko gostoljubnostjo in zvrhano mero dobre volje, trzinske »vrtičkarje« pa so na Prvinah dan in noč spremljale Tjaša, Anja, Mira, Manica in Nina. Gašper Ogorelec Foto: Arhiv vrtca Trzin Miklavževa darila za vrtčevske otroke Malčki Vrtca Trzin so si v začetku decembra ogledali praznično obarvani predstavi, obdaril pa jih je tudi Miklavž. Vrtičkarji enot Žabica in Palčica so kar dva dneva zapored uživali kot gledališko občinstvo, v svet domišljije pa sta jih popeljali predstavi Izgubljeni škrat in Jelkin čudež. V prvi predstavi so malčki pomagali škratom, ki so med pripravljanjem daril v eno izmed škatel po pomoti zavili tudi prijatelja Lenija. Zabavnih zapletov ni manjkalo, nastopajoči in pozorni mladi gledalci pa so s skupnimi močmi razvozlali uganko ter poskrbeli za srečen konec in pravočasno obdaritev otrok v Snežni ulici. Predstavo so odlično odigrali dijakinje in dijaki Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika, za prijazno gesto pa si zaslužijo čestitke in pohvalo. Gledališče Ku-Kuc pa je za vrtčevko mladež predstavilo deklico Jelko, ki na podstrešju odkrije kup odsluženih predmetov in igrač. Ti si zelo želijo družbe otrok, še bolj pa, da bi postali darila zanje. Radio, punčka iz cunj, pisan dežnik, avtomobilček, žoga … Jelka verjame v čudeže, še bolj pa malo občinstvo in srečen razplet je tu, kakor je tudi prav! Majhni in malce večji smo uživali v obeh predstavah ter s ploskanjem nagradili vse nastopajoče, ki so pripravili prijeten uvod v prihajajoče praznične dni. Ob vrnitvi v svoje skupine pa so Medvedki, Veverice, Sovice … doživeli še eno prijetno presenečenje: prav vse vrtčevske otroke je obdaril Miklavž ter tako še polepšal veseli december. Za darila je poskrbelo trzinsko Društvo prijateljev mladine, prav tako pa je vrtcu znova podarilo prijetno gledališko predstavo (Ku-Kuc, 'Jelkin čudež'), za kar se najlepše zahvaljujemo. Gašper Ogorelec, Vrtec Trzin Foto: Arhiv Vrtca Trzin 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vrtec in šola Tudi trzinski »vrtičkarji« smo sodelovali v projektu »Tradicionalni slovenski zajtrk« V našem vrtcu pri spodbujanju zdravega prehranjevanja ter s tem zdravega življenjskega sloga sodelujemo že od samega začetka tega projekta, že dobrih deset let! Pri tem se trudimo ozaveščati tako starše kakor tudi otroke o pomembnosti zajtrka, hkrati pa tako podpiramo domače pridelovalce hrane, poudarjamo pomen domače samooskrbe, ohranjanja čistega in zdravega okolja ter že najmlajše seznanjamo s postopki pridelave in predelave hrane, lokalno pridelana hrana pa je tudi okusnejša in bolj zdrava. Tudi tokrat smo tretji novembrski petek uživali v okusnem kruhu z maslom in medom, mleku in sočnih jabolkih – in z velikim tekom pojedli prav vse! Zgledu tako imenovanega medenega zajtrka v vrtcu sledimo vse leto, saj v prehrano otrok vključujemo izključno ekološki med bližnjih pridelovalcev, poleg tega pa v veliki meri dobavljamo mleko, bio kruh, jabolka ter drugo sadje in zelenjavo iz domačega okolja. Tradicionalni slovenski zajtrk je imenitno uspel, ves teden pa smo se o vsem prej omenjenem na veliko pogovarjali ter tudi likovno ustvarjali in se ob tem veliko naučili. Za nameček smo Sovice sestavile tole domiselno deklamacijo: ZAJTRK Če boš prisluhnil nam, boš izvedel, kaj kdo od nas za zajtrk je snedel: nadvse namreč pri tem je obroku pomembno, da se že zjutraj dobro najemo. Torej: kruh dober, jajčka, kosmiči pa sadje in kaša – to prava izbira je naša. Še maslo in med ter kdaj marmelada, naj zdravo že zjutraj postane navada! Besedilo in foto: Gašper Ogorelec Zdravo tradicionalno kosilo Na dan slovenske hrane 18. novembra so devetošolci Osnovne šole Trzin v okviru projekta Kuhna pa to pripravili zdravo tradicionalno kosilo, značilno za našo ljubljansko okolico. Za pripravo jedi so uporabili značilne slovenske sezonske sestavine. Na šoli je dišalo po kislem zelju z ajdovo kašo in pečenjaku iz prosene kaše in jabolk. Pripravo tradicionalnega kosila sta si poleg vodje projekta gospe Anke Peljhan ogledali še državni sekretarki ministrstva za zdravje. Na kosilu se nam je pozneje pridružil še župan občine Trzin, Peter Ložar. Povabili smo pa tudi pet izbranih učenk tretjega razreda. Prav dan slovenske hrane je opomnik za vse nas, da hrana ni samoumevna in da lahko že s preprostimi sestavinami in okusi pripravimo odlične zdrave jedi, ki vplivajo na dobro počutje. Cilja projekta sta poleg priprave zdravih tradicionalnih jedi tudi ozaveščanje učencev glede pravilnega odnosa do hrane ter medvrstniška spodbuda k uživanju domačih jedi in pripravi le-teh tudi doma. Čedalje več učencev je željnih spoznavanja različnih postopkov priprave jedi, izbora sestavin in igre tradicionalnih okusov. Devetošolci so na koncu dogodka ugotovili, da je veliko lažje privzgojiti okus ali odnos do domačih jedi v mladosti ali čim prej. Najmlajše udeleženke kosila so dokazale, da se vsaj na takih dogodkih, kot je ta, ni treba bati zavržkov do hrane, saj so z užitkom pojedle prav vse. Vsi skupaj so ravnateljici predlagali, da bi prav te dve jedi umestili na šolski jedilnik. Projekt Kuhna pa to sofinancira ministrstvo za zdravje, pokrovitelj projekta je Spar Slovenija. Kislo zelje z ajdovo kašo Sestavine: • 250 g ajdove kaše • 500 g kislega zelja • 1 čebula • lovorjev list • sol in poper • rdeča mleta sladka paprika • ocvirki za zabelo Priprava: 1. Narezano čebulo daj v lonec in jo popraži. 2. Dodaj kislo zelje in ajdovo kašo ter prelij s toliko vode, da prekrije vse sestavine. 3. Začini s soljo, poprom in rdečo mleto sladko papriko. 4. Na koncu zabeli z ocvirki. Pečena prosena kaša z jabolki Sestavine: • 250 g prosene kaše • 750 ml mleka • 10 jabolk • Cimet • Med Priprava: 1. V lonec zlij mleko in ga pusti zavreti. 2. Zakuhaj kašo in pusti počasi kuhati vsaj 20 minut. 3. Medtem naribaj jabolka, dodaj med in cimet. 4. Kuhano proseno kašo zmešaj z jabolki in vse skupaj predeni v pekač. 5. Peci 20 minut pri 180 stopinjah. 6. Pečene kose lahko na koncu še pokapaš z medom. december 2022 | 17 Otroci V knjižnici modrovale sovice V Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin so novembra pripravili posebno jesensko ustvarjalnico. Delavnica, ki je vnovič pritegnila večje število posameznikov različnih starosti, je potekala v prostorih knjižnice. Čeprav se je spet odzvalo veliko majhnih in velikih ustvarjalcev, so udeleženci vseeno imeli dovolj prostora, da so ustvarjalno druženje lahko izpeljali v prijetno sproščenem razpoloženju. Pod vodstvom ustvarjalne gospe Maje so izdelovali nekaj, kar se lepo ujema z barvito jesenjo – čudovite modre sovice. Ustvarjali so jih iz barvnega papirja, da so v izdelke vnesli čim večjo igrivost, hkrati pa so po želji dodajali podrobnosti iz drugih materialov, ki so bili na voljo. Dokončane sovice so bile tako različnih barv in oblik, saj na tovrstnih delavnicah udeležencev nikdar ne omejujejo vnaprej predpisana merila, da lahko vsakdo svoj izdelek oblikuje po svojem okusu. Vsak ustvarjalec je tako vnesel nekaj svojega. Dokončane izdelke so umetniki nato razobesili na čudovito drevesce, ki ga je je ustvarjalka prinesla s seboj, in tako ustvarili podobno barvitega gozda, ozaljšanega z razigranimi sovicami. Dokaz, da je takšno ustvarjanje vselej dobrodošlo ne glede na letni čas in tematiko, v njem pa vedno uživajo tako mladi kot tisti z nekaj več izkušnjami, so tudi fotografije, ki so nastale med delavnico. Prihodnjič vabljeni zraven! Besedilo in foto: Barbara Kopač Božično razpoloženje v Knjižnici Trzin December je mesec ustvarjanja, ki ga podpirajo tudi v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin, kjer so poskrbeli za še posebej ustvarjalno praznično delavnico. V božično obarvane umetniške vode so se otroci podali že na pravljični urici, ki se je prelevila v ustvarjalno delavnico. Začeli so z izdelavo božičnih vasic, ki jo je vsak udeleženec okrasil (in tudi 'zgradil') po svoje, nadaljevali pa z oblikovanjem posebnih božičnih voščilnic – božičkovih glav. Mladi umetniki so poslikali še božično okrasje, ki ga je pravljičarka in ustvarjalka Maja že vnaprej pripravila. S seboj je prinesla novoletne okraske iz mavca in keramičnega prahu, da so jih otroci po navdihu okrasili z živobarvnimi odtenki. Končni izdelki bodo krasili domače smrečice oblikovalcev in v občasno stresen december vnesli tisto, kar pravzaprav je bistvo