v
CRNO«BE LEM
GLASILO ČASOPISNO—TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK
Leto XI	Ljubljana, 12. maja 1975	Številka 5
BOŽO SINTIČ OB JUBILEJU TISKARNE LP
NAŠIH TRIDESET LET
Ko torej gledamo na preteklih trideset let prehojene poti delovnega kolektiva, ki ga je ob osvoboditvi prevzela pod svoje okrilje Zveza komunistov Slovenije, vidimo, da je bila ta pot težka in polna naporov, da pa je vedno vodila naprej. Prepričan sem, da pot, po kateri stopa naš kolektiv, ki je dočakal sadove zmage 9. maja 1945, to je samoupravni socializem, ne more biti po uspehih slabša kot je bila v preteklosti, marveč bo lahko le boljša.
grafičnih kolektivov Jugoslavije zavzamemo zopet mesto, ki smo ga imeli in ki nam pripada.
Sama tehnična baza pa je seveda premalo, če hočemo doseči zastavljeni cilj. Delovni kolektiv, ki je danes že narasel na 550 zaposlenih. pretežno mladih ljudi, mora prevzeti duh generacije, ki je odšla, zavedajoč se, daješ svojo visoko storilnostjo, visoko kvaliteto, trdo delovno samodisciplino, ne pa s številčnostjo, priborila Tiskarni Ljudske pravice trikrat naslov najboljšega grafičnega kolektiva Jugoslavije, kar ni uspelo nikomur drugemu, pa naj je bil številčno in tehnično še toliko večji.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH AKTOV
9. maj 1945. Tiskarski stroji Ljudske tiskarne, ki so jih klerikalni gospodje izkoriščali leta in leta, da so zastrupljali slovenski narod in blatili vse, kar je bilo naprednega, so se ustavili. Tiskarno je prevzel CK ZKS in jo preimenoval v Tiskarno Ljudske pravice. Za okoli 150-članski kolektiv so nastopili novi časi z novimi nalogami.
Stagnacijo, ki je davila grafično dejavnost vsa vojna leta. je zamenjala neslutena konjunktura, saj so se potrebe po tisku večale iz dneva v dan, kolektiv pa je bil številčno in po tehnični opremi prešibek, da bi z normalnim delom zadostil vsem zahtevam. Zavest delovnih ljudi Jugoslavije v borbi za čimprejšnjo obnovo porušene domovine, ni pustila ob strani našega kolektiva. Storjeno je bilo vse, da naloge, ki jih je postavljala družba, »pravijo: boljša organizacija dela, povečanje števila zaposlenih, izkoriščanje strojev do skrajnosti, nadurno delo in dobra volja ljudi so rodili rezultate, ki so postavili naš kolektiv med vodilne grafične kolektive v državi.
Cas pa je tekel dalje. Kolektiv se je vse bolj večal in kmalu so stari prostori postali pretesni. Prvo razširitev smo iskali v rekonstrukciji stare dvoriščne stavbe, a tudi !<> ni bila rešitev. Našli smo jo šele P° letu 1959, ko so se združili trije kolektivi in sicer Ljubljanski dnevnik. Cankarjeva založba in
Tiskarna Ljudske pravice v enotno podjetje in s skupnimi sredstvi ob malenkostni podpori družbe opravili delno rekonstrukcijo. Vsa tri podjetja so prišla do prepotrebnih prostorov, ki so sicer danes že tesni, a žal je zmanjkalo denarja za nabavo strojev in novo opremo. V času, ko se je začela za mnoga grafična podjetja prava tehnična revolucija, smo mi selih v nove svetle delavnice stare iztrošene stroje, kar je imelo za posledico, da so nas mnogi kolektivi prerasli.
Stisnili smo zobe in delali dalje. Kmalu so prišli tudi za nas boljši časi. Z delno obnovo ofset tiska smo si postavili osnovno bazo za nove investicije, ki so kmalu sledile in so še v teku. Popolnoma novi stroji za tisk časopisov na osnovi najsodobnejše tehnologije, popolna mehanizacija knjigoveznice, občutno povečanje kapacitet ofset tiska in nabava številnih drugih novih strojev in aparatov v drugih oddelkih, k temu pa še predvidene nove investicije nam dajejo in bodo še dale močno osnovo, da v krogu
nik so bile ustanovljene predvsem z namenom, da uskladijo in s tem poenostavijo vse priprave, ki se nanašajo na prilagojevanje temeljnih samoupravnih aktov z ustavo in zakonodajo. V pripravi je zakon o organizacijah združenega dela, ki bo podrobneje urejal delovanje teh organizacij v smislu ustave, že sedaj pa je potrebno podrobnejša določila o delovanju delegatskega sistema vnesti v samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in statut delovne organizacije. pravtako pa še podrobneje določiti odgovornost delegatov in opredeliti način obveščanja. Okvirna določila so sicer že sprejeta, niso pa še dovolj podrobno obdelana.
