Čemu naj služijo otroška igrišča?
Pod mojim oknom je asfalt. Parkirni prostor. Avtomobili. Ne samo avtomobili, tudi otroci so. Žogajo se, kotalkajo. Včadh rišejo po asfaltu. Rišejo sonca, rože, drevesa in otroke, pa Sotore, avtomobile, metulje in pikapolonice. Pripelje avto in skrije sonce, prepodi otroke, guma kolesa povozi iotor in pikapolonico, uniči delček ustvarjenega.
Nekaj metrov vstian je zelenica. Otroci se love po ttavi. Odpre se okno nekje dalec nad mojim in raz-leže se giomek glas med stolpni-cami: ,,Dol s trave, kako bo zelenica uspevala, če boste vse sproti potep-tali!" Otroci zbeže na di^igo stran stolpnice. Kako bodo pa otroci lastli, če se ne smejo igrati, skakati, piekaljevati svoj pogum in primer-jati spretnosti med seboj? Le kako? Naj raste travica, nenadoma oboževana in nedotakljiva paša za naše skomercializirane oči! Tam za stolpnico je peskovnik. Ne, bil je peskovnik. Marljive gospodinje so znosile mivko s peskovnika v lonč-ke, v katerih rastejo kaktusi. Seveda, kaktusi motajo rasti in cveteti! Otroci? Otroci naj čofotajo po luži, ki ostaja po dežju v izpraznjenem peskovniku, naj premetavajo smeti, ki se nabirajo y njem. Otroci naših gospodinj sedaj ne morejo peči po-tičk, ne moiejo se igrati male gospo-dinje, ne morejo biti gradbeniki, ne moiejo zidati čudovitih gradov. Naj cveto kaktusi, naj raste nenegovana tiava (ki bi z rednim košenjem in gnojenjem rasla kljub otroški igri), nai se sveti avto, ki je zapejjal na sonoe! Živelosebnistandard.dol z na-šiin neprecenljivim bogastvom, ki naj se vzgaja v kleteh in se potika po cestah med stolpnicami.
Ne, to si ne priznamo radi, pa wndar je tako. Igrišč ni! Pa vendar vemo, da mora otrok del svojega ča-sa preživeti na prostem, v bližini svojega doma. Če igrišča so, so veči-noma zapuščena, z nevarnimi gugal-nicami, vrtiljaki in morda §e klopco. Ne, to niso igrišča, to so zabaviščni prostorčki, saj naj bi igrišče pome-nilo šolo za življei\je z drugacnimi, ustvarjalnimi igrali.  Igrišče naj bo
prostor, kjer otrok spoznava osnov-ne življeryske zakonitosti, pa naj bodo to zakonitosti, ki vladajo med Jjudmi, v svetu rastlin in živali ali v fizikalno-kemičnih procesih. Otro-ška igrišča naj se spremenijo vdelo-višča z dinamičnimi igrali, ki so lahko prenosljiva in večnamensko uporabna. IgriSče naj ne bo le raven, statično opremljen prostor, razpore-jen naj bo tako, da bodo otioci lahko nemoteno ,,delali" v kotičkih. Najbolj znan in tudi najbolj razširjen delček igrišča je PESKOVNIK. Ob njem naj bo voda, acsi se mivka se-suje v kup sipkega in neuporabnega peska. Če ni vode, naj vzgojitetjice in staiši poskrbe, da bo mivka vedno mokra.
Delček igrišča je VRT, na kate-rern otroci negujejo cvetje, sadgo, sejejo, okopavajo, zalivajo, pred- ¦ vscm pa pazijo, da nihče ne pohodi njihovega vrta in tega, kai so vzgojili sami.
. V drugem delu rgrišča je GRAD-BlSČE z različnirni lesenimi, pla-stičnimi ali drugačnimi gradbenimi oblikami, s kateiimi otroci zidajo, sestavljajo, zabijajo, piegrajujejo, ¦ tealiziiajo svoje kombinacyske za-misli.
Igrišče naj ima KOTlCEK ZA MIRNE IGRE, kamor se otroci lahko umaknejo in so nemoteni pri svojem vživljanju v razne vloge in kjet so tudi igrala takšna, da jih k temu ^jodbujajo. Klop, miza, čoki, tja si deklice prinesejo punčke, vo-zičke in vso drobno ropotyo, ki jo male mame skibno nosijo s seboj. Tukaj se otroci pomenkujejo, gle-dajo lutke, poslušajo pravljice, se umaknejo pied vetiom in premoč-nun soncem.