božično-novoletnih praznikov – mir in veselje. Hkrati nas bodo opomnili, da se sreča običajno res skriva v majhnih stvareh. Prijetne in sproščene praznike voščim! Besedilo in foto: Barbara Kopač Moja Luna Trenutki, ko je luna lepo zaobljena in čudovito svetla, so moji najljubši. V takšnem razmišljanju pa nisem edina. Enako meni tudi sovica Uhica, glavna junakinja novembrske otroške predstave, ki se je v organizaciji Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin in izvedbi Renate Brglez, idejne vodje in lastnice Gledališča Pravljičarna, odvila v Dvorani Marjance Ručigaj. Otroci, ki Renatine predstave vedno z največjim veseljem spremljajo, so se v pričakovanju novega razkritja zbrali v dvorani oziroma nekateri kar pod odrom, da bi pobliže spoznali vedoželjno sovico. Ta uživa v branju. Obožuje knjige, da pa jih je dejansko lahko prebirala – saj veste, sove so nočne živali –, ji je na pomoč vsako noč priskočila prijateljica Luna. Tako sta vse noči preždeli skupaj. Luna visoko na nebu, ozaljšana s sijem, sovica pa s kljunom globoko v knjigah. Dokler se neke noči predrzni oblak ni namestil pred Lunino obličje. Vedra Luna tako s svojo svetlobo ni več dosegla malega knjižnega molja, ki pa zaradi pomanjkanja svetlobe ni mogel več brati. Uhica se je odločila za drzen podvig – poiskala bo svojo Luno in poskrbela, da se njen vir svetlobe vrne na svoje prvotno mesto. Napotke in namige je Uhica iskala v posebni knjigi zakladov, v veliko pomoč pa ji je bilo mlado občinstvo, ki je sovico vseskozi usmerjalo in pomagalo z navodili, da bi res čim prej dosegla svojo prijateljico. A 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin med potjo je sovica kaj hitro spoznala, da so zakladi, navedeni v njeni knjigi, resda številni in raznovrstni, da pa najdragocenejšega nosi v sebi. Vas zanima, o čem je govor? Tako je, o znanju. Ne govorijo kar tjavendan, da je v znanju moč. To resnico je na svojem popotovanju, na katerem so jo zvesto spremljali razigrani obiskovalci, odkrila tudi Uhica. Da je naša najdragocenejša dobrina prav znanje, so v poučni predstavi spoznali tudi otroci, ki so zdaj nedvomno že v pričakovanju nove predstave, ta pa jih bo v decembrskem času najbrž popeljala do Božička. Če boste pridni, se morda tam srečamo. Besedilo in foto: Barbara Kopač Trzinci - naš ponos Z dr. Katjo Rebolj o rastlinah prihodnosti Poleg že objavljenih književnih del predstavljamo sveže delo doktorice Katje Rebolj, Trzinke, ki je poznana po poglobljenem znanju o užitnem divjem rastlinju, o čemer smo vsi več lahko prebrali v njeni prejšnji knjigi, poleg tega pa v toplejših mesecih pripravlja tudi delavnice. Doktorica biokemije, ki je sebe do zdaj opisovala kot nabiralko, z izidom nove knjige pa kot nabiralko plevela, se je pisanja nove zgodbe zdravilnih plevelov lotila že pred dobrim letom dni, seveda s preučevanjem že spisane strokovne literature s tega področja in preučevanjem številnih drugih virov. Želela je poskrbeti, da vsaki predstavljeni rastlini v delu vdihne delček sebe ter poskrbi, da se bralstvo podrobneje poduči o rastlinah, ki nas obdajajo. V kratkem pogovoru je avtorica omenila, da je imela pri nastajanju dela pomembno vlogo tudi oblikovalka, ki je s pretanjenim čutom za vizualno podobo poskrbela za privlačno podobo dela. Pri izdaji predhodnega dela se je pokazalo, da smo ljudje vizualna bitja, da nas pritegne platnica, po kateri (pogosto prehitro) presojamo knjige, zato je tokratna knjiga opremljena s še več fotografijami, kar pri marsikom odpravi dvome o tem, da so pleveli lahko ne le uporabni, marveč celo tudi zelo lepi. »Ta knjiga vsebuje veliko več slikovnega gradiva kakor prva, saj je bil moj cilj zajeti tudi vse podobne rastline, da ljudje namesto zdravilnih rastlin ne bi nabrali česa drugega. Te slike so prispevali mnogi slovenski botaniki,« pojasnjuje Katja. Namen dela je predstaviti rastlinje, ki nas obdaja, čemur pritrjuje tudi avtor spremne besede, profesor dr. Samo Kreft, ki pravi, da nas ti pleveli spremljajo na vsakem koraku, so za vsakim ovinkom, sami pa se ne zavedamo njihovih koristnih učinkovin, ker tovrstnega rastlinja preprosto ne (pre)poznamo. Prav zato verjamem, da nam bo delo razjasnilo marsikatero zadrego, za več vpogleda pa lahko obiščete tudi avtoričino spletno stran (www.katjarebolj.com), kjer najdete odgovore na številna vprašanja, hkrati pa si lahko priskrbite omenjeno knjigo. Barbara Kopač Foto: Sonja Ravbar Ustvarjam podobe, ki jih želim predati hčerama Polona Lovšin je likovnica, ki živi v Trzinu. Tokrat se nam je predstavila z razstavo, ki jo je 5. decembra postavila v Knjižnici Domžale. Ta je zasnovana na poustvarjenem delu Hansa Christiana Andersena, ki ga je v letu 2020 opremila s svežimi, pandemiji primernimi ilustracijami. Te na sodoben način prikazujejo deklico z vžigalicami, ki dandanes predstavlja dobršen del svetovnega prebivalstva. Zaradi posodobljenega prikaza in podob, ki so bralcem blizu – trboveljska cementarna, Šuštarski most v Ljubljani, cerkev Srca Jezusovega, prav tako v prestolnici – je zgodba bolj razumljiva tudi mlajšim, da si lažje zamišljajo, kdo so te deklice z vžigalicami. Domžalska razstava predstavlja podobe/izseke iz omenjenega dela, ki so vredni ogleda, predvsem v današnjem času, ko je prepad med nižjim in višjim družbenim razredom vse večji. »Otrok ve, da obstajajo lačni ljudje, ljudje brez doma, da rastejo v nasilju itd. Mnogi otroci se poistovetijo z Deklico z vžigalicami, mnogi v teh podobah in zgodbi sočustvujejo. Vzgajati čutenje in empatijo je še kako pomembno, še posebej v teh časih,« dodaja avtorica. Od nekdaj se rada posveča podobam, ki jih želi predati svojima hčerkama, najsi so te podobe še tako ranljive in boleče. Prav zato so njena dela, okronana s številnimi nagradami, tako edinstvena, saj se vanje ne boji vključevati bolečih in težkih vprašanj, ki so del našega vsakdana. To je zelo lepo ubesedila tudi umetnica. »Celotna življenjska pot od rojstva in naprej se preplete v samega človeka. V sebi bom imela malo Polono, ki me bo nagovarjala k podobam, ki jih potem rišem. Bolj kot bolezen, zaradi katere sem v letu 2014 skoraj zapustila ta svet, me je prizadela ločitev. Družina in oče mojih dveh deklic sta mi pomenila vse.« To so tiste omenjene zahtevne tematike, ki se jim Polona ne izogiba, temveč v njih najde navdih za svoje stvaritve. Kot pravi, se v življenju nasploh pogosto opre na izsek iz svojega najljubšega filma, Čudovito življenje: »En sam človek vpliva na množico ljudi in kaj se zgodi, ko mu ne bi bilo dano rojstvo?« Svobodo pri ustvarjanju ji ponuja prav domovina. Ko je delovala v tujini, se je pogosto podrejala željam naročnikov, v Sloveniji pa lažje izraža svojo umetniško dušo – neokrnjeno, pristno in razgaljeno iskreno. Vabljeni na ogled razstave, ki je na voljo v prostorih Knjižnice Domžale in ki vas še posebej v adventnem času ne bo pustila ravnodušnih. Besedilo in foto: Barbara Kopač december 2022 | 19 Knjižni kotiček Kaj beremo v decembru? Zaplavajmo v nove knjižne vsebine, ki so vnovič raznovrstne in prav zato vredne branja, saj nas popeljejo v svetove, v kakršne do zdaj še nismo stopili. Orhan Pamuk – ČUDAŠTVO V MOJI GLAVI Zgodba se začne 17. junija 1982. Ali se za izbranim datumom skriva globlji pomen, boste morali ugotoviti sami, lahko pa razkrijem, da se nam že na samem začetku predstavita glavna protagonista, ki nas vodita skozi ljubezensko epopejo. Da je Pamuk resnični mojster prozne besede, je dokaz to delo, avtorjevo deveto po vrsti, ki v marsičem izstopa. Kdor je že prebral kakšno njegovo prejšnje delo, dobro ve, da je mogoče v njegovih pripovedih zaslediti dobršen del čudaštva. Seveda je govor o čudaštvu v pozitivnem smislu, za kaj več pa predlagam, da kar sami posežete po na videz zajetnem čtivu, ki pa vas bo, verjemite, že s prvim poglavjem pritegnilo. Rudi Rajar – PROFESOR TERORIST Morda nasilen oziroma pretirano napadalen naslov, vendar ni nujno neresničen. Zgodba Rudija Rajarja premore marsikatere avtobiografske elemente, ki so jim ponekod za namene večje napetosti zgodbe dodani izmišljeni dejavniki. Pripoved, ki jo krasijo avtorjeve lastne fotografije, posnete na njegovih edinstvenih in številnih popotovanjih po svetu, nas vodi skozi strokovna področja, o katerih je zaslužni profesor dr. Rudi Rajar predaval tako svojim študentom kakor drugim strokovnjakom s področja, popelje pa nas tudi na pot, kjer bralca vodita pustolovski duh in neverjetna iznajdljivost vodilnega lika zgodbe. vožnjo, na delovnem mestu. Vsekakor je neumnost nekaj, česar se ne moremo rešiti, najsi se še tako trudimo. Tega se zaveda tudi urednik Jean-François Marmion, ki je želel enkrat za vselej razrešiti to večno uganko človeške neumnosti. Zakaj je povsod prisotna? Zakaj je vedno nekje v bližini, četudi ni nam lastna? Tako je zbral največje ume sveta, največje strokovnjake, ki bi mu pomagali pojasniti izvor in navsezadnje tudi vlogo pojava, ki nas običajno spremlja povsod, še posebej tedaj, ko je tega najmanj treba. »Končno! Neumnost, ta vseprisotna človeška vrlina, je zdaj pojasnjena.