V e s t n i k. Učiteljski koimkt: Neiraenovan v Kranju namesto venca na grob svojemu tastu 10 gld,; gdč. Lori Dev, g. Alojzij Jerše in g. Mirko Pehani v Trebnjem 6 gld. PoziT. (Šolska Matica.) Castiti gospod! Že večkrat se je poudarjala raisel, da je nam Slovencem nujno potrebno pedagoško društvo ali ,,Šolska Matica", ki bi pospeševala ali po nekera načrtu vodila razvoj našega pedagoškega slovstva. Kolikega kulturnega pomena bi moglo takšno društvo postati, ako se mu posreči, kreniti na pravo pot, ni treba na tem raestu razjasnjevati. Mi bi si upali trditi, da bi to društvo moglo postati eden najvažnejših činiteljev slovenske naobraženosti. Storil se je tudi že prvi korak, da bi ta misel raeso postala. V rainolih šolskih počitnicah se je namreč zbralo nekoliko slovenskih šolnikov, da bi se o tera vprašanju posvetovali. Prišli so do spoznanja, da se raora naraeravano društvo postaviti, ako hoče v polni meri doseči svoj namen, na najširšo podlago. Obsegati raora vse slovensko učiteljstvo, rekše učitelje vseh stopinj šolske vzgoje in šolskega pouka, tedaj učitelje srednjih, raeščanskih in občih ljudskih šol, zakaj vzgoja mora biti enotna na vseh stopinjah in dobro se poučuje na vseh stopinjah po istih načelih. Skratka, znanstvene podlage vsaki vzgoji in vsakemu pouku so ene in iste. Do tega spoznanja so prišli pri vseh naprednih narodih. Na podlagi tega spoznanja so torej poprej omenjeni šolniki sklenili, naprositi nas podpisane, da bi sklicali o Božiču t. 1. zastopnike slovenskega učiteljstva vseh vzgojnih oziroma učnih stopinj, da bi kot osnovalni zbor se posvetovali, kako naj bi se osnovala in uredila ^Šolska Matica". Podpisanci smo rade volje prevzeli to nalogo in vabirao torej Vaše blagorodje, da bi se vdeležili tega shoda, ki se bode vršil dne 28. grudna t. 1. v konferenčni sobi c. kr. velike gimnazije v Ljubljani. Zborovanje se otvori ob 4. uri popoldne. Z ozirom na veliko važnost tega zborovanja se izvestno nadejarao, da se ga boste gotovo vdeležili. Srčen pozdrav! Da se vidirao v Ljubljani! Ljubljana in Maribor, dne 1. grudna 1899. H. Schreiner, c. kr. ravnatelj; Bl. Matek, c. kr. profesor; dr. Ant. Medved, c. kr. profesor; M. J. Nerat, ravnatelj; Pr. Hubad, c. kr. ravnatelj; Andrej Senek o v i č, c. kr. ravnatelj; Fr. L e v e c, c. kr. profesor in okrajni šolski nadzornik; Pr. Gabršek, naducitelj, J. Dimnik, učitelj. Na Jesenicah je razpisano učiteljsko raesto v stalno nameščenje do 31. t. m. Vabilo. »Društvo za zgradbo učiteljskega konviktavLjubljani" bo imelo svoj redni občni zbor dne 28. grudna t. 1. ob 9. uri dopoldne v ,Narodnera domu" (pritličje, na levo). Vrsta razpravara: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovavcev društvenih računov. 5. Volitev odbora. 6. Volitev pregledovavcev društvenih računov. 7. Nasveti. Odbor. nSloYensko učiteljsko društvo t Ljubljani" bo imelo svoj redni občni zbor dne 28. grudna t. 1. ob 10.uridopoldne v »Narodnera domu" (pritličje na levo). Vrsta razpravam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo o ,,Cesarja Pranca Jožefa I. jubilejski ustanovi za učiteljske sirote na Kranjskem". 5. Poročilo pregledovavcev društvenih računov. 