Predvideno je, da bodo lahko delavci na podlagi gradiva, ki ga bodo pravočasno prejeli, o vsaki spremembi dajali pripombe in da bodo tudi sami aktivno sodelovali pri sprejemu teh aktov. Delegacije za samoupravne interesne skupnosti in družbene politične skupnosti pa že sedaj spremljajo delo skupščin in zborov, predvideno pa je, da bodo do konca leta 1975 poročale o svojem delu
Po zaključeni registraciji je naslednja naloga koordinacijske skupine za skupne službe organizacija priprav za spremembe in dopolnitve temeljnih samoupravnih aktov v delovni organizaciji,
Koordinacijske skupine za skupne službe podjetja Pravica Dnev-
Lado Vrhovnik
Anica Šečer
Anton Porenta
Jožica Martinčič
11 ČLANOV TISKARNE UUDSKA PRAVICA JE ZAPOSLENIH V NASI ORGANIZACIJI ZD ŽE OD OSVOBODITVE
NAŠI »TRIDESETLETNIKI«
Naše podjetje kot tudi veliko drugih po naši domovini slavi letos 30. obletnico osvoboditve. To je za podjetje že dolga doba in znamenje njegove uspešnosti, saj so nekatera morala med tem časom prenehati z obratovanjem ali spremeniti proizvodne programe in se preusmeriti v drugo proizvodnjo. Tudi administrativni posegi so bili marsikje potrebni, da so prebrodili krize.
Vsega tega v našem podjetju ni bilo. S tem pa še ni rečeno, da smo imeli posebno srečo in da nam je šlo vse vedno po načrtu. Kot drugi, smo imeli tudi mi težave, ki pa smo jih vsaj do sedaj uspešno premagovali.
Nemajhno zaslugo, da smo svoje podjetje povečali in posodobili, da je šlo v korak s časom, je pripisati našemu delovnemu kolektivu. V tridesetih letih po osvoboditvi so bile postavljene predenj zahtevne politične in propagandne naloge, ki so terjale mnogo naporov, nadurnega in v prvih letih tudi udarniškega dela. da je bilo vse pravočasno opravljeno. Nekaterih tovarišic in tovarišev, ki so toliko let delali z nami. ni več med nami. Odšli so v zasluženi pokoj, od nekaterih pa smo se tudi za vedno poslovili.
Kljub vsemu imamo v naši sredi še nekaj tovarišic in tovarišev, ki delajo v našem podjetju že od osvoboditve ali še prej. Prav je. da se ob proslavljanju tridesetletnice podjetja spomnimo tudi nanje. Vzdržali so vsa ta leta v istem po-
Karla Jerkič
djetju. Niso jih premamile večje plače in boljši položaji, ki so jim jih obljubljali v drugih podjetjih, ker so zrasli s kolektivom in ga niso bili pripravljeni zapustiti za nekaj tisočakov.
Kolektiv je velika družina, v kateri ni vedno lahko urejati vseh problemov tako, da bi bilo za vse prav. Morda se je temu ali onemu zgodila tudi kakšna krivica ali vsaj nerazumevanje za njegov problem. Niso odšli zaradi tega, stisnili so zobe in ostali. Vsaka krivica se prej ali slej mora popraviti.
Do konca leta 1945 so prišli v naše podjetje naslednji tovariši in tovarišice:
1.	Lado Vrhovnik, prišel v tiskarno julija 1930 kot knjigovez, sedaj je obratovodja knjigoveznice.
2.	Ivan Cizelj je nastopil službo
Antonija Kavčič
v našem podjetju aprila 1937 in je sedaj obratovodja v mehanični delavnici.
3.	Anica Šečer je prišla za knjigoveško delavko v avgustu 1944 in je sedaj v upravi podjetja referentka v obratnem knjigovodstvu,
4.	Jožica Martinčič je bila od marca 1945 vlagalka v knjigo tisku in je sedaj tudi referentka v obratnem knjigovodstvu.
5.	Franc Podlesnik je prišel v podjetje kot knjigovez, sedaj pa vodi nabavno službo.
6.	Božo Sintič se je zaposlil junija 1945 kot ročni stavec, pozneje je postal tehnični vodja, pomočnik direktorja, od septembra 1966 pa je direktor podjetja.
7.	Anton Porenta je v našem podjetju od julija 1945. Najprej je
Ivanka Kaplar
bil bakrotiskar, nato obratovodja bakrotiska, sedaj je komercialist v nabavnem oddelku.
8.	Karla Jerkič je nastopila službo julija 1945 kot knjigoveška delavka in je še sedaj na tem delovnem mestu.
9.	Antonija Kavčič je prišla julija 1945 za vlagalko v knjigotisk in to delo opravlja še sedaj.
10.	Ivanka Kaplar je bila tudi od novembra 1945 vlagalka v knji-gotisku, sedaj pa je delavka v od-premnem oddelku.
11.	Anica C ok je tudi v tiskarni od novembra 1945, vseskozi kot vlagalka v knjigotisku.
Vsem tovarišicam in tovarišem, ki so pustili v našem podjetju svoja najlepša leta, čestitamo k lepemu jubileju in se jim zahvaljujemo za trud, ki so ga vložili v naše podjetje.
Želimo jim osebne sreče in zadovoljstva med nami še vnaprej in da bi še čili in zdravi pri nas dočakali zasluženo upokojitev.