« Phaedra Patrick – SKRIVNOST Z MOSTU LJUBEZNI Janko Valjavec – TAJKUN IVAN Most ljubezni. Mesto, ki ga vdovec Mitchell redno obiskuje z namenom, da redno odstranjuje ključavnice, ki jih na mostu puščajo zaljubljenci. Nekega dne njegovo rutino pretrese poseben dogodek. Ženska pade v reko, Mitchell jo reši. Ženska izgine. Mitchellu pa misli vseskozi uhajajo k njej. Kdo je nenavadna dama? Kam je izginila? Zakaj se je za njo izgubila vsaka sled? Avtorica igrivo, a hkrati prodorno opisuje življenje togega vdovca, ki prisega na ustaljeno življenje, kar prenaša na svojo mladoletno hčerko, ki pa ga spontan in nepredviden dogodek spelje na popolnoma novo, svežo, še nezačrtano pot, ki vdovčevo življenje obrne na glavo. Pozneje se izkaže, da to morda niti ni bilo tako slabo … Jean-François Marmion – PSIHOLOGIJA NEUMNOSTI Neumnost je stalnica v življenju vsakega posameznika: mene, vas, vaših sosedov in znancev, sorodnikov, vaših najbližjih. Lahko smo sami njeni pobudniki, lahko se zgražamo nad tem, kako jo naši svojci vpeljujejo v svoja življenja, lahko smo ji slučajno priča na cesti, med Janko Valjavec je bralce navdušil že s svojimi predhodnimi romani, v katerih spretno združuje strokovno področje z leposlovjem, hkrati pa bralcu vseskozi ponuja jasen vpogled v dogajanje. Zgodba ves čas poteka pred bralčevimi očmi, rdeča nit se lepo razvija, skrivnosti se razkrivajo v ustreznem (po večini kronološkem) zaporedju in previdno odstirajo tančico, za katero se skriva odgovor, ki ga iščejo že od prve povedi. V tokratnem delu se protagonist odloči svoje poklicno življenje zapeljati v drugo smer, pri čemer naleti na številne ovire, od korupcije in metanja polen pod noge do namernega sabotiranja vsake poslovne odločitve. Udobno se namestite, vzemite izbrano delo v roke in sami presodite, ali se za vsemi opisanimi dejanji skriva tudi zločin. Ivan Sciapeconi – ŠTIRIDESET UNIFORM IN EN GUMB Avtor popisuje pretresljivo zgodbo 40 otrok, ki jim je v letu 1942 uspelo pobegniti iz primeža nacistične Nemčije. Pripoved, ki nas popelje po spominih teh judovskih otrok, zariše grozljivo potovanje mladoletnikov, ki se na poti v Palestino ustavijo na Hrvaškem, v Sloveniji in nazadnje v Italiji. Tam se zanje pokaže žarek upanja, vendar jim je približno po letu dni vnovič odvzeto, ko se v vas, kjer bivajo, naselijo nacistične čete. A tedaj se njihovo upanje okrepi, saj tokrat niso prepuščeni sami sebi, temveč jim ob bok stopi kar vsa vas, ki ne bo dopustila, da mlade Jude pretrese nova grozota. Boleča, vendar lepa pripoved o neizmernem junaštvu in izjemni požrtvovalnosti, ki nikdar ne bosta pozabljena. Besedilo in foto: Barbara Kopač 7 8 9 14 16 Mojca Močnik, Mengeška c. 69, 1236 TRZIN 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas 15 Dogajanje na dlani Moja abeceda – opismenjujmo skupaj Opismenjevanje otrok je ključnega pomena. Ne zgolj za tiste, ki delujejo na pedagoškem področju in se poklicno ukvarjajo z izobraževanjem otrok, temveč za vse – za starše, stare starše, otroke same in za vsakega posameznika. Zakaj? Z opismenjevanjem želimo doseči, da so naši otroci funkcionalni pismeni, da usvojijo zmožnost in sposobnost pisanja, branja, poslušanja in govorjenja. Teoretični del je jasen, kaj pa praksa? Obstaja mnogo gradiva, ki je ustvarjeno z namenom, da otrokom vcepi osnove pismenosti, še preden ti prestopijo šolski prag, da so zmožni tvoriti in sprejemati besedila. A kaj izbrati, s katero knjigo začeti? Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je ob koncu novembra v goste povabila Matejo Vidrajz, ki je predstavila tedaj še prihajajočo, danes pa že sveže natisnjeno knjigo Moja abeceda. Knjiga, ki je izšla v samozaložbi, je, kot pravi avtorica, zasnovana za otroke različnih starosti. Najmlajšim so namenjene predvsem slike, s katerimi spoznavajo različne predmete, se učijo o hrani, prepoznavajo različne domače živali, se seznanijo s poklici, posvetijo pa se lahko tudi človeškemu telesu, športnim dejavnostim, glasbi in še marsičemu. Za starejše otroke, ki te osnove že imajo, je privlačnejša nadgradnja znanja. S knjigo si lahko pomagajo utrditi že znano na področju poznavanja abecede (posameznih črk), glasove lahko povezujejo s predpisanimi znaki in podobno. V knjigi je vsaki črki pridana tudi zabavna miselna igra Poišči vsiljivca, s katero se otroci posvečajo predvsem glasoslovnemu vidiku. Igra je razgibana, zato se je otroci ne bodo hitro naveličali. Ob zabavi bodo pilili učne spretnosti in hkrati okrepili jezikovne zmožnosti. Čeprav knjiga v času predstavitve še ni bila na voljo, je avtorica prisotne navdušila s prikazano vsebino, da si jo bodo tisti, ki je doslej še niso naročili, nedvomno v kratkem izposodili v najbližji knjižnici. Skupaj tako lahko poiščemo vsiljivca, se urimo v jezikovnih spretnostih ter razmišljamo o vrednosti jezika, ki ga ima ta v našem življenju. Besedilo in foto: Barbara Kopač Vse trzinske zgodbe na enem mestu Literarno ustvarjanje Trzinu ni tuje. Vanj je vpeto že dolga leta, kar dokazujejo tudi številna literarna priznanja. A v prispevku bi se rada posvetila dediščini, zapuščini, tistemu, kar Trzinci s svojim literarnim ustvarjanjem puščajo svojim zanamcem. S tem na umu se je pred leti Trzinki Jožici Valenčak porodila zamisel, da bi lahko ti umetniki v svoje pisanje vključili lastne spomine, prigode, izkušnje, ponekod pa dodali kakšno ozaljšano podrobnost. Tako bi prebivalci Trzina s svojim delom kljub občasno dodanim domišljijskim prvinam kulturno dediščino v vsej veličini prenesli na svoje potomce. Iz tega se je razvila pobuda za Natečaj za trzinsko zgodbo. Ta se je začel v sodelovanju med Turističnim društvom Kanja Trzin, Občino Trzin in Krajevno knjižnico Tineta Orla Trzin tudi uresničevati. Vsako leto je bila natečaju, ki se je sprva imenoval Zgodba mojega kraja, nato pa se preimenoval v Trzinske zgodbe, priključena nova zgodba. In še ena in še ena. Nekateri udeleženci so se držali tradicije in sodelovali prav vsako leto, drugi so se natečaja udeleževali občasno, vselej pa je bil ta prispevek bogat, jedrnat in vreden večne hrambe. Od leta 2011, odkar so se spisale prve trzinske zgodbe, se je vsako leto le še dopolnjevalo to edinstveno krajevno literarno dediščino, ki je obiskovalce vsakoletne zaključne prireditve, na kateri so oddane zgodbe tistega leta tudi prebrali, navduševala z raznovrstnimi spomini iz trzinske zgodovine ter radoživimi opisi prigod v trzinskem okraju, ki so jim bili včasih dodani še kakšni zapisi domišljijske narave. Z namenom, da bi vse te zapise ohranili in jih ustrezno obeležili, so se organizatorji odločili za izdajo zbornika, v katerem bi bile vse te zgodbe predstavljene kronološko, vsebine pa so tako na voljo vsem, ki jih količkaj zanima kulturna zgodovina Trzina. december 2022 Zamisel zbornika se je porodila že pred časom, a jo je pandemija začasno zaustavila, vendar ne onemogočila. Zgodbe so se še naprej pridno zbirale z namenom, da se ti zapisi o resnično izmišljenih (ali pa izmišljeno resničnih) pripetljajih v celoti zberejo in shranijo, posledično pa našim zanamcem ponudijo iskriv vpogled v dogajanje, ki je neodtujljivo povezano s kulturno-zgodovinskim oblikovanjem Trzina. In prav ta zbornik bo v kratkem, načeloma že ob koncu leta, na voljo tudi vam, dragi bralci, zato naj vas ne peče vest, če ste kakšno od prebiranj trzinskih zgodb zamudili. Kmalu vam bo na vpogled celotna zbirka. Vabljeni k branju. Besedilo in foto: Barbara Kopač | 21 Dogajanje na dlani Razgled iz kraljeve sobe gorskih bogov Potopisna predavanja, ki jih gosti KUD Trzin, so slikovita, gostujoči predavatelji pa so osebe, ki imajo številne popotniške izkušnje. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. O svojem nenavadnem šesttedenskem vzponu na nekatere najvišje svetovne vršace nam je v novembru pripovedoval Tadej Bolta, arhitekt po poklicu, ki se v prostem času posveča potovanjem, alpinizmu, jadralnemu padalstvu in turnemu smučanju. O poti, ki jo je opravil avgusta in septembra letos, nam je pripovedoval izredno slikovito, svojo pripoved pa opremil z zgovornimi fotografijami, ki so prikazovale vzpone in padce (teh, hvala bogu, ne dobesedno) edinstvene, a naporne pohodniško-plezalne izkušnje. Želja, da bi obiskal pakistanski gorski predel, se je rodila že pred več kot desetimi leti, ko je popotnik v letu 2010 obiskal tadžikistanski Pamir in poslušal ljudi, češ, pakistanski Karakorum pa po razgledih tega še prekaša. Tako mu ta želja ni dala miru, dokler je letos ob koncu poletja ni uresničil. Odločil se je, da na poti opravi štiri trekinge, pri čemer je začel z najdaljšim – trekingom Gondogoro La, ki poteka po gorovju Karakorum, kjer si je mogoče ogledati kar štiri od štirinajstih osemtisočakov na svetu. Pot je trajala 14 dni, tja pa se je Tadej odpravil z agencijo, saj dostop brez vodnika ni dovoljen. Pot poteka ob pakistansko-indijski meji. Pred začetkom odprave je imel še nekaj prostega časa, zato si je ogledal Lahore, mesto, prežeto s kulturo in zgodovino. Ker pa so tedaj praznovali ašuro, dan spomina, je mesto mirovalo, poostrene so bile varnostne razmere, kar pa mu ni preprečilo, da ne bi vsaj delno začutil mestnega utripa. Nato se je odpravil proti Islamabadu, kjer ga je prevzela agencija. Skupina osemnajstih ljudi enajstih različnih narodnosti se je z letalom, ki jih je popeljalo med štiri nepozabne osemtisočake, odpravila na slikovito pohodniško odpravo. Ta je tri dni potovala, 24 ur počivala, spet tri dni potovala, 24 ur počivala. Tako so potovali z zmerno hitrostjo in se ustrezno prilagajali višinskim razmeram. Ključ do uspešne aklimatizije je namreč postopen (ne prehiter) vzpon. Začeli so na višini 3000 metrov, najvišja točka, ki jo je odprava dosegla, pa je bil prelaz Gondogoro La, ki leži na višini 5585 metrov. Tu so imeli srečo, saj ga je dan zatem pobelil sneg, zato ga skupina, ki jim je sledila, ni mogla več prečkati. Med potjo se jim je odprl pogled na drugo najvišjo in tudi drugo najnevarnejšo goro na svetu, K2 (8611 metrov), ki pa je bila vseskozi zavita v oblake, zato vrha niso mogli uzreti. So pa lahko občudovali eno najlepših gora na svetu, Laila Peak (6098 metrov – 'laila' v perzijskem in arabskem jeziku predstavlja ljubljeno žensko, kar se omenjeni gori kar lepo poda – je namreč plezalno zahtevna, poleg tega pa je za vzpon zahtevana posebno dovolilnico). Na dan so prehodili od 10 do 20 kilometrov, odvisno od terena, ki je bil izredno razgiban. Poleg osemnajstih turistov je skupino sestavljalo še 70 članov odprave, od vodnika in kuharjev do nosačev, ki so skrbeli za prtljago udeležencev. Odprava je prenočila tudi v kampu Concordia, ki slovi kot »kraljeva soba gorskih bogov«, saj ponuja enega najlepših razgledov na svetu. Od tam lahko ob lepem vremenu občudujete Čogoliso, goro, kjer je življenje izgubil sloviti avstrijski alpinist Hermann Buhl, ki se je prvi povzpel na Nango Parbat (1953) in Broad Peak (1957). Sledil je tridnevni treking, ki je Tadeja popeljal do baznega tabora Nange Parbata, poznane kot 'ubijalske gore'. Do zdaj se je vzpona lotilo nekaj več kot 280 posameznikov, pri čemer jih je kar 64 umrlo, kar je izredno visok odstotek. Z omenjenim trekingom je popotnik zapustil slikovito pogorje Karakoruma ter se podal pod najzahodnejšo goro slovite Himalaje. Nanga Parbat je sicer deveti najvišji vršac na svetu (8126 metrov) in spada med štirinajst svetovnih osemtisočakov. Je tretja najnevarnejša gora na svetu, pri čemer jo glede na mnenja strokovnjakov prekašata le K2 in Annapurna, slednja naj bi bila nevarnejša, K2 pa plezalno zahtevnejša, predvsem v zimskih razmerah. Poleg tega vzpon na K2 zahteva finančni vložek, saj se, odvisno od agencije, cene odprave gibajo med 25.000 in 70.000 evri (lahko tudi več), a po večini še vedno manj, kot znaša strošek vzpona na Mount Everest. 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Tretji treking je bil v primerjavi s prvim kratek, saj je trajal le en dan. Omenjena pot ne zahteva vodnika, je pa treking Rakapoši zanimiv, saj je gora s 7788 metri nadmorske višine edina gora na svetu, kjer je med baznim taborom in vrhom več kot 5000 metrov višinske razlike. Skupina se je do tabora vzpela po severni strani, kjer je višinska razlika višja, se je pa Tadej prav tam zastrupil s hrano, zato morda na ta enodnevni treking nima najlepših spominov. Se je pa to popravilo na zadnjem trekingu, ko se je, čeprav to ni zahtevano, odločil za vodnika. Sedem dni vendar ni malo, zato je bolje, da imaš ob sebi še koga. Vodnik je s seboj pripeljal še brata in trojica se je podala na treking Šimsal. Tu se je gost večera sprva še trudil, da bi sam nosil vso prtljago, vendar ga je že po prvem dnevu premagala izčrpanost in je del prtljage predal sotrpinoma. Zanimivo je to, da so pakistanski vodniki večinoma samouki. Vodnikov brat se je na pot odpravil popolnoma brez izkušenj, sam vodnik pa, sicer turni smučar in plezalec, kot se je izkazalo med plezanjem, niti cepina ni znal ustrezno uporabljati. Tako je bil vzpon na Miglik Sar (6050 metrov) silno zanimiv, saj ju je Tadej učil pravilne rabe plezalnega orodja. Na poti so spoznali pastirje, ki so skrbeli za čredo 1500 jakov, nekateri celo za 6000 ovac. Ker pa izkušeni popotnik prisega na prilagajanje okolju, se je z veseljem zadržal v tem okolju, poklepetal s pastirji, se jim pridružil pri obedovanju in tako dalje. Ustvarjanje spominov, ki človeka spremljajo vse življenje. In ko je to izkušnjo primerjal s klasičnim nepalskim trekingom, je poudaril, da so pakistanski trekingi zahtevnejši, saj ob poti ni prenočišč – prenočevali so v šotorih – kot so značilna za nepalsko gorovje, je pa to hkrati tudi izkušnja, ki je ne bo pozabil. Nova poznanstva, novi spomini, nova znanja. Besedilo in foto: Barbara Kopač Dogajanje na dlani Nekoga moraš imeti, da mu poveš stvari Milena Miklavčič je pisateljica, novinarka, ljubiteljska antropologija in zbirateljica zgodb ter redna gostja literarnih večerov Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin. V zadnjem desetletju najbolj odzvanja njena danes že tetralogija Ogenj, rit in kače niso za igrače. Prvo delo je izšlo v letu 2013, dve leti pozneje mu je sledilo nadaljevanje, podnaslovljeno Babice, hčere in vnukinje. V letu 2019, tik pred pandemijo, so na svoj račun prišli še moški, saj je avtorica izdala tretje delo, Moške zgodbe, ki pa zaradi pandemije niso doživele dosti predstavitev. Na naše veliko veselje se je s četrtim delom, podnaslovljenim Poglejte, moji ljudje prihajajo!, Milena vnovič lahko oglasila v Dvorani Marjance Ručigaj in nam predstavila nekaj novih izkušenj in pristnih zgodb, zapisanih v delu. Poglejte, moji ljudje prihajajo! Za podnaslov za svoje četrto delo v seriji Ogenj, rit in kače niso za igrače si je avtorica izposodila besede znamenite slovenske igralke Ivanke Mežan, ki je, preden je prejela prestižno nagrado Borštnikov prstan, želela poudariti pomen skupnosti in s prevzemom nagrade počakati, dokler na prireditev ne prispejo tudi 'njeni' ljudje. Od tod izrek, ki se je Mileni tako močno usidral v srce, da ga je izbrala za podnaslov najnovejšega dela. Tudi sama verjame v pomen skupnosti. Vsakodnevno se srečuje z ljudmi, posluša njihove zgodbe, jih zapisuje in hrani. In te zgodbe niso vedno radostne, običajno vse prej kot to. So žalostne in boleče, so trpeče in drhteče, a so njihove. So pristne in iskrene, so del njihovega življenja in s poslušanjem postanejo tudi del Mileninega. Ko pa v roke vzamemo njeno knjigo še mi bralci, te zgodbe postanejo tudi del našega življenja. »Poglejte, kot je rekel Minatti, 'nekoga moraš imeti rad', le da jaz to prilagodim in pravim, da moraš imeti nekoga, ki mu lahko poveš vse,« je na literarnem večeru povedala gostja. »Določeni ljudje pridejo, z menoj podelijo zgodbo in odidejo. Drugi ostanejo in smo še danes v stiku. Tretji pridejo, povedo, odidejo, čez določen čas pa se spet vrnejo. A vsem je skupno to, da si z deljenjem svoje zgodbe olajšajo dušo in povrnejo življenje.