6. Določitev letnih doneskov. 7. Ošolskih oblastvih. — Poroča gosp. Janko L i k a r. 8. Volitev odbora. 9. Volitev pregledovavcev društvenih računov. 10. Posamezni predlogi. Odbor. Učiteljstvo naj se mnogobrojno vdeleži obeh zborovanj! Prej, med in po bomo govorili raed seboj o marsičera . . . Da se vidimo! SloTaki pesniku Tomašku. L. 1838. je zložil pesnik A. Tomašek slovaško narodno himno. Slovaki mu kanijo postaviti spomenik ter se prispevki že nabirajo. Predsednik spominskega odbora je dr. Daksner, odvetnik v Tišolci. Tudi araeričanski Slovaki so poslali za sporaenik že 540 gld. Med Slovaki ima torej narodna rnisel še tako trdne korenine, katerih ogrski šovinizem ne bo mogel še tako kmalu populiti. Prošnja in priporočilo. Vdano prosirn vse prijatelje širom hrvaških dežel, ki so naročili ali prejeli katero mojih knjig, da rai izvolijo dotično dolžno vsotico takoj s poštno nakaznico poslati. Veže me nujna dolžnost, da v najkrajšem času plačara tiskarno in mi je vedeti treba, koliko imara denarja, in koliko si ga morara za pokritje tiskarskih stroškov izposoditi. Zaeno naznanjara, da iraam še veliko zalogo knjig in se toplo priporočam. vsakomur, naj rae podpira pri mojera nesebičnem prizadevanju. ,,Hrvatski narod" velja 1 gld. 35 kr. s poštnino vred, »Povjest kraljevine Ceške" pa 2 gld. — Ivan N. Jemeršič, župnik, Grubišnopolje (Hrvatska). Izjava. Podpisani direktorij »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" izjavlja — kakor je sklenil v izredni seji dne 3. decembra t. 1. — da je prišlo vabilo na splošni shod spodnještajerskega učiteljstva, ki se je vršil dne 7. t. m. v Mariboru, brez njegove vednosti v društveno glasilo »Popotnik". Direktorij nZaveze slov. učiteljskih društev". Drag. Česnik,L. Jelenc, tajnik.predsednik. Regulacija plač poštarjeT. V zadnji seji držav. zbora je voditelj kupčijskega ministrstva, dr. Stibral, odgovoril na interpelacije, stavljene radi regulacije plač poštarjev na deželi, sledeče: Ureditev poštarskih razmer na deželi, katero je zbornica opetovano že zahtevala, se je doslej radi tega vedno odložila, ker se vsoto dveh miljonov, katero se potrebuje za ureditev plač poštarjev, ni raoglo nakazati iz lastnega budgeta. Z uvedbo nove kronske veljave prihodnje leto bode itak potreba, da se preračunijo na na novo vsi tarifi, posebno inozemski. Istodobno uvede ministerstvo nekatere nove tarife, kateri bodo poštnini drugih držav priraerni. Iz tega bodočega prebitka uredi se s 1. prosincem poštarjem na deželi plačo, odpravi se pa obenem dostavnina. Nekateri tarifi, kateri posebno trgovski stan zadenejo, bodo znižani. Saniranje deželnih flnanc. ,,Slov. Narod" piše pod tem naslovora med drugim tudi to-le: Ako ima država voljo kaj storiti, potem naj prevzame šolstvo v svoje oskrbovanje in deželne finance bodo takoj sanirane. Država si je pridržala vso oblast nad šolo in učiteljstvom, bremena za to pa je zvalila na dežele. Minirnum tega, kar se raore zahtevati, je pač to, da država znatno prispeva k troškom za šolstvo, od katerega ima sama najveojo korist. To je toliko bolj potrebno, ker učiteljstvo še vedno ni tako plačano kakor bi moralo biti, ker je treba