Anica Čok
TRIMESEČNA BILANCA LP
USPEŠEN ZAČETEK V LETU 1975
Kljub temu, da za letos še ni sprejet gospodarski načrt TOZD Tiskarne, pa ugotavljamo v prvem letošnjem četrtletju dobre rezultate. Ne samo, da se je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem povečal za 4 odstotke, vrednost proizvodnje pa za 48 odstotkov, zaradi česar lahko kljub vsem težavam in nestabilnostim v našem gospodarstvu z optimizmom pričakujemo dober uspeh v letošnjem letu, boljši kot v letu 1974.
Iz investicijskega programa LP za leto 1975: letos bomo nabavili stroj za plastifici-ranje, s katerim bomo dopolnili opremo naše knjigoveznice in prihranili precej sredstev, ki jih moramo zdaj plačevati privatnikom in drugim tiskarnam za tovrstne storitve.
NOVA RAZISKAVA
Sam začetek leta, sicer vzpodbuden, je vezan na vrsto še nerešenih problemov. Eden največjih je ureditev osebnih dohodkov, katerih višina mora biti usklajena s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in urejena s samoupravnim aktom TOZD — samoupravnim sporazumom o delitvi doseženih osebnih dohodkov. Ker pa samoupravni sporazumi za grafično industrijo in ostale še niso sprejeti, ostaja zato problematika okoli delitve osebnih dohodkov in njih višine še vedno v mejah dosedanjega, še veljavnega sporazuma.
Začetni porast je dosežen zlasti pri proizvodnji časopisov in knjig, kar je za leto 1975 predvideno tudi v osnutku plana.. Po vrednosti proizvodnje pa je porast za toliko višji,
kolikor so se zvišale cene storitvam, to je v povprečju 20 odstotkov, dočim so se cene papirju v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem povečale v povprečju za okoli 45 odstotkov. Zato je izka-žani povprečni odstotek povečanja cen proizvodom na 1 tono za 31 odstotkov odgovarjajoč in opravičljiv.
Ob povečanem fizičnem obsegu Proizvodnje pa se je število zaposlenih povečalo za 3,9 odstotka, do dokazuje, da so nove investicije v stroje in opremo uspešna naložba ‘n je zato dosežena produktivnost Uidi toliko višja. Ker je izkazano Povečanje števila zaposlenih doseženo samo v knjigoveznic) je jasno, da so bile obstoječe zmogljivosti strojev izkoriščene le toliko kot lansko leto in da je za boljše izkoriščanje tako nujno povečati sedanje število poklicnih delavcev tudi v ostalih obrati]). To pa je Posebno važno zaradi predstoječe rekonstrukcije, zlasti obnovitve tiskalnih strojev.
Na doseženo večjo storilnost Zaposlenih je vplivala tudi že delno ‘Zboljšana organizacija dela in pa de)stvo, da je bila TOZD polno zasedena z naročili v vseh svojih Proizvodnih obratih.
Letošnja akumulativnost se bo delno znižala zaradi povečanih
osebnih dohodkov, ki jih borno izplačali delavcem po uveljavitvi samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za grafično industrijo.
Z novim letom se je v našem gospodarstvu na splošno rekordno povečala nelikvidnost. Ne samo, da povzroča nepotrebno višanje poslovnih stroškov zaradi zamudnih obresti, ampak v mnogočem ovira poslovanje, zlasti nabavljanje potrebnega materiala in surovin. Pojavi blokiranih žiro računov v delovnih organizacijah so že vsakdanji pojav. Da blokiranje žiro računa še ni prizadelo naše organizacije, se je zahvaliti dejstvu, da smo doslej ustvarjena sredstva za investicije uporabljali za obratna sredstva. Le tako smo mogli pokrivati 17-odstotni porast salda neporavnanih računov. Ob koncu prvega tromesečja je znašal saldo neporavnanih računov naših kupcev 27,268,977 dinarjev, dočim je bila delovna organizacija dolžna le 14.105.821 dinarjev.
Za leto 1975 planirane investicijske naložbe v stroje in opremo za stavljenje in tiskanje, so bile zaključene v prvem tromesečju, realizirane pa bodo v drugem oziroma tretjem tromesečju. S to rekonstrukcijo bodo dosežene nove možnosti za nadaljnje povečanje sedanje produktivnosti#
V skladu s samoupravnim sporazumom o osnovali in merilih za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke organizacij združenega dela s področja časopisne dejavnosti in v skladu z doslednim uresničevanjem načel delitve po delu ter zagotavljanjem take delitve sredstev za osebne dohodke, ki bo ustrezala rezultatom dela in poslovnim uspehom celotne delovne skupnosti in vsakega posameznega člana, bo uredništvo Dnevnika od 1. maja dalje: objavljene vrste posameznih novinarjev in urednikov ocenjevalo z vrednostnimi faktorji od 1 do 5;
V sodelovanju s časopisnim podjetjem Delo, časopisnim podjetjem Večer in RTV Ljubljana pripravlja analitska služba Ljubljanskega dnevnika novo raziskavo na temo: vloga in pomen komunikacij kot vira informacij pri uveljavljanju delegatskega sistema. Raziskava ima namen pokazati, kolikšna je informiranost Slovencev, kdo so bralci in gledalci, kaj zanima potrošnike, kolikšna je razširjenost medijev komunikacij, kakšne so možnosti vključitve neposredni!) proizvajalcev v sistem
Sredi aprila je imela osnovna mladinska organizacija LP ustanovni sestanek, na katerem smo izvolili novo predsedstvo. Sestanka se je udeležilo 16 mladincev, ki so izvolili Ivana Japlja za novega pred-
s tem bo dopolnilo dosedanje kvantitativno ocenjevanje novinarskega dela (število vrstic, norma in presegi) še z merilom za kvaliteto.