« In to v resnici potrebujemo vsi. Besedilo in foto: Barbara Kopač Starejši za starejše Sredi leta 2021 se je naše društvo upokojencev pridružilo programu Starejši za starejše, ki se izvaja v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (v nadaljevanju: ZDUS). Bistvo tega socialnega programa je v tem, da se obiščejo v občini vsi občani, ki so starejši od 69 let, in se ugotovijo njihove potrebe za čim boljšo kakovost življenja doma. V ta namen so v ZDUS-u izdelali anketne vprašalnike, na podlagi katerih prostovoljci zberejo odgovore na pet svežnjev vprašanj: o bivalnih prostorih, potrebi po pomoči, prostem času in osebnem počutju posameznika in o tem, kaj si starejši želijo v občini. Za izvajanje programa sva se doslej izobraževali dve prostovoljki, in sicer Zdenka Glavan in Milica Erčulj. ZDUS nama je omogočil v aprilu letos dvodnevno izobraževanje v Izoli. Na tem izobraževanju sva se srečali s prostovoljkami iz Gorenjske, ki v svojih občinah ta program izvajajo že po 15 in več let. Največ časa je bilo namenjenega prepo- znavanju dementnih oseb in računalniškemu programu, s katerim se analizira stanje anketiranih oseb. V okviru programa so nas seznanili tudi z e-oskrbo in njenim delovanjem. Program Starejši za starejše se financira iz evropskih sredstev, sponzorirajo ga Varuh Zdravja, Krka in Zavarovalnica Triglav. Če smo v letu 2021 še bolj tipali, kakšne oblike pomoči starejši potrebujejo, letos že z gotovostjo lahko potrdim, da je največ interesa za »prostoferja«. Za ta namen že iščemo mlajše upokojence prostovoljce, ki bi bili pripravljeni opravljati prevoze. Veseli pa nas tudi dejstvo, da naše predloge župan jemlje resno. Na tem mestu se zahvaljujem vsem 120 anketiranim občanom, ki ste nam odprli vrata svojega doma in omogočili, da je program zaživel. Milica Erčulj LAS Za mesto in vas Lokalna akcijska skupina Za mesto in vas (LAS Za mesto in vas) je bila ustanovljena leta 2015. Povezuje občine Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Njen osrednji namen je spodbujanje celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij, poudarek pa je na dejavnem vključevanju prebivalstva v skupno načrtovanje in odločanje o lastnem lokalnem razvoju. Podpiramo manjše dobre zgodbe, ki ne uspejo kandidirati na drugih zapletenih državnih ali evropskih razpisih. V okviru LAS Za mesto in vas smo na podlagi prepoznanih ključnih potreb in priložnosti območja postavili skupne cilje ter pripravili temeljni dokument – Strategijo lokalnega razvoja. Ta vsebuje okvire za črpanje sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR). Prioritete delovanja so bile v preteklih letih usmerjene na štiri glavna področja: ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. LAS Za mesto in vas v letu 2022 vključuje 54 članov, ki prihajajo iz javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe. V LAS so tako vkljudecember 2022 čene občine, šole, zavodi, podjetja, kmetije, fizične osebe, društva ter druge neprofitne organizacije. V preteklem programskem obdobju je v projektih LAS Za mesto in vas sodelovalo 60 različnih partnerjev. V času delovanja LAS Za mesto in vas je bilo prepoznanih in odobrenih 39 odličnih projektov, od katerih je bilo 22 tudi že uspešno končanih. Vsi projekti so podrobneje predstavljeni v posebni brošuri in na spletni strani LAS Za mesto in vas. O dogodkih v LAS Za mesto in vas ste lahko po novem obveščeni tudi na Facebookovi strani LAS Za mesto in vas. V prihodnjih mesecih se bomo lotili priprave nove Strategije lokalnega razvoja za prihodnje zgodbe. Že v tem trenutku vas vabimo, da nam pomagate postaviti nove prioritete delovanja, ki jih bomo obravnavali v naslednjem programskem obdobju. V kratki anketi (na voljo na povezavi https://www.1ka.si/a/66575b8c) lahko predlagate vsebine, ki bi se jim po vašem mnenju morali posvetiti v prihodnjih letih. Veselimo se novih izzivov in priložnosti, da s projekti LAS izboljšamo in veliko bolje povežemo naše lokalne skupnosti, predvsem pa pustimo ljudem in okolju nove vsebine, ki bodo v ponos ali veselje vsem nam. | 23 Dogajanje na dlani Zmagovito do cilja Po naših željah in moji napovedi se je sredi novembra uresničilo tisto, kar je bil vse od začetka letošnjih nastopov v osrednjeslovenski ligi (OSL) cilj trzinskih šahistov: po suverenih igrah in brez poraza v devetih dvobojih smo se z ekipo ŠK Trzin Buscotrade povzpeli na prvo mesto. To je bilo od leta 2009 že četrtič, da smo s to ekipo osvojili najvišje mesto v ligi, v kateri smo nastopili. V zadnjem krogu smo znova zablesteli, saj smo vedeli, da moramo obdržati pridobljeni status vodeče ekipe. Naš prvi igralec Marko Coklin se je odpovedal vsem drugim obveznostim, samo da bi lahko pri tem pomagal soigralcem. Poglejmo rezultate zadnjih dvobojev za obe ekipi: 8. kolo: 9. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠD Črni graben ŠD Trzin Mengeš 2 : ŠK Trzin Pekos pub KPŠRD Karel Jeraj : ŠK Trzin Buscotrade ŠK Trzin Pekos pub : ŠK Komenda Popotnik 2:2 1:3 ½ : 3½ ½ : 3½ Ekipa Mesnice Pr’ Kmetič Vam, dragim bralcem in cenjenim strankam, želimo vesele božične praznike ter srečno, uspešno in predvsem zdravo 2023! 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas Ob teh rezultatih je naša prva ekipa zbrala 25,5 točke in prehitela ŠK Komenda Popotnik (23,5) in ŠS Tomo Zupan Kranj (21,5). Trzinci smo z drugo ekipo in 17 točkami zasedli osmo mesto med 13 moštvi. Odlični rezultati prve ekipe si zaslužijo, da jim posvetim nekaj prostora. Zbrane točke so prispevali: Marko Coklin 3,5 (6), ki je obenem dobil še srebrno kolajno za točkovni uspeh na prvi deski, Hinko Krumpak 5,5 (8) pa je bil najboljši med vsemi na tretji deski. Dalje so točke nabirali še: Jakob Matthias 1,5 (2), Emil Lah 1,5 (2), Peter Krupenko 4,5 (6), Igor Rojs 4,5 (5) si je priigral zlato medaljo kot najboljša rezerva, Anže Borišek je dosegel 1 (2), Aleš Borštnik 1 (1) in Lan Aleksander Rojs 2,5 (4) točke. Član drugega moštva Dušan Leben je med igralci na drugi deski prejel bronasto odličje. Minuli mesec smo znova nastopili v drugi državni ekipni ligi – zahod in v sedmih krogih, ki so potekali v dveh zaporednih vikendih, nam je uspelo osvojiti peto mesto. S tremi zmagami, prav toliko porazi in enim neodločenim dvobojem smo se uvrstili na sredino lestvice med osmimi moštvi. Raven tega tekmovanja je precej višja od obeh lig, kjer tekmujemo že vrsto let in imajo nasprotniki v povprečju višje ratinge, a vseeno se z njimi lahko uspešno kosamo. Za zmagovalno ekipo ŠD Sij Acroni Jesenice smo sicer precej zaostali, vendar smo ob koncu osvojili 21,5 točke. Priborili smo jih: Jakob Matthias 1,5 točke v treh partijah, Hinko Krumpak 3,5 (7), Nesib Jukan 2 (5), Peter Krupenko 4 (5), Anže Borišek 3,5 (7), Dušan Leben 1,5 (4), Aleš Borštnik 2 (3), Andrej Grum 0,5 (1), Borut Bajec 2 (2) in Lan Aleksander Rojs eno točko v edini partiji, ki jo je odigral. Letošnji šahovsko uspešen november smo okronali z novim pokalom na zaključnem turnirju OSL v pospešenem šahu. Naš kapetan in hkrati igralec Aleš Borštnik že vrsto let odlično sestavlja ekipe za različna tekmovanja in skrbi, da nasprotnike pričakamo v najboljši možni postavi. Nemalokdaj tudi vskoči, kadar sestava ni popolna. Tokrat je prijavil kar štiri štiričlanske ekipe in tako smo bili ob drugih moštvih najštevilnejši. Po petih igranih krogih je ekipa ŠK Trzin Buscotrade, za katero so nastopili Marjan Coklin, Peter Krupenko, Anže Borišek in Hinko Krumpak, zasedla tretje mesto za moštvoma ŠD Domžale in ŠS Tomo Zupan Kranj. Ekipa ŠK Trzin Pekos pub v sestavi Jernej Suhadolnik, Dušan Leben, Borut Bajec in Kostja Konvalinka je bila sedma, na osmem mestu smo imeli šahiste Miho Lajnščka, Aleša Borštnika, Dušana Marčetiča in Andreja Gruma, na dvanajsto mesto pa so se uvrstili Stane Rijavec, Gregor Banfi, Matjaž Levstek in Dušan Filipič. Z naštetimi dejavnostmi smo končali to leto in z rezultati, ki smo jih dosegli, smo lahko res zadovoljni. O vsem tem se bomo na skupni prednovoletni večerji še pogovarjali, že kmalu po prihajajočih praznikih pa nas čakajo nova tekmovanja. Ob koncu leta voščim vsem bralcem Odseva in še posebej šahovskim navdušencem zdravo in srečno 2023! Besedilo in foto: Andrej Grum Dogajanje na dlani Poročilo o delu društva Pot srca Kakor že leta do zdaj smo vas tudi v letu 2022 v društvu Pot srca razvajali z vadbami, delavnicami in seminarji za krepitev zdravja in negovanje dobrega počutja! Naše poslanstvo je, da vam dajemo