GRIČ poleti iziabimo za posta-
vitev toboganov, za hojo, kotaljenje in podobno, pozimi pa bo to najbojj privlačen del igiišča za smučanje, sankanje, spuste.
RAZGIBALNI DEL IGRIŠCA je sestavljen iz plezal, zviral, impiegni-tanih drogov, sestavljenih v ovire, dokov, rogovil in gugalnic, ki niso več klasične gugalnice, temveč so to obešene avtomobilske gume, vrvi z vozli, kar vse visi nad mivko, ki je lahko ograjena, da so otroci zašči-teni pred tistimi, ki tečejo mimo in obratno.
COFOTARNIK, KORITO, PO-TOCEK, TUŠ s stalnim pretokom sveže vode in tlakovano okolico, da se hitro čisti in suši, poleti navdušu-jejo otroke in jim nudjjo užitek brezskrbne igre z vodo, ki si jc obi-čajno ne sme privoščiti zavoljo stro-gega nadzora odiaslih. Bazen je lahko visok 20 do 40 cm.
PROMETOI KOTlCEK je del igrišča, kije namenjen predvsem sta-rejšim predšolskim otrokom. Ta piostor je lahko stalen ali pa obča-sen, ko si križišče, ceste, poti, črpal-ke, prometne znakc in podobno otroci postavijo le za dan aili moida nekaj dni, potem pa vse to sluanjjo za odobne igte v igralnici v zim-skem času.
ROBINZONSKO IGRlSCE (tako poimenuje knjiga Zveze prijateljev mladine otroška igrišča) je naravcn prostor velike razsežnosti in igrišče zase. Menim, da bi robinzonski koti-ček lahko imela tudi manjša igriSča, na katerih je domiselno pripravlje-nih nekaj igial, ki bodo otroku uga-jala in piavUno usnierjala želje po merjeiyu močj, spretnosti, zmoglji-vosti, iznajdljivosti. To so rogovile, gnnovje, leseni sodčki, nekaj večjih kamnov, lesen štoi, naiejen iz brun
ali fižolovk, zapuščen kmečki voz, zavarovano kurišSe, kjer ofroci pe-&jo kostanj, krompir, jabolka.doživ-ljajo taborniške urc. Seveda pa je takiat pozornost vzgojiteljioe moč-no povečana.
TRATO naj bi imelo vsako gri-šfie, saj nudi neomejene možnosti za vse viste igie, predvsem pa za gibal-ne igre. Trata je lepa in odporna, če je pogosto pokošena (na 10 dni) in dvakrat letno pognojena. Če imamo SHRAMBO za igiala in orodja, lahko igrišče obogatimo s telovad-nim orodjem in v iyej shraiyujemo vse drobne pripomodke, kot so lo-patke, kangljice, žoge, posodice, ka-mione, kolesa, skiroji, kotalke, vrvi, obroii, zalivalke za vlaženje mivke, drobnejši gradbeni material, ki ga otroci prenašajo v košaiah, poleti odeje za sončenje, pozimi sanke, smuči ipd. Igrišce mora biti vsak dan sproti pospravljeno in urejeno. Le tako se ohrani, otrokom papri-vzgajamo piavilen odnos do skupnih stvaii. Zelo primemo je, če je pri shrambi tudi stranišče.
Aktivna prisotnost vzgojiteljice na igrišču je pomembna, saj lahko včas&i z manjšo pripombo obogat igro otrok in Ji da vsebinski in ča-sovno lobji pomen. Vzgojnovar-stveni zavodi, ki imajo igiišča zapr-tega tipa, igrišča laže vzdržujejo in jih tudi ohranijo. Kjer je igrišče od-prto je predvsem v mestnem nase|ju vzdrževanje otežkočeno, saj mno-žica otrok uporab\ja igrišče ves dan, igrala hitto dotrajajo in se uničijo. Vsako igrišče se vsako teto znova obnavlja, vedje investicije pa so zelo drage. Redki so tisti porabniki igri-šča - tukaj mislim predvsem tnla-dino in starše - ki imajo pravilen odnos do igrišča kot skupne družbc-ne lastnine. Vse več _je takšnih, ki jim za vsa prizadevanja vrtec in KS ni mar, obnašajo se neprimemo in s svojim vedenjem kvarno vplivajo na mlaj6e otroke.
ZMAGA GLOGOVAC