Vrednost preseženih vrst bo do nadaljnjega ostala enaka, premije pa bodo prejeli le izjemno aktualni in kvalitetni prispevki.
Hkrati bo uredništvo nagrajevalo tudi delavce na drugi!) delovni!) mestih in to v skladu z delovnim učinkom in presežkom dela pišočih novinarjev. Za nagrajevanje uredniškega dela pa bo skušalo najti v najkrajšem času ustrezne oblike.
komuniciranja itd. Na osnovi dobljenih rezultatov in analiz bomo vsi sodelujoči imeli več podatkov za nadaljnje iskanje novih konceptov in tesnejšega sodelovanja med mediji. Tako pa naj bi sčasoma dosegli še večjo povezanost s potrošniki. Z novo raziskavo bomo začeli predvidoma junija in jo bomo kontinuirano izvajali vsako leto. Zajela bo celotno slovensko populacijo. Kdo bo nosilec in sofinancer celotne raziskave, ki naj bi se končala šele čez nekaj let, še ni dogovorjeno.
sednika. Za ostale funkcije pa so bili izvoljeni naslednji mladinci:
— sekretar: Stane Tome
-	blagajnik: Tončka Sere
-	zapisnikar: Francka Šifrer informator: Dušan Sivec
-	pomočnik informatorja: Peter Jankovič
-	referent za SLO: Željko Acali-novič
-	referent za kulturo: Ciril Kamnar
-	referent za šport: Marko Kalčič
-	referent za idejnopolitično delo: Tatjana Hribar
Upajmo, da bo izvoljeno predsedstvo vestno opravljalo naloge, reševalo razna vprašanja, nudilo mladincem razvedrilo v športu in kulturi, itd.
Omeniti moramo, da smo se 10. maja mladinci udeležili tradicionalnega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane s štirimi ekipami. Želimo in upamo, da bo tudi ob drugih podobnih prireditvah ali pri športnih srečanjih tako številna udeležba.
FAKTOR - MERILO ZA KVALITETO VRST
IZVOLJENO
PREDSEDSTVO
POSLOVNO POROČILO TOZD DNEVNIK ZA PRVO TRIMESEČJE 1975
NAJHITREJE NARAŠČAJO MATERIALNI STROŠKI
Glavna značilnost poslovanja TOZD Dnevnik v prvih treh letošnjih mesecih je, da raste celotni dohodek v manjšem odstotku kot pa materialni stroški, zaradi česar se akumulativnost zmanjšuje. Pri dohodku so se izredno povečale zakonske obveznosti, v primeijavi z enakim lanskoletnim obdobjem pa so se precej povečali tudi osebni dohodki.
Sicer pa je Dnevnik v prvem trimesečju ustvaril celotni dohodek, kot je razvidno iz tabele:
	1975	1974	Indeks
celotni dohodek	16,028.157,50	12,957.513,10	124
materialni stroški	11,528.241,84	9,141.612,66	126
dohodek	4,499.915,66	3,815.900,41	118
Dohodek je bil razdeljen takole:			
osebni dohodki	3,044.195,30	2,177.836,15	139
pogodbene obveznosti	67.000,00	76.959,70	87
zakonske obveznosti	587.175,75	280.115,95	210
ostanek dohodka	801.544,61	1,280.988,64	63
Velja opozoriti, daje v drugem polletju pričakovati porast dohodkov, ker se je podražil Nedeljski dnevnik, žal pa se bodo povečali tudi stroški zaradi podražitve rotopapirja, poštnih storitev in drugi stroški ter povišanja osebnih dohodkov.
Če nekoliko razčlenimo strukturo celotnega dohodka, potem lahko ugotovimo, da so dohodki od naklade Dnevnika pod planom,
ker še nismo dosegli povprečne planirane naklade 53 tisoč izvodov. Treba pa je upoštevati, da smo v prvih treh mesecih stoodstotno izpolnili tako imenovani dinamični plan prodane naklade, kar je vsekakor spodbudna ugotovitev.
Dohodki od naklade pri Nedeljskem dnevniku so pod planom, vzrok za to pa je v dejstvu, da smo Nedeljca prodajali po stari ceni.
Tudi dohodki od oglasov Nedeljskega dnevnika so pod planom, ker v drugih organizacijah združenega dela še niso sestavili planov za propagando.
Terjatve do kupcev na dan 31. marca 1975 so bile za 2.121.000 dinarjev večje od stanja na dan 31. decembra 1974, zaradi česar seje precej poslabšala naša likvidnost. To ima za posledico, da ne moremo plačevati vseh računov v osmih dneh. Glavnino dolžnikov predstavljajo neplačani računi za oglase (6.186.000 dinarjev) in pa računi za prodane izvode v kolportaži (2.697.000 dinarjev). Potrebni bodo dodatni napori za izterjavo terjatev, da bi tako zmanjšali nelikvidnost.