podporo in pripomoremo k vašemu dobremu počutju, sproščenosti, notranjemu miru in zadovoljstvu. Ritem življenja nas pelje po poti, ki lahko prinese tudi različne stiske in težja obdobja. Pomembno je, da imamo takrat na voljo oporo, ki jo tako zelo potrebujemo. Zato smo tu za vas s podpornimi programi, s katerimi se boste sprostili, umirili in se napolnili s pozitivno energijo. Vse to pripomore k večjemu občutku notranjega miru in zadovoljstva ter navsezadnje krepi vaše zdravje. Dobrodošli v prostor dobrega počutja društva Pot srca! V lesenem studiu s prijetnim vzdušjem in čudovitim razgledom smo zdravje in dobro počutje krepili z nego telesa, uma in duha na vadbah Joga za dobro počutje, Regenerativna aroma joga z eteričnimi olji, Pranajama in meditacija. Na srečanjih Prakse za zdravje in dobro počutje smo spoznavali praktične metode in modrosti daoizma in tradicionalne kitajske medicine, ki spodbujajo dobro počutje, zdravje in dolgoživost. Na vadbah Biodanze smo se lahkotno podajali v raziskovanje sebe in drugega ter se z gibom in plesom ob glasbi osebno razvijali. Na Trebušnih plesih, Ženskih krogih in vadbi za Nego ženske energije smo se ženske poglabljale v skrivnosti svoje ženskosti – spoznavale smo svoje telo, razvijale mehkobo, nežnost in gracioznost s plesom, dao vadbo in jin jogo. Povezovale smo se v modrostih in izkušnjah ter spoznavale skrivnosti belih tigric, daoističnih mojstric dolgoživosti. Na delavnicah Zvočne kopeli smo se predajali zvokom in vibracijam tibetanskih skled in drugih terapevtskih glasbil, se ob tem globoko sproščali ter spodbujali obnovo in samozdravljenje tako fizičnega telesa kakor notranjega čustvenega sveta. Z odprtimi rokami smo vam bili skozi vse leto na voljo za individualna terapevtska psihološka svetovanja, Access bars terapije in Zvočne terapije. Hvala za vašo odprtost in pripravljenost za spremembo. Velika zahvala gre vam, dragi člani društva in tisti, ki nas občasno obiščete, saj brez vašega prispevka s prijetno energijo, nasmeški in odprtimi srci naše delo ne bi bilo mogoče in v našem studiu ne bi cvetele tako lepe in podporne energije. Hvala vsakemu od vas! Za vas bomo z navdušenjem ustvarjali še naprej – moje srce se vas veseli tudi v letu 2023! Društvo Pot srca vabi na jogo in druge redne vadbe ter delavnice za zdravje in dobro počutje: – Zvočna kopel s tibetanskimi skledami – globoka sprostitev, obnova in samozdravljenje: sreda, 28. december, 20.00–21.00 in nedelja, 13. januar, 20.00–21.00. – Terapevtska joga z eteričnimi olji – za popolno sprostitev in obnovo zdravja: sobota, 7. januar, 10.00– 13.00. – Z Biodanzo v prebujen stik s seboj in drugimi – terapevtska delavnica gibanja in plesa za osebni razvoj: sobota, 21. januar, 18.00–21.00. – Krepitev zdravja in vitalnosti – napotki tradicionalne kitajske medicine za trdno zdravje, več energije in vitalno počutje – spletni program v teku. Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si Za sprotna obvestila o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran www.potsrca.si, ali Facebookov profil Društvo Pot srca, ali se prijavite na naše e-novice. Dobrodošli! Mag. Mojca Tavčar, Društvo Pot srca (www.potsrca.si) Center modrosti in vitalnosti Center modrosti in vitalnosti deluje v novih prostorih Doma zaščite in reševanja na Mengeški cesti 2a v Trzinu od leta 2021. V okviru centra svoje dejavnosti uspešno izvajata Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin in Center aktivnosti Trzin. Ta medgeneracijski socialni center je namenjen spodbujanju aktivnega življenja starostnikov, ki želijo dejavno preživeti čas upokojitve, pridobiti nova znanja in spretnosti ter se družiti s sovrstniki. december 2022 Center aktivnosti Trzin izvaja tečaje uporabe telefona in računalnika, jezikovne in plesne tečaje, oblikovanje gline, strokovna predavanja in družabna srečanja. Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin prav tako izvaja različne dejavnosti, kot so olimpijada starejših, zdravstveni kotiček, vaje za urjenje spomina in logike, družabne igre, predavanja in izobraževanja. Vabimo vse, ki bi se želeli udeležiti dejavnosti, da se vključijo v Center modrosti in vitalnosti, spremljajte pa lahko tudi njegov profil na Facebooku. S koncem leta se projekt v okviru LAS izteka, dejavnosti pa se bodo še naprej nadaljevale in dopolnjevale z novimi. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina Trzin | 25 Divje rastline Najpogostejša goba, za katero pa vedo le nadobudneži Te dni v trzinskih gozdovih pogosto opazim gobo, ki svoje kolobarje razteza okoli odsekanih štorov in padlih dreves. Je to res ena najbolj zdravilnih gob na svetu? Ploskocevka je ena najpogostejših gob v naših gozdovih. Spada med lesne gobe, te rastejo na propadajočem lesu in pomagajo pri kroženju snovi v naravi. Poznamo več vrst ploskocevk. Daleč najbolj preučevana med njimi je pisana ploskocevka, Trametes versicolor. Ime nam pove, da na eni gobi lahko najdemo različne barve kolobarjev: od belih, oranžnih, bakrenih do rjavih in črnih. Nikoli pa kolobarji ne morejo biti obarvani zeleno. Zelena se pojavi le, ko je goba preraščena z glivami, algami ali drugimi mikroorganizmi. Takih gob ne nabiramo, saj lahko prišleki, ki rastejo na ploskocevki, vplivajo na biokemijsko sestavo same gobe in povzročajo toksičnost. Pisano ploskocevko prepoznamo po belem robu njenega klobuka in po drobnih porah na spodnji strani. Beseda pisana pa nam pove tudi, da se v naravi lahko vrsta pojavlja v zelo različnih barvnih oblikah. Nekatere pisane ploskocevke so na primer skoraj bele barve, včasih najdemo svetlorjave, največkrat pa so bolj ali manj temno obarvane. Ker v Sloveniji raste še pet drugih vrst ploskocevk, vam priporočam, da pri nabiranju izbirate le temnejše primerke, saj svetlejše lahko zamenjamo za druge ploskocevke. Sicer tudi druge ploskocevke veljajo za zdravilne, a so podatki o nekaterih vrstah zelo skopi. Pisana ploskocevka je odlična goba, ki jo lahko uporabimo v zdravilne namene in kulinariki. Ker je lesna goba, bo ostala trda ne glede na to, koliko časa jo kuhamo. Zato jo v kulinariki nekateri označujejo za neužitno gobo. Kadar celo gobo prinesemo iz gozda, jo preprosto dodamo jedem, ki se kuhajo dalj časa. Po koncu kuhanja gobo odstranimo in zavržemo, saj smo že izkoristili njene zdravilne lastnosti. Mogoče pa jo je pripraviti tudi v obliki čaja ali prahu. Čaj pripravimo kot prevretek, ki naj se kuha vsaj 20 minut, lahko tudi eno uro. Tako se bodo iz gobe izločile številne zdravilne učinkovine in jih bo naše telo lahko absorbiralo v kri. V tradicionalni medicini po svetu ima pisana ploskocevka bogato tradicijo zdravilne uporabe, največ o njeni uporabi pa vemo iz Japonske in Kitajske. V zadnjih desetletjih pa se je nabralo tudi veliko raziskovalnih podatkov o njej. Po pomembnosti izstopajo številne uspešne klinične raziskave. Njena zdravilna vrednost je v krepitvi imunskega sistema in pozitivnih učinkih zdravljenja simptomov kronične utrujenosti. Po raziskanosti pri pisani ploskocevki izstopata predvsem dva polisaharidno-proteinska kompleksa, ki se uporabljata za podporno imunoterapijo pri 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin konvencionalnem zdravljenju raka in virusnih obolenjih. Kompleks, imenovan PSK, je bil leta 1977 prvo registrirano zdravilo iz gob na svetu. Registrirano je bilo na Japonskem, kjer ga obsežno uporabljajo še danes. A to zdravilno gobo, dostopno prav vsem, pri nas le malokdo pozna. Mogoče bo nekaterim bolj kot tista, ki raste v gozdu, znana pisana ploskocevka iz trgovine. Tam jo je mogoče kupiti v obliki prahu in jo uporabiti surovo v smutijih ali številnih drugih receptih. Priprava prahu doma je lahko zelo zahtevna, saj bi za to potrebovali homogenizator (mlin). Gobo sicer lahko zmeljemo v blenderju, a pri tem dobimo puhasto strukturo, ki jo težko uporabimo kot prah. Za uporabo pisane ploskocevke v prahu je torej bolj primerno, da tega kupite kar v trgovini, vse tisto, kar naberete v gozdu, pa skuhate v čaju ali kot dodatek jedem. Pogosto pisano ploskocevko na policah trgovin najdemo v mešanicah z drugimi zdravilnimi gobami, resastim bradovcem in svetlikavo pološčenko, imenovano ganoderma ali goba večnosti. Kot zanimivost naj povem, da tudi ti dve vrsti gobe rasteta v naših gozdovih, a sta v nasprotju s pisano ploskocevko skrajno ogroženi in zaščiteni. Anja, Tina