Zaokroževanje zemljišč - za boljše kmetovanje in večji pridelek
Bitka za hrano
Komasacija je zemljiška operacija, s'katero na določenem območju zložimo kmetijska zem-ljišča in jih ponovno razdelimo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrože-no zemljišče. S komasacijo ponovno združuje-nio zemljišča, ki smo jih z dedovanjem, s pro-dajami in z drugimi postopki razparcelirali do take stopnje, ki ne omogoča več normalnega obdelovanja. Za komasacijo se danes odloča-mo tudi zato, ker parcele, ki so bile nekdaj uajprimernejše velikosti, danes ne omogočajo izrabe sodobne mehanizacije. Dalje so komasa-cije povezane z drugimi ukrepi za izboljšanje zemljišč, največkrat z melioracijami in z ne-obdelanimi kmetijskimi  zemljišči.
•  Komasacija je zelo celovita zemljiška operacija, ki jo je težko deliti na posamezne faze. Kljub temu bom skušal upoštevaje za-konske določbe, opisati glavne faze, ki na-stopajo pri izvajanju komasacije.
•  V fazi pripravljalnih del je nujno po-trebno najprej določiti meje kornasacijskega območja, za katero so se lastniki zemljišč dogovorili, da na njem izvedejo komasacijo. Le-ta  lahko zajema  več  katastrskih  občin, eno ali samo del katastrske občine. Območ-je se določi soglasno s komasacijskim od-borom, ki ga izvolijo lastniki zemljišč. Ko-masacijski odbor tudi usklajuje delo med predlagatelji komasacije in drugimi uporab-niki prostora. V tej fazi je potrebno prido-biti vsa ustrezna soglasja in dovoljenja ter postopek pravno utemeljiti.
•   Komasacijo po zakonu o kmetijskih zemljiščih lab.ko predlagajo: kmetijska zem-ljiška skupnost, kmetijske organizacije zdru-ženega dela in kmetje. Za sprožitev predloga morajo  s  komasacijo  soglašati  kmetje,  ki imajo  skupaj   z  nekmeti  več. kot  polovico zemljišč na komasacijskem območju. Pred vložitvijo predloga pri skupščini občine je potrebno izdelati zasnovno ureditev komasa-cijskega območja. Iz tega načrta mora biti razvidna bodoča ureditev parcel, cest, poti in melioracijskih kanalov.
•    Predlogu   za   komasacijo  mora  biti predložen tudi seznam zemljišč z zemljiško-katastrskimi podatki.
•  Ta idejna zasnova bodočega komasacij-skega območja se za 30 dni razgrne na se-dežu krajevne skupnosti, tako da zainteresi-rani lahko podajo svoje mnenje. To mnenje nato v mejah danih možnosti upoštevajo pri izdelavi podrobnega projekta komasacije, ki ima točno določene nove parcele  z  vsemi spremljajočimi infrastrukturnimi objekti in objekti za urejanje vodnega režima, če so taki ukrepi potrebni.
•  Podrobno izdelan načit komasacije se y naslednji fazi prenese v naravo. Velikost in število parcel, ki jih posamezni udeleže-nec komasacije dobi po izvedeni komasaciji, sta odvisna od velikosti in kvalitete zemljišč, vloženih v komasacijski sklad. Z ocenitvijo, ki jo opravijo strokovnjaki ustreznih usta-nov, se v novi  razdelitvi izenači  zemljišče po velikosti in kvaliteti vloženih parcel.
•  Vsak lastnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet, dobi praviloma iz komasacijskega sklada   ustrezno  zemljišče  približno   enake katastrske kulture in približno lego, kot jo je irnelo zemljišče, ki ga je vložil v koma-sacijski sklSd, vendar tako, da je zemljišče čimbolj zaokroženo. Lastnikom zemljišč, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne šte-jejo za kmete, dodelijo zemljišča v poseb-nem predelu, vendar je tudi tu treba stre-meti za tem, da so parcele čimbolj zaokro-žene.
•   Stroške  s  komasacijami  krijejo:   re-publiška sredstva, občinska skupnost in ko-masacijski soudelpženci.