Da bi izpolnili naloge, ki smo si jih začrtali v letošnjem delovnem načrtu, bodo potrebni dodatni ukrepi. Da bi dosegli planirano naklado, bo potrebno pripraviti razne akcije za dvig naklade, pripraviti pa se bo treba tudi na podražitev. Zaradi velikih podražitev, lahko posamezni stroški presežejo plan. Posebej bo treba paziti na smotrno porabo pisarniškega materiala, ki se je precej podražil. Čimprej bo treba skleniti pogodbo o popustu za objave na televiziji, sicer bodo tudi tu stroški večji od načrtovanih. Čimprej je treba sprejeti tudi samoupravne akte za nagrajevanje po delu. da bi odpravili tako imenovano uravnilovko, ki se je v zadnjih letih kar močno zakoreninila v naši organizaciji.
Da bi zmanjšali terjatve do naših kupcev, bomo morali napraviti odločne ukrepe. Pri kolportaži bo treba čimprej ažurirati saldakonte, vodjo kolportaže pa zato čimprej razbremeniti drugih poslov. Treba se je dogovoriti za ustrezen sistem izterjave (opomini, osebni stik in tožbe). Tudi pri oglasih dolgovi skokovito naraščajo. Čeprav smo zaradi dobrih poslovnih odnosov do strank zelo tolerantni, bi morali tudi v tem primeru najti ustrezen sistem izterjave, pri čemer naj bi sodelovali tudi komercialisti.
AKTIVNOST ZVEZE KOMUNISTOV V TISKARNI
PREMALOKRAT SMO SE SESTALI
Res je, da smo se komunisti v zadnjem koledarskem letu premalokrat sestali, toda to ne more biti vzrok za zelo slabo udeležbo na teh sestankih. Mogoče je vzrok v tem, da sestanki niso bili vsebinsko privlačni, ali pa niso bili v primernem času. Naj bo tako ali drugače, resnici na ljubo: udeležba res ni bila razveseljiva. Povrh vsega pa se nekaterim članom ne zdi potrebno niti opravičiti.
Pogosteje se je sestajal sekretariat in razpravljal o tekočih problemih. To pa je, tako menimo, tudi najprimernejše.
Ker bo odšlo precej starejših članov v bližnji prihodnosti v pokoj, bodo ostali v naši organizaciji ivečino mlajši, ki pa jih ni veliko. Zato bomo stremeli za tem, da mlade vrste še pomnožimo. Poskrbeti pa moramo, da se bo lahko čim več mladih komunistov idejnopolitično izobrazilo. Le tako bo organizacija bolje in učinkoviteje zaživela.
Na žalost pa ugotavljamo, da interes mladih ljudi do mladinske organizacije in do osnovne organizacije ZK ni posebno velik, kljub dejstvu, da smo delovna organizacija z ogromno večino mladih ljudi. Ne gre pa obsojati samo mladih. Potrebno bo ugotoviti, zakaj je tako. Bodimo iskreni in priznajmo si, da smo temu vprašanju posvetih premalo časa. Če smo že razpravljali o tem, pa nismo sprejeli nobenih zaključkov ali ugotovitev. Posplošena trditev, češ, da je med mladimi in starimi prevelika razlika, ni vedno na mestu. Vprašati se bomo morah tudi o tem, zakaj precej mladih ljudi zapušča naš kolektiv in odhaja na druga delovna mesta v druge delovne organizacije.
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V MARCU 1975
Povprečni mesečni osebni dohodek 3.076,65 dinarjev
V	ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 2.946,1 5, v strojni stavnici 3,559,10, časopisni enoti 4.017.05, klišarni 2.996,45, knjigotiskarski strojnici 2.969,80, fotografiji 3.298,20. litografiji 2,836,65, knjigoveznici 2.269,75, mehanični delavnici 3,231.65 in v režijski grupi 3.4 19,40.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.755,00, najvišji pa
9.235.00.
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU APRILU 1975
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 4.646,31 dinarjev
V	redakciji znaša povprečni osebni dohodek 5.648,27, v BEP 4.678,23, IBM 3.966,25, pravnik ZP LP 6.125,45, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 4.267,90. v prodajnem oddelku 4.245,11, naročninskem oddelku 3.369,32, v ekspeditu 4.181,64, v adrerni 3.573,76, v podružnicah
4.087.00,	šoferji pa so prejeli 3.272,39 din povprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.943,40 dinarjev (snažilka)
Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 9.238,50 dinarjev (resorni urednik)
NAŠA OBRATNA AMBULANTA IMA MESEČNO OD 300 DO 350 OBISKOVALCEV, KAR JE PRECEJ
»PACIENTA NE SMEŠ PREPROSTO
PRITISNITI OB STOL«
Razmisliti bi bilo treba o manjšem zobotehničnem laboratoriju, katerega bi se najbolj razveselili prav pacienti — Zobozdravnik z vato v ušesih, vendar ne zaradi krikov prisotnih
Obratna zobna ambulanta Ljudske pravice, v kateri zdravijo svoje zobe tudi delavci Ljubljanskega dnevnika, Cankaijeve založbe in Centromer-kurja ter njihovi svojci, ima mesečno od 300 do 350 „obiskov“, kar je vsekakor precejšnje število. Pri tem pa je treba že na začetku poudariti, da so pacienti po končani „torturi“ na stolu, za katerim stojita prijazni zobozdravnik dr. Miro Siegl in zobna asistentka Julijana Tomc - zadovoljni (čeprav ne bi mogli zapisati, da se radi vračajo . . .).