učiteljske plače vsaj tako zvišati, da bodo ednake uradniškim plačarn zadnjih cinovnih razredov, česar pa dežela s sedanjimi svojimi dohodki absolutno ne more storiti. Z državnim prispevkom za šolstvo in z največjo varčnostjo pri podeljevanju podpor se bodo deželne finance še naprej sanirale. Razpis. Na novo ustanovljenem otroškem vrtcu v Tržiču se razpisuje služba otroške vrtnarice s 360 gld. letne plače. Prosivke naj vlagajo svoje pravilno oprernljene prošnje pri podpisanera vodstvu do 20. grudna 1899 Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. rnestnega šolskega sveta z dne 27. listopada t. 1. srao prejeli nastopno poročilo: Potern ko proglasi predseduik sklepčnost ter pozdravi navzoče, se preide na dnevni red in poroča zapisnikar o došlih kurentnih stvareh ter pove, kako so bile rešene, kar se vzame brez ugovora na znanje. Nekateri otroci barjanskega šolskega okoliša se radi telesne nerazvitosti za dobo tekočega šolskega leta oproste od šolskega obiskovanja. Učiteljema Josipu Cepudru in Ivanu Beletu ter nadučitelju Božidarju V a 1 e n t i se pripoznajo čtrte starostne doklade; prvemu in tretjemu od 1. dne listopada, drugemu od 1. dne grudna letos vsakemu v letnem znesku 60 gd. Na znanje se vzameta letni glavni poročili c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov profesorjev Prana Levca in Klemena Profta o stanju njihovemu nadzorstvu prideljenih šol za preteklo šolsko leto in sklene se poročili predložiti c. kr. deželnerau šolskemu svetu. Izrazi se o tej priliki želja, da se obče zanimljivi podatki iz teh porocil, kateri so za javnost, objavijo v tukajšnih strbkovnih listih. Prošnja nekega mestnega učitelja za uvrstitev v I. plačilno vrsto se ima priporočilno predložiti c. kr. deželnerau šolskemu svetu. Rešita se dve prošnji vnanjih učenk za sprejem v tukajšnjo nemško dekliško šestrazrednico. Prošnja BLjubljanskega učiteljskega društva", naj se učiteljstvu pri uvrščivanju v osobni status všteva doba od prebitega usposobljenostnega izpita, ne pa doba od prvega stalnega nameščenja,. se ima deželnemu šolskerau svetu predložiti s priporočilom, da ji ugodi. Končno se rešita še dve interni zadevi. Preizkušnje uciteljske usposobljenosti so se vršile v Gorici od 13. do 25. m. m. Oglasilo se je bilo 15 slovenskih učiteljic in eden učitelj. Uspeh preizkušenj je nastopni. Usposobljene so z odliko te-le gospodične: Delak Alojzija, učiteljica v rŠolskem domu" v Gorici, za slovenske in za nemške ljudske šole; Hacin Marija, učiteljica na Dobravi pri Kropi, enako; Kavčič Ida, učiteljica slovenske mestne šole v Gorici, enako ; Muška Emilija, učiteljica pri sv. Lovrencu na Spodnjem Štajarskera, enako; Ploh Olga, učiteljica slovenske mestne šole v Gorici, enako; Zele Marjeta, učiteljica v Begunjah pri Cerknici, za oboje šole. Nadalje so usposobljene: Cej Katarina, učiteljica pri sv. Križu na Vipavskem, za slovenske ljudske šole; Gostiša Karlina, učiteljica v Štandrežu pri Gorici, enako ; Koraac Ljudmila, učiteljica v Grničah, enako; Manzoni Emilija, učiteljica v Grahovem pri Cerknici, za slovenske in nemške ljudske šole; Mesar Ljudmila, učiteljica v Št. Rupertu na Dolenjskera, enako; Praprotnik