in Katja Rebolj Foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Recept: Medenjaki s pisano ploskocevko Sestavine za testo: 560 g bele moke 160 g sladkorja 160 g mletih orehov 3 jajca 1,5 žličke sode bikarbone 5 žlic medu žlica mletih klinčkov žlica mletega cimeta žlica mlete pisane ploskocevke Sestavine za preliv: 1 beljak 150 g sladkorja v prahu Priprava: Jajca in sladkor penasto umešamo, dodamo mlete orehe, med, začimbe, pisano ploskocevko in premešamo. En del moke in sodo bikarbono vmešamo z mešalnikom, preostanek pa dodamo med gnetenjem testa. Ko testo dobro pregnetemo, ga zavijemo v folijo in damo za nekaj ur na hladno. Nato oblikujemo medenjake. Pri tem lahko uporabimo modelčke ali z rokami oblikujemo kroglice. Pečemo v pečici od 10 do 15 minut pri 180 °C. Na koncu do trdega zmešamo beljak in sladkor ter v preliv pomočimo medenjake. Počakamo, da se preliv popolnoma strdi, in postrežemo. Vremenska s(e)kir(i)ca Sončno prikrajšani listopad Za nami je že letošnji enajsti in najbolj volilni mesec leta 2022, saj smo se morali kar tri nedelje boriti za svoje kandidate, potrditi ali zavreči strinjanje z referendumskim trojčkom. Trzincem nam je bil prihranjen vsaj drugi krog županskih volitev, ne pa tudi nadaljevanje sage na javni televiziji. Tam so vremena že dalj časa slaba, dejansko pa je bilo listopadno vreme v okvirih dolgoletnih povprečij. Na kratko bi lahko vreme minulega meseca označili kot pretoplo in presuho ter sončno prikrajšano, o podrobnostih v nadaljevanju. Spomnimo še na nekaj: konec novembra je minilo že (pravljičnih) sedem let, odkar na vrtu Osnovne šole deluje Trzin vremenska postaja, katere podatke, statistiko in še marsikaj drugega vremensko uporabnega – na primer tudi to rubriko (meni Skirca; objave bomo dodajali v arhiv postopoma), lahko spremljate na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si. Veseli nas, da jo je večina krajanov že odkrila oziroma prepoznala in vzela za svojo, kadar hočejo vpogled v vremenske razmere v domačem kraju. Večina drugih modelskih podatkov in napovedi za Trzin je le približkov, nastalih z najustreznejšimi računalniškimi algoritmi, ki vzamejo za preračunavanje eno ali več sosednjih uradnih (ARSO) ali drugih vremenskih postaj. Spomnite se na to, ko boste v Trzinu naslednjič uzrli sonce ali pričakovali dež – ali pa ko bo ravno nasprotno, česar gotovo ne boste veseli, vendar bo v slogu pregovora »Dež za soncem mora biti, za veseljem, žalost priti«. Preden se lotimo podrobnega vpogleda v novembrsko vremensko statistiko, še nekaj drobnih opomnikov na posledice podnebnih sprememb. Na merilnem mestu za podzemne vode na Mengeškem polju smo še vedno nekaj metrov (!) nad dolgoletno povprečno globino, na Miklavža je bila trava še vedno zelena, na drevju je vztrajalo nekaj še ne odpadlega listja. Še več, tudi za prvo dekado decembra ni videti najnižjih temperatur zraka pod lediščem. Novembra je prav tako nismo zabeležili, zatorej tudi obe ničli v rubriki hladni/ ledeni dnevi. Še pomnite prvi dan meseca, tudi dan spomina na mrtve in najvišjo temperaturo zraka več kot 20 stopinj Celzija? Razumljivo, da smo imeli ta dan tudi največji dnevni hod temperature, saj je bilo zjutraj le nekaj več kot 5 stopinj Celzija. Srednja mesečna temperatura zraka je bila za več kot 2 stopinji Celzija nad dolgoletnim povprečjem, s čimer je tudi november med večino mesecev letošnjega leta, ki so bili pretopli. Padavin smo prejeli le okrog dve tretjini pričakovanih in do konca leta bomo le stežka presegli tisočico. Sončni žarki pa so nas prikrajšali za skoraj četrtino pričakovanih ur sončnega sevanja. Sicer smo imeli 19 padavinskih dni, a je nekajkrat bolj kot ne le rahlo deževalo ali rosilo; nekajkrat tudi iz megle (13 dni z meglo). Na dlani je, da imamo opravka z enim od najbolj suhih let v zadnjem stoletju in morda še več. Najtoplejšemu oktobru v zgodovini meritev je torej sledil še ne tako ekstremen, a še vedno zelo blag november, ki bo za- gotovo našel mesto med 20 najtoplejšimi. Z vstopom v zadnji mesec leta pa se je začela tudi meteorološka zima; v prvi dekadi meseca dejansko le v višjih legah nad gozdno mejo, kjer se jo tudi najbolj vidi. V nekaj valovih je »vzvalovila« tudi malo nižje, zlasti alpske doline na severozahodu države in v severni Sloveniji. Imamo pa že tudi prve bilance o letošnji jeseni, ki je bila ena najtoplejših v vremenski zgodovini. Meteorološka jesen leta 2022 se je začela z dokaj hladnim septembrom, ki mu je sledil najtoplejši oktober v zgodovini meritev. Ponekod v gorah je bil oktober celo toplejši od septembra, kar se je v zadnjih desetletjih zgodilo le redko. V nižinah bo minula jesen med petimi najtoplejšimi od sredine prejšnjega stoletja, natančneje od leta 1961, ko imamo zanesljivejše podatke. In kaj zapisati ob koncu tega vremensko in v vseh drugih pogledih precej nenavadnega leta? Da leto (v resnici poletje) 2022 ni najtoplejše v zadnjih 30, temveč najhladnejše v prihodnjih 30 letih? Ali da bomo imeli v prihodnjem letu le sedem različic dežja – ponedeljkov, torkov …? Kakor koli bo že, naredite si tudi leto 2023 prijetno in zanimivo in volite ter glasujte čim večkrat za lepo in pravo vreme oziroma za tiste, ki vam ga znajo napovedati in pričarati. Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (november 2022) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 7,5 1.–30. 11. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 22,3 1. 11. 14.13 Najnižja temperatura zraka (°C) 0,3 26. 11. 7.20 Največja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 16,7 (22,3 / 5,6) 1. 11. 0.00–24.00 Število dni s padavinami ≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 19 / 10 / 0 1.–30. 11. mesec Št. hladnih/ledenih dni (min. T ≤ 0 °C/maks. T ≤ 0 °C) 0/0 1.–30. 11. mesec Največja dnevna količina padavin (mm) 17,5 10. 11. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin (mm/h) 73 1.–30. 11. mesec Količina padavin v letu 2022 (mm) 838 1.1.–30. 11. enajstmesečje Najvišja hitrost vetra (km/h)/smer 20,9 / JJV 18. 11. 15.20 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za oktober 2022; celoten arhiv za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http:// trzin.zevs.si/text.php?report=NOA A /NOA A-2022-11.txt, vsi podatki pa na http://trzin.zevs.si/summary.html. Vir: Vremenska postaja Osnovne šole Trzin (Civilna zaščita Trzin). december 2022 | 27 Iz župnije Trzin Misijonska nedelja V nedeljo, 23. oktobra, smo po vsem svetu praznovali misijonsko nedeljo. Geslo letošnje misijonske nedelje »Vi boste moje priče« (Apd 1,8) nam sporoča, da smo vsi poklicani pričevati in biti misijonarji vsak v svojem okolju. V Trzinu smo na misijonsko nedeljo med sveto mašo gostili Uroša Glavača, laiškega misijonarja iz Zagorja, ki je kar nekaj let preživel v Oceaniji (Papuanska Nova Gvineja) in Afriki (Zambija). Tam se je dodobra spoznal s tamkajšnjimi kulturami in življenjem. Dotaknil se je različnih tem svojega delovanja v katoliškem misijonu (med drugim je bil v misijonu na Papui skupaj s Francijem Kurentom iz Trzina, ki je 12. maja tragično umrl), kjer je poučeval praktični in tudi strokovni pouk, s katerim so učence pripeljali do različnih poklicev. Doživeto, kot bi bilo včeraj, je pripovedoval tudi o velikem izbruhu vulkana v Rabaulu na Papui v septembru 1994, ko je brez domov ostalo na tisoče ljudi. Da je bila misijonska nedelja res nekaj posebnega, so pričali nekateri rekviziti (kamnita sekira, oblačilo), zastava Papue, prti na oltarjih ter plakati iz življenja v misijonu, ki jih je s seboj prinesel Uroš. Sveto mašo je sooblikoval s petjem misijonskih pesmi Matjaž Grčar z glasbeno zasedbo Sagor cantus, tem so se s petjem na koru pridružili še pevci domačega pevskega zbora. Vsi skupaj so se že srečali pri skupnih pevskih vajah. V papuanskem jeziku pidžin so zapeli pesem Maria, o mama, ki jo tam pojejo kot pri nas Marija skoz' življenje. Z obiskom nas je počastila tudi vrhunska citrarka Janja Brlec, ki je med mašo in po njej na citre zaigrala nekaj legendarnih pesmi, tudi Cvetje v jeseni. Druženje smo po sveti maši končali s prijetnim druženjem v veroučni učilnici. Besedilo in foto: Miha Bevk Voščilo in dogajanje ob praznovanju božičnih praznikov Dragi sovaščani, vsem želim blagoslovljen božič, v novem letu pa obilo božjega varstva, zdrave pameti, sposobnosti za delo in medsebojnega veselja v