Za zobozdravnika in zobno asistentko je takšno število obiskov zelo veliko in bi za pomoč potrebovala še kakšnega ..strokovnjaka za boleče zobe“; za zaposlene v teh štirih delovnih organizacijah pa je vse to še vedno premalo, saj morajo marsikdaj čakati tudi 3 tedne do mesec dni, da pridejo na vrsto. Te čakalne dobe ni le v primeru, če je poseg v odprta usta zaradi bolečin ah kakšne druge neprilike potreben takoj ...
--SKUŠAVA USTREČI11
,,Človek bi rad vsakemu čim-hitreje in čimbolj ustregel ter ga rešil težav, vendar je treba harediti razpored glede na nujnost primera. Pacienti pa so uvidevni in z vsemi najdemo skupen jezik,11 pravi dr. Miro Siegl.
-Glede materiala nimamo problemov. Imamo vse sodobne materiale in orodje, ki je danes na v°ljo in ki je priznano kot dobro. Prav tako imamo vrtalni stroj z velikim številom obratov, ki vrta brez bolečin — oziroma skoraj brez bolečin.11
• Če je zobozdravnik dober, potem vrtanje ne boli. In naš zobozdravnik je .skoraj dober1'. Skoraj zato, ker sem velik zajec in me je že stola samega strah, tako da v nobenem primeru nisem popolnoma zadovoljna..se je s stola Pošalila pacientka, kateri je dr. Siegl v tistem trenutku zdravil zobe.
tisti, ki se šali, še ne
n mi ra .,
ropotanje nad glavo
..Kljub vsemu pa imamo majhen Problem," sta dodala asistentka nlijana Tomc, ki dela v tej obratni zobni ambulanti že 2 leti, in ^ Miro Siegl, ki je „pri nas" 5 let.
es čas, ki ga prebijemo na delovnem mestu v ambulanti, nam nad ^av° ropotajo nekakšni stroji.
Varnostni inženir nam je prinesel celo nekakšno švedsko vato in nama priporočil, naj si jo zatlačiva v ušesa, kar kaže, da je položaj res precej .glasen1. Ta vata res nekoliko ublaži zvočne sunke in udarce — seveda le v primeru, če jo človek uporablja. No, jaz jo, Julijana pa ne, ker pravi, da že brez vate komaj sliši, če kdo trka na vrata ordinacije. Res je to trkanje marsikdaj precej .prestrašeno1 in zelo tiho... Zdaj nama že nekaj let obljubljajo, da bodo stroje preselili
iznad najinih glav nekam drugam in tako z asistentko računava, da bo v najkrajšem času mnogo bolje . .. Sicer pa tudi zračenje ni najboljše — okno ordinacije gleda na dokaj prometno ulico ob Ljubljanici, v neposredni bližini je parkirišče z izpušnimi plini — ampak človek se počasi vsega navadi.11
OBOJESTRANSKO DOBRI ODNOSI!
Po hiši je slišati, da sta prijazna in da dobro delata. Mi smo zadovoljni z vama, prevladujejo tudi na vajini strani enaki občutki...? -.Dobre odnose imava tako z upravo v Zdravstvenem domu Ljubljana kot z upravo Ljudske pravice ter drugih kolektivov, ki jim je ta obratna ambulanta namenjena, pa
S trojko, desno zgoraj, je nekaj narobe ... Nič hudega ne bo, zob bo kmalu zdrav. Foto: M. Ciglič
tudi s pacienti, kar je .skoraj presenetljivo1', ali pa tudi ni, kakor se vzame. Zobozdravnik in asistentka morata biti tudi nekoliko psihologa. Pacientu je treba ustreči, se mu približati in razumeti njegove težave in strah, ne pa ga preprosto pritisniti ob stol in pognati sveder. Če storiš vse to in če ti to tudi uspe, potem je uspeh zagotovljen in strah skoraj pregnan. Kanček dobre volje pri tej zadevi tudi ne škodi. 11
V PREMISLEK!
Kako je z- rentgenom in laboratorijem?