Marija, učiteljica na Krki na Dolenjskera, enako; Swoboda Ivana, učiteljica pri sv. Nikolaju na Spodnjera Štajerskem, enako; Valentinčič Julija, učiteljica na Holmu, za slovenske ljudske šole. Nadalje se je usposobil g. Leban Henrik, učitelj v Ozeljanu, (ki je že usposobljen za slovenske šole) še za nemške ljudske šole. 200 milijonoT goldinarjer za topove in 5 milijonoY goldinarjeT za zvišanje častniških plae bode zahtevala vlada od delegacij! Kadar gre za milijone, takrat se nihče ne zgraža; ko pa zahteva učiteljstvo nekoliko glasneje primerno izboljšanje svojih — sramotno nizkih plač, takrat se zgražajo neki krogi, da bi spravili učitelji na boben vsakega hišnega in zemljiškega posestnika, ako bi dežela porabila par tisočakov na leto več kakor do zdaj! In vendar je velik razloček tudi v tem, kam gredo denarji, ki se porabijo za vojsko in za šolo. Milijoni za topove gredo v blagajnico večmiljonskih tvorničarjev — tujcev; groši učitelja pa gredo nazaj v žep našega kraeta, trgovca in obrtnika, od katerih kupuje učitelj svoje malenkostne potrebščine. Dvojna mera povsod! Strokovnim zastopnikom t okrajnih, oziroma y mestnih šolskih svetih so izvoljeni in od deželnega šolskega sveta potrjeni za okraj Kozje: Emerik Moric, nadučitelj pri Sv. Petru pod Sv. gorami; Sevnica: Anton Skalovnik, nadučitelj v Blanci; Brežice: Blaž Toininc, naducitelj v Globokem; Št. Lenart v Slovenskih goricah: Josip Mocher, nadučitelj tara; Konjice: Jak. Jurko, nadučitelj v Tepini; Šmarje: Vekoslav Strmšek, nadučitelj pri Sv. Petru na Medved. selu; Radgona: Jak. Soukal, nadučitelj v Radgoni; Ptuj (raesto): mestni nadučitelj Anton Stering; Celje (okolica): Armin Gradišnik, nadučitelj na celjski okoliški mestni šoli; Laško: Blaž Kropej, nadučitelj na Zidanem raostu; Slovenska Bistrica : J. Kristl, nadučitelj v Slovenski Bistrici; Ljutomer: Ivan Robič, šolski ravnatelj v Ljutomeru; Gornja Radgona: Sirnon Erženjak, nadučitelj pri Sv. Petru pri Radgoni; Orraož: Mihael Vavnik, nadučitelj pri Sv. treh kraljih; Rogatec: Fran Lorber, nadučitelj pri Sv. Florjanu pri Rogatcu; Marenberg: Gottfried Sitter, nadučitelj v Vuhredu; Šoštanj; Pranc Hernaus, nadučitelj v Šoštanju; Slovenski Gradec: Matija Šmid, nadučitelj v Podgorju. Oosp. Rudolf Vrabl, učitelj v Ljubljani, je spisal šest pravljic ter jih izdal v lioni knjižici pod skupnim naslovom »Sveta noč". Ker bomo o tej knjižici izpregovorili prihodnjič kaj vec, jo za danes najtopleje priporočamo v nakupovanje. Na prodaj jo iraajo vsi ljubljanski knjigotržci po 15 kr. izvod. Založil jo je g. J. Turk. Izjava. Podpisanec izjavlja tem potom, da ni pisal, niti je v kaki dotiki z uvodnim člankom v št. 275 uSlovenskega Naroda" z dne 30. listopada 1899 in da sploh z g. dr. Tavčarjem o tera nikoli ni govoril. V Moravčah, dne 4. grudna 1899. Janko Toman, nadu&telj. PraTda Gabršček contra Medvešček je bila dne 9. t. m. končana pri Ijubljanski poroti brez pravde. Gosp. Gabršček je vsled vplivanja raerodajnih slovenskih učiteljev odstopil od tožbe. To je bilo lepo in kolegijalno. Upamo, da v prihodnje ne bo veo tega strastnega nasprotja ined imenovanima gospodoma. To bi bilo želeti.