družinah in med vsemi sovaščani. Pred nami so božični prazniki, ki v nas prebudijo toplino in hrepenenje po ljubezni, miru in prijateljstvu. Vsega tega ni mogoče doseči in zares uresničiti v našem življenju, če ne rastemo iz Kristusa, ki je postal človek, umrl, a tudi vstal od mrtvih. Ti prazniki so še posebno težki za vse osamljene, razočarane, bolne in ostarele, ki nimajo pomoči ali svojih bližnjih, da bi se ob njih skupaj veselili, rastli in se vzajemno ljubili. Zato je prav, da se v molitvi in konkretni pomoči (lahko je to obisk, kakšna pozornost) spomnimo prav njih. Mnogo ljudi, tudi otrok, živi v negotovosti vojne, lakote in izkoriščanja. Za številne od njih ti prazniki ne bodo prazniki veselja, upanja in miru. Spomnimo se tudi teh z molitvijo ali dobro mislijo ter iskrenim prizadevanjem za boljši svet v našem okolju. Pred božičem, novim letom in praznikom svetih treh kraljev obhajamo svete večere. Ti so v slovenski tradiciji nekaj posebnega. Vse tri večere med molitvijo pokadimo domove s kadilom in jih pokropimo z blagoslovljeno vodo. Nato se zberemo okrog skupne mize. Naj tukaj dodam nekaj podatkov, da boste bolje obveščeni o dogajanju ob praznovanju božičnih praznikov: – 24. decembra dopoldne bo ob 10. uri sv. maša v Domu starejših. Dopoldne bom obiskoval tudi bolne in ostarele po domovih. Če kdo želi prejeti zakramente in ga redno ne obiskujem, naj to sporoči v župnišče (po telefonu, osebno ali po elektronski pošti). Prva božična, pastirska sv. maša bo ob 17. uri. – 25. decembra, na slovesni zapovedani praznik Jezusovega rojstva, bosta sv. maši opolnoči in ob 9. uri. – 26. decembra, na god sv. Štefana, bo sv. maša ob 9. uri. Med 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin mašo bo tudi blagoslov soli in vode. Blagoslovljeno sol lahko primešate drugi jedilni soli za uporabo v kuhinji. S tem prosimo božjega blagoslova tudi za našo hrano. Po maši bo pred cerkvijo blagoslov konj, rejcev in jezdecev. – 1. januarja, na novega leta dan in praznik Marije, Božje matere, bo sv. maša po običajnem nedeljskem urniku, ob 9. uri. – 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev bo sv. maša po običajnem urniku, ob 19. uri. Ob božičnem praznovanju iskrena zahvala vsem sodelavcem, ki skrbijo za pripravo cerkve, bogoslužja in vsega skupnega praznovanja. Naj vse v obilni meri spremljata blagoslov in milost Jezusa Kristusa! Župnik Boštjan in pomočnik Bogdan s sodelavci Iz župnije Trzin Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli? Adventni venec Kakšen pomen lahko odkrijemo v adventnem vencu? Venec je najprej podlaga za štiri sveče. Kažejo na Jezusa Kristusa, ki je luč sveta. Njegov evangelij preganja temo tega življenja. Sveče lahko pomenijo tudi štiri življenjska obdobja: otroštvo, mladost, odraslo dobo in starost. Hitro minejo, kot hitro dogorijo sveče, a ne minevajo v prazno, ampak prehajajo v polnost večnega življenja. Krog – lik, ki nima ne začetka in ne konca – je že od prvih krščanskih časov simbol Boga in večnosti. Venec je navadno spleten iz smrečja ali drugega zimzelenega rastlinja, ki je znamenje upanja na prihodnje, neminljivo življenje. Kakor še tako trda zima ne more ugasniti življenja v naravi, tako tudi smrt ni konec vsega. Verujoči ji gremo naproti z upanjem na vstajenje. Bogdan Dolenc Foto: Arhiv Župnije Trzin Adventni venček spet krasi številna vhodna vrata, »bogkov kot«, domačo mizo, predvsem pa ga namestijo po cerkvah blizu oltarja. Spremlja nas skozi štiri adventne tedne. Vsako nedeljo na njem prižgemo eno svečo več. Vse več svetlobe širijo okoli sebe. Decembrski dnevi so vse krajši in temnejši, ljudje pa potrebujemo svetlobo. Zato smo izumili svetlobno okrasitev hiš in mest. Tudi adventni venec izraža to prahrepenenje. Ob plamenčkih na njem naj bi bilo tudi v naših dušah vedno svetleje. Na sveti večer (24. decembra) bomo prižgali lučke na božičnem drevesu in z njimi izrazili veselje ob izpolnjenem pričakovanju. Tudi v človeških srcih bo svetlo, če bodo polna dobrote in se bodo pustila presvetliti njemu, ki je luč sveta. Advent (lat. adventus – prihod) je čas veselega pričakovanja, hrepenenja po odrešenju, pa tudi notranjega spreobrnjenja, tihote in dobrodelnosti. Prva adventna nedelja je nedelja dobrodelnosti (nedelja Karitas). Brez misli na sočloveka, ki mu ne gre tako dobro, predpraznično veselje ostaja le na površini ali pa se spremeni v veseljačenje. To pa tudi pravemu veselju kmalu naredi konec. Adventni venec se je pri nas pojavil šele v zadnjih desetletjih, prišel pa je iz Nemčije. Leta 1839 ga je v Hamburgu uvedel evangeličanski pastor in vzgojitelj J. H. Wichern. V vzgojnem zavodu, ki ga je ustanovil, je hotel mladim v adventu pripraviti posebno veselje. Napravili so velik venec in na njem vsak dan od začetka decembra prižgali novo svečo – majhno rdečo na delavnik, večjo belo na nedeljo. Iz tega se je razvil današnji venec s štirimi svečami. K nam je prišel šele po prvi svetovni vojni, med katoličani se je uveljavil v 80. letih 20. stoletja. Najprej so ga postavljali v cerkvah, pozneje tudi po domovih. Venec brez sveč nekateri obesijo na vhodna vrata. december 2022 VABILO Župnija Trzin Kmetija Mušič in župnija Trzin vas vabita na tradicionalni blagoslov konj, ki bo v ponedeljek, 26. decembra 2022, ob 10. uri, pred župnijsko cerkvijo svetega Florijana v Trzinu. Vljudno vabljeni! Ekipa kmetije Mušič vam želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto. plačan oglas V župniji se trudimo znanje izdelave venčkov prenašati na naslednje generacije. Tako smo letos že 10. leto zapored delali adventne venčke pod mentorstvom Majde Mušič in Katje Rebolj. | 29 Oglasi DECEMBER 2022 LOV BREZ GOSTO PREDPISAOLISTAN NEGA DOPOGANJEK VOLJENJA METRIČNI EGIPČANČAS, KO PREHAJA POUDAREK, SKI BOG SONCA DAN V NOČ NAGLAS IVANKA MEŽAN ČAS BREZ VOJN 1., 21., 16., 10. ČRKA VZDEVEK HINKA BRATOŽA ŽENSKA NA LADIJSKI KRMI ATA, OČE ZAMAKNJENOST OLIMPIJSKE IGRE VTEKANJE POMEMBNA TEKOČINA VEČJA OSTRA SKALA V VODI VUK ČOSIĆ 4. IN 23. ČRKA NEKDANJI HRV. ROKOMETAŠ (IGOR) NAPRAVA ZA OGREV. NEDA ARNERIĆ PISATELJ HANSSON (ANAGRAM LOA) BRIT. FILM. REŽ. (CLIVE) ŽIVILSKI DELAVEC NAPAKA, POMOTA IT. FILM. PRODUCENT (CARLO) ZUNANJI DEL UŠESA GLAVNO MESTO PERUJA TOČENJE SOLZ, JOKANJE DUŠA POČKAJ MESTO NA JUGU ISTRE, PULA KLUB Z MODERNO GLASBO ZVEZNA DRŽAVA V ZDA NA ČRKO O PERUTNICA POSAMEZNIK, JAZ OLIVER BELGIJSKO MLAKAR MESTO, SKORJAST YPRES SNEG KRMILNA RASTLINA LOJZE ROZMAN PRIPADNICE GERMAN. NARODA SPODNJA PLOSKEV PROSTORA, POD PRVI AM. VESOLJEC (JOHN) IZTOK JEREB NOBELOVEC ZA MIR 1949 (JOHN BOYD) PRAVOSLAVNA PESEM INKOVSKI BOG SONCA EDDIE IRVINE ZAHVALNA IGRALNA PESEM KARTA NA ČAST NAJVIŠJE GR. BOGOV VREDNOSTI MESEC PŠENICA, JUDOVSKE- PLUG, KI ZEMLJE NE JEČMEN GA KOOBRAČA ALI RŽ LEDARJA PLOD BUKVE STAR0, ZANIČ IN RAZMAJANO VOZILO ŽELEZN. PROGA SPLOŠNA POMILOSTITEV PRIPADNIK NEKD. ROD. NA APENIN. POLOTOKU PRIMORSKA JED IZ FIŽOLA IN KISL. ZELJA KRATICA ZA PREVOZ TEŽKIH TOVOROV plačan oglas ASIRSKOBABILONSKI BOG MESECA 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas plačan oglas Oglasi Prihodnost pripada tistim, ki si upajo sanjati. ič ! ož 23 b 0 l se no 2 e V eč sr in Vstopimo v leto 2023 s pogumom, da ujamemo in uresničimo svoje sanje. DOSTAVA KURILNEGA OLJA december 2022 www.hubat.si 080 22 36 plačan oglas plačan oglas Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! | 31 Oglasi Lepe, doživete praznike in SREČNO 2023! Vabljeni na razstavo božično-novoletnih aranžmajev, pestro izbiro božičnih zvezd iz lastne proizvodnje, brezplačni setveni koledar 2023. Moste pri KOMENDI Skupina Triglav triglav.si Bodite komplet. Povežite vsa zavarovanja, varčevalne načrte, zvestobo in digitalno poslovanje v Triglav komplet. Triglav komplet je lojalnostni program, v katerem sodeluje več družb Skupine Triglav. Zavarovalci lahko v Triglav komplet združijo premoženjska, zdravstvena, življenjska in rentna ter pokojninska zavarovanja Zavarovalnice Triglav, d.d., zdravstvena zavarovanja Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, d.d., dodatna pokojninska zavarovanja Triglav, pokojninske družbe, d.d. ter varčevalni načrt odprt pri družbi TRIGLAV SKLADI, družba za upravljanje, d.o.o. 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas Prihranite do 40% pri premoženjskih zavarovanjih. www.vrtnicenter.si plačan oglas Hacetova ulica 1, DOLGI MOST-Ljubljana