„V naši zobni ambulanti delamo vse, kar sodi v naš delokrog — od plombiranja zob pa do mostov in snemne protetike. Rentgen imamo v Nebotičniku, prav tako pa v tamkajšnjih laboratorijih izdelujejo za naše paciente vse protetične izdelke. Seveda bi bilo krasno, če bi bil laboratorij kar v hiši, saj bi pacient tako lahko dobil protetični izdelek v dnevu, dveh ali najkasneje v treh, zdaj pa mora zaradi ..transportiranja1 modelov v Nebotičnik in protetičnih izdelkov nazaj v našo ordinacijo čakati tudi 3 do 4 tedne. O tem problemu bi bilo res vredno premisliti, saj oprema za tak majhen laboratorij ne bi bila presunljivo draga, pacienti pa bi bili prav gotovo vzhičeni nad takšno pridobitvijo. Za štiri kolektive ureditev takega laboratija, v katerem bi lahko zobotehnik delal tudi honorarno (morda 4 ure dnevno), verjetno ne bi predstavljala prevelikega finančnega bremena, pa tudi sobica, v kateri bi delal, ni treba, da je ne vem kako velika. Povedati je namreč treba, da je mnogo bolje, če zobotehnik vidi pacienta, njegovo fiziogonomijo, obliko in barvo zob. Ob neposrednem kontaktu pacienta in zoboteh-nika je delo mnogo bolje in temeljiteje opravljeno — pri sedanji izdelavi umetnih zob v Nebotičniku pa vse to žal odpade. Resje, da se potrudimo, kolikor se le da, vendar bi bilo o manjšem laboratoriju v hiši vseeno vredno razmisliti, saj je tudi število naših obiskovalcev
veliko.11	T .. „
J. Mally
Bruno Thaler
KADROVSKE
NOVICE
Prišli v tiskamo Ljudske pravice v aprilu 1975
Božica Bregar, za izlagalko v ofset strojnici
Bajram Šabani, za strežnika v ofset strojnico
Aziz Rama, za strežnika v ofset strojnico
Milica Maltarič, za knjigoveško delavko
Branko Pipan, ročni stavec — iz JLA
Ivan Prančič, knjigo tiskar — iz JLA
Milka Jereb, za čistilko v ročno stavnico
Marjan Ajdovec, ofsetkopist iz JLA
Boris Pantar, ročni stavec — iz JLA
Olga Anžur, stavec na IBM v časopisno enoto
Bojan Marolt, za strežnika v ofset strojnico
Odšli iz tiskarne Ljudske pravice v aprilu 1975
Božena Žibert, slov. korektor — po sporazumu
Klara Japelj, knjigovez — po sporazumu
Majda Ivanov, knjigoveška delavka — po sporazumu
Tehvida Hasanagič, čistilka — po sporazumu
Albina Tavčar, čistilka — po sporazumu
Aziz Rama, strežnik - po sporazumu
Eva Zrimšek, knjigoveška delavka - po sporazumu
Anica Cvirn, knjigoveška delavka — po sporazumu
Bajram Sabani, strežnik — po sporazumu
Savo Vidic, ofset strojnik — v JLA.
LJUBLJANSKI DNEVNIK
V mesecu aprilu so se na novo zaposlili:
Olga Kovač, strojepiska na vhodni enoti IBM, in Mojca Anžič, referent v prodajno-naročninski službi. Odšel ni nihče.
SODELOVANJE S KS POLJANE
Tokrat smo poprosili za razgovor Bruna Thalerja, predsednika KS Poljane, in ga povprašali, kakšno naj bi bilo naše sodelovanje s krajevno skupnostjo, v kateri je tudi časopisno tiskarsko podjetje Pravica—Dnev-
nik.
„0 sodelovanju med Pravico in Poljanami lahko govorimo že dolgo, saj niso redki primeri, ko smo bili deležni vaših tiskarskih uslug, Dnevnik pa je zelo pogosto in redno spremljal vse pomembne dogodke v naši krajevni skupnosti.
Če pa pogledamo aktivnost naše krajevne skupnosti, velja ugotoviti, da je izredno razvejana in je razumljivo, da se moramo zaradi tega pogosto obračati po pomoč k delovnim organizacijam na našem terenu, ki pa jih je žal bolj malo.
Kot vsaka krajevna skupnost, tako ima tudi naša program svojega delovanja, za katerega uresničitev so potrebna tudi določena sredstva.
Akcije naše krajevne skupnosti so zelo pogoste in pestre, od socialnih pa do mladinskih, ne gre pa prezreti tudi akcij Rdečega križa.
Ne bi rad, da se ustvari mnenje, da se obračamo na delovne organizacije le takrat, ko potrebujemo denar in pomoč, temveč se trudimo, da v okviru svojih možnosi tudi kaj nudimo našim delovnim organizacijam. Rad pa bi se v imenu vseh krajanov naše krajevne skupnosti zahvalil Pravici in Dnevniku za štabni šotor, za katerega so denar prispevali vaši delovni ljudje.
Prej sem omenil, da si sodelovanja s Pravico in Dnevnikom ter drugimi organizacijami ne predstavljam zgoj kot ,žicanje‘ de-
narja, temveč si želimo čim tesnejšega sodelovanja. Takoj naj omenim sodelovanje na športnem področju, saj imamo na našem terenu športni center; čeprav je bolj skromen, pa je vendar dovolj dober za naše in vaše potrebe. Tako smo že razmislili o tem, da bi na področju naše krajevne skupnosti ustvarili poljansko športno ligo.
Želimo pa si sodelovanja tudi pri raznih srečanjih, saj jih na Poljanah pogosto organiziramo, srečanje Poljancev pa je postalo že tradicionalno in bo letos izjemoma v Ljubljani.
