¿011
OCENE IN POROČILA, 149-181
nes pa je manj kot 5% aktivnega prebivalstva. S tem je prišlo do premika v vrsti dejavnosti. Močno se je razvila kovinska in lesnopredelovalna industrija. Industrializacija je prinesla tudi temeljno spremembo v razmerju med spoloma in je ženskam omogočila enakopravnejši položaj doma in na delu. Dostopnost gozda, vodna energija in številne žage, ki so nastale že v 19. stoletju, so bile odlična osnova za intenzivno lesnopredelovalno industrijo med obema vojnama. Iz teh je po nacionalizaciji v prvih povojnih letih nastalo podjetje Javor, ki se je razvilo v enega pomembnih dejavnikov gospodarskega in socialnega razvoja, predvsem v sami Pivki in okolici. V gospodarskem pogledu se je Javor prebil med glavne akterje na področju predelave lesa in pohištvene industrije v tedanji Jugoslaviji. Hkrati pa je Javor, tako kot večina drugih podjetij v času socializma, skrbel za vse ravni življenja »delavskega razreda« in skušal dvigniti njihov življenjski standard, ne le na delovnem mestu (npr. z urejeno prehrano v delavski menzi ali z obratnim zdravnikom in skrbjo za zdravje na delovnem mestu), temveč tudi zunaj njega, npr. s skrbjo za počitniške domove, ipd.
Posebno vlogo je dobila tudi že prej omenjena kovinsko-predelovalna industrija. Podjetje LIV je nastalo iz majhnega Kovinskega podjetja, livarne, a je našlo dovolj proizvodnih in tržnih niš (npr. sesalniki, ...), s katerimi se je število zaposlenih v zadnjih petdesetih letih od nekaj deset povečalo na tisoč; do danes je ohranilo delo več kot 800 zaposlenih. Podjetja Nanos, Perutninski kombinat Pivka, Javor, LIV idr. s tega območja so postala pomemben dejavnik v razvoju slovenskega gospodarstva.
V času osamosvojitve Slovenije ne moremo mimo pomembnih dogodkov na tem območju. Dne 26. junija 1991 so se na podlagi ukaza poveljnika reškega korpusa iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici proti slovensko-italijanski meji odpravile jugoslovanske oklepne enote. Spremljali so jih teritorialci z milico in jim skupaj s prebivalci na cestah postavljali ovire. Dobili so navodila, naj se izognejo sporom in naj sile ne uporabijo prvi. Kljub težavam so enote JLA bolj ali manj uspešno uresničile ukaz in zasedle več mejnih prehodov. V naslednjih dneh je prišlo do več incidentov (npr. zaseg radijske postaje civilne zaščite v Pivki), napadov (raketiranje oddajnika na Nanosu, ki ga je JLA poskušala osvojiti tudi s pehoto) in oboroženih spopadov (na barikadi v Pivki), padla pa je tudi prva civilna žrtev, doma iz Košanske doline.
Postojna je v zadnjem stoletju kot mesto in v zadnjih stoletjih kot upravno središče spreminjala svoje vloge: od osrednje, ki jo je imela kot sedež okrajnega glavarstva, do obrobne, mejne pod Italijo, ko je postala vojaško-strateško pomembna, do različnih oblik po vojni, sedeža okraja, širše občine (skupaj s Pivko) in današnje občine s skoraj 15.000 prebivalci.
Opozoriti moramo še na to, da so demografsko območje zelo prizadela izseljevanja v Ameriko pred
prvo svetovno vojno, med obema vojnama izseljevanje Slovencev v Jugoslavijo in internacija Slovencev v južno Italijo. Na drugi strani pa je pomembno priseljevanje Italijanov iz osrednje Italije na to območje. Po drugi svetovni vojni je bilo nekaj izseljencev v zahodnoevropske države, priselili so se številni delavci iz drugih jugoslovanskih republik in veliko vojaškega kadra jugoslovanske vojske, kar je Postojni dajalo poseben značaj. Z vse večjo stanovanjsko in trgovsko ponudbo in z ugodnim dostopom do večjih središč (Ljubljana, Trst, Gorica) je Postojna dandanes ohranila in okrepila svojo nekdanjo vlogo, vlogo mesta na prehodu.
Knjiga Postojna: Upravno in Gospodarsko središče nam ponuja veliko zanimivega branja, razumljivega vsakomur, s številnimi informacijami in obširnim pogledom na mesto in njegovo široko zaledje. Kot zanimivost pa je v veliki meri prvič objavljeno ilustrativno gradivo Notranjskega muzeja, ki pa seveda brez besed, samo priča o bogastvu kulturnega spomina.