Del stroškov, ki jih nosijo komasacijski udeleženci — to je kmetje — bi po dogovoru zelo verjetno plačala v naši občini kmetij-ska zemljiška skupnost.
•  In kakšno je stanje v naši občini?
•   V občini Šiška, ki meri  16.502 ha, je 5121 ha kmetijskih zemljišč. Del tega sveta, ca. 15 %, leži v hribovitem predelu, ostalih 85 % pa v ravninskem svetu. Ugotovljeno je, da so v hribovitem svetu kompleksi oziro-ma parcele dosti bolj strnjeni in zaokroženi in da komasacijske operacije niso tako po-trebne.
•  Dosti slabša pa je slika v ravninskem kmetijskem  svetu, ki je  zelo  razdrobljena posest z majhnimi parcelami. Računamo, da je povprečna velikost pareel  od  16 do 21 arov. Vzroke za tako močno razdrobljenost je treba iskati v starem sistemu dedovanja in prometa — preprodaji kmečke zemlje za-radi zadolžitve.
•  In kakšne so prednosti komasacij?
•   Zelo velike: dokazano je, da majhne parcele  dajejo  zelo  majhen  hektarski  pri-delek zaradi vpliva robu. Po strokovnih po-datkih je pridelek na arondiranih parcelah večji   do  25   odstotkov.   Poraba  goriva  pri kmetijski mehanizaciji je prav v času sta-bilizacijskih hotenj najbolj kričeča in navzo-ča.  Prav poraba  goriva  in časa je  zaradi krajših prevoznih poti dosti manjša in tako znatno vpliva na strukturo cene kmetijskega pridelka. Poleg teh so še drugi ugodni mo-menti,  kot  prevoz preko  sosedovih parcel in drugo.
•   V naši občini je bil na predlog KS Pirniče uveden komasacijski postopek v Pir-ničah na površini  120 ha. Postopek teče že od leta 1978, vendar še do danes ni stekel, ker komunalna skupnost še ni dala svojega mnenja k predlogu komasacij geodetskemu zavodu, ki mora zadnji imeti besedo pred pričetkom komasacij.
•    Tak  odnos   vsekakor  zelo  zaviralno vpliva  na  vse   kasnejše   tovrstne  akcije  v kmetijskem prostoru.
•  V pripravah so še komasacije in melio-racije ob Gameljščici od Vojskega do Šin-kovega turna v krajevnih skupnostih Bukovi-ca-šinkov turn in Vodice. Za komasacije so zelo ogreti v vasi Bukovica, kjer zaradi za-konskih norm za več kot polovico zemljišč ne morejo zbrati zadostnega komasacijske-ga fonda.
Predvidevamo, da bo izgradnja avtoce-ste v dolžini 18 km ponovno še bolj razdro-bila kmetijski svet in da bo treba s koma-saoijami ali z drugimi agrarnimi operacija-mi urediti kmetijska zemljišča v bodočem srednjeročnem planu, seveda pa bi bilo dob-' ro, če bi še v tem srednjeročnem planu ko-masirali kmetijsko zemljo v KS Senica, KS Smlednik in KS Vodice, poleg teh pa izvedli še manjše komasacije, saj zanje ni pogoj samo velika poviršina. Zanje se lahko od-loči le del kmetov, v manjšem obsegu, takih primerov pa je v naši občini skoraj v vsaki krajevni skupnosti.
• Prepričan sem, da bo s sprejetjem kmetijskega prostorskega plana, ki bo dol-goročno opredelil površine za kmetijsko proizvodnjo, znatno olajšana izvedba koma-sacij ali drugih agrarnih operacij, ker bo dosti laže priti do končnega soglasja.
• Morale pa bodo kmetijske sekcije pri KK SZDL in tudi krajevne skupnosti same v bodoče posvetiti tem nalogam več časa in skrbi, le tako bomo pridelali več hrane, zmanjšali porabo goriva in tako malce zni-žali naš devizni primanjkljaj.
Inž. Ludvik Vrhovec