Dejvid Tratnik
Quaderni Giuliani di Storia XXIX/2008, št. 1-2
Quaderni giuliani di storia, ki jih izdaja De-putazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, izhajajo vse od leta 1980. V letu 2008 sta pod skrbnim uredništvom Silvana Cavazze izšli dve številki, ki posredujeta več izvirnih znanstvenih člankov, pomembnih tudi za slovensko zgodovino. V prvi številki, in sicer v obsežnem prispevku Politica e or-ganizzazione dellistruzione nelle Province Illiriche dagli »studi sublimi« alle scuole garde enfans, je Gian-franco Hofer temeljito predstavil šolski sistem v času Ilirskih provinc in njegove temeljne značilnosti (centralizacijo, laičnost itd.). Gloriana Brizzi je v članku Gorizia. Edilizia eclettica tra '800 e '900 orisala arhitekturne pridobitve Gorice v drugi polovici 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja. Članek Johann Weichard Valvasor Marie Bidovec pa italijansko javnost izčrpno seznanja o pomenu dela Janeza Vaj-karda Valvasorja in vključuje tudi najnovejše ugotovitve o življenju kranjskega polihistorja, ki jih je obelodanil Boris Golec.
V drugi številki je pet prispevkov, posvečenih življenju in delu zgodovinarja Ernesta Sestana (1898-1986), pri čemer je za slovensko javnost pomemben zlasti članek Giuseppeja Trebbija A ses-sant'anni dalla pubblicazione della Venezia Giulia di Sestan. V njem je avtor obravnaval ne le omenjeno delo, v katerem je Sestan orisal kulturno in »etnično«
KRONIKA_59
OCENE IN POROČILA, 149-181	¿011
zgodovino Julijske krajine in je bilo prvič objavljeno leta 1947, temveč tudi različne historiografske paradigme, ki so zaznamovale raziskovanje slovensko-italijanskih odnosov (tudi različno vrednotenje pomena mesta na eni strani in podeželja na drugi). V razpravi Gli stati provinciali goriziani: il problema storico e l'interpretazione storiografica je Vojko Pavlin izčrpno obravnaval izoblikovanje in razvoj institucije goriških deželnih stanov. Matej Zupančič je v okviru diskusije o izvoru in legi antičnega Kopra v članku A proposito dei due interventi profanatori sul pozzo del Palazzo vescovile di Capodistria ob predstavitvi dveh arheoloških najdb, ki sta bili odkriti v zadnjih letih, postavil tezo, da vsaj del antičnih koprskih starožitnosti, zlasti nagrobnih spomenikov, izvira iz nekropole ob Rižani. Flavia Militello pa je obravnavala italijanski katoliški tednik Amico, ki je začel izhajati v Trstu leta 1895.
Med recenzijami velja izpostaviti predvsem ocene prvega dela Rimske zgodovine Rajka Bratoža, knjige Pogum besede, Primož Trubar, 500 let: 1508— 2008 Zvoneta Strubelja ter dela Slovenia. Storia di una giovane identita europea Joachima Hoslerja.
Neva Makuc
Grenzdiskurse. Zeitungen deutschsprachiger Minderheiten und ihr Feuilleton in Mitteleuropa bis 1939 (ur. Sybille Schönborn). Essen : Klartext Verlag, 2009, 227 strani.
Zbornik štirinajstih prispevkov zgodovinarjev, literarnih in kulturnih znanstvenikov iz Češke, Poljske, Hrvaške, Slovenije, Ukrajine, ZDA in Nemčije, ki je pod uredniško taktirko Sybille Schönborn izšel v lanskem letu pri nemški založbi Klartext, prinaša sveža spoznanja in izsledke znanstvenih raziskav z vsaj enim skupnim imenovalcem: vloga časopisov pri razvoju kolektivne identitete nemških manjšin Srednje Evrope v 19. in prvi polovici 20. stoletja. V heterogeni, multietnični, multilingvalni tvorbi, kakršna je bila Habsburška monarhija, so prav tiskani mediji igrali marsikdaj konstitutivno vlogo pri formiranju in spodbujanju nacionalne in kulturne zavesti, poleg tega pa so imeli pomembno funkcijo ne le pri vzpostavljanju nacionalnega, temveč tudi transnacionalnega in transkulturnega dialoga med nemško manjšino in posameznimi narodi. Naslov Grenzdiskurse lahko tako razumemo kot preigravanje različnih vzorcev in možnosti: ne gre le za mejne diskurze in diskurze o mejah, temveč predvsem za preseganje (včasih tudi nevidnih) mej,