Sicer pa je zelo zaželeno in upamo, da boste sodelovali tudi v družbenopolitičnih organizacijah na našem terenu, kajti le tako bomo lahko poskrbeli, da bodo vaši in naši interesi dobro zastopani povsod tam, kjer bo to potrebno'-
LJUDSKA PRAVICA
STANOVANJSKA POSOJIIA
Delavski svet tiskarne je na svoji seji v začetku maja razpravljal o stanovanjskih posojilih in sprejel sklep, da se dodelijo naslednjim prosilcem:
—	50.000 dinarjev Rajku Stoparju in Tomažu Rovšniku
—	40.000 dinarjev Francu Potočniku
—	30.000 dinarjev Anki Mučič in Marjanu Cimermanu
—	25.000 dinarjev Ivanu Lampretu
—	20.000 dinarjev Ljudmili Rem-škar, Alojziji Pleško, Ančki Habič, Radu Flegarju, Mariji Turk, Andreju Glavanu
—	15.000 dinarjev Dragici Kogovšek, Janku Grebencu, Alojzu Pavkoviču, Francu Pavliču, Slavku Kržišniku
- 10.000 dinarjev Feliksu Kralju in Zlatu Pavlici.
Posojilo za novogradnjo se ne odobri Mariji Pajsar, Tomažu in Metki Regally ter Alojzu Nadrahu.
Posojila za adaptacijo obstoječih stanovanj se dodelijo v znesku 10.000 dinarjev Jani Dodig, Valentinu Kraglju, Darinki Sedej in Mariji Gerk, v znesku 5.000 dinarjev pa Jožici Bosančič.
Delavski svet je sprejel tudi sklep, da se v prihodnjem letu odobri posojilo Dušanu Ceglarju v znesku 21.035 dinarjev za plačilo udeležbe pri nakupu stanovanja iz
sredstev združenih pri Ljubljanski banki. Stanovanje bo kupil Biro gradbeništva Slovenije, kjer je zaposlena Ceglarjeva mati.
Poleg dodelitve kreditov je delavski svet na pedlog stanovanjske komisije sprejel tudi sklep, da se odkupi garsonjera, last Tomaža Rovšnika, strojnega stavca, za ceno 166.320,00 dinarjev pod pogojem, da se dodelitev posojila in odkup garsonjere veže na takojšnjo izpraznitev garsonjere. Na predlog stanovanjske komisije je DS sprejel sklep, da se kupljena garsonjera
Stanovanjska komisija Ljubljanskega dnevnika je zasedala 18. aprila in po pregledu prošenj za najemna stanovanja, posojila in kratkoročna posojila sestavila prioritetno listo za leto 1975.
Po točkovanju prošenj (upoštevala je vsa merila, ki jih vsebuje pravilnik) je sestavila naslednjo prioritetno listo:
Najemna stanovanja: 1. Justi Borišek — 336 točk, 2. Erna Mavrič — 129 točk, 3. Evgen Čamer-nik — 129 točk, 4. Ago Sarajlija — 102 točki, 5. Anica Rupnik — 73 točk in 6. Ante Smoljo — 72 točk.
Posojila: Zalka Kavčič — 118 točk, 2. Peter Ivanovič — 100
dodeli Ani Sladič, VK knjigovezu.
Delavski svet je razpravljal tudi o najetju posojila pri Ljubljanski banki iz sredstev, ki jih organizacije združenega dela združujejo za stanovanjsko graditev na podlagi natečaja Samoupravne interesne skupnosti Ljubljana. DS je sprejel sklep, da se zaprosi za posojilo v skladu z možnostmi lastne udeležbe tiskarne in cenami stanovanj, ki bi jih kupih pri stanovanjskem podjetju Fond v soseski BS III in bodo predvidoma vseljiva do konca leta 1976.
točk, 3. Ema Lampret - 94 točk, 4. Štefan Golub - 80 točk, 5. Rafko Trušnovec - 76 točk, 6. Irena Cuder — 73 točk, 7. Nataša Rogač — 60 točk, 8. Slavko Drlje — 56 točk, 9. Tine Stiplošek - 47 točk,
10.	Manja Anderle - 38 točk in
11.	Breda Deniša - 34 točk.
Kratkoročna posojila: 1. Marko Jereb, 2. Jože Saje.
Stanovanjska komisija je predlagala delavskemu svetu, naj poskuša rešiti predvsem stanovanjski težavi Justi Boriškovi in Zalki Kavčič, medtem ko naj druge rešuje glede na kadrovske težave po svoji presoji.
LJUBLJANSKI DNEVNIK
PRIORITETNA LISTA
TEKMOVANJA V POLNEM TEKU
Športno rekreativna tekmovanja v Ljudski pravici in Dnevniku so v polnem teku. Med najbolj aktivnimi so košarkaiji, ki z izmeničnim uspehom tekmujejo v TRIM ligi, ki jo je organizirala samoupravna interesna telesnokultuma skupnost Ljubljana-Center za temeljne organizacije združenega dela občine. Svoje sposobnosti so že dokazali tudi kegljači, igralci namiznega tenisa in strelci, v kratkem pa jih bodo tudi nogometaši, rokometaši, odbojkarji, balinarji in šahisti. Kot smo omenili že v prejšnji številki našega glasila, pa se bomo v poletnih mesecih ukvarjali tudi s tenisom in plavanjem.
KOŠARKA
TRIM košarkarska liga je razdeljena v dve skupini. V vsaki nastopa 10 moštev. Košarkarji Ljudske pravice igrajo v skupini A. Po odličnem startu, ko so premagali Komunalno podjetje kar s 26 koši razlike (40 : 14), so v naslednjih dveh tekmah razočarali svoje navijače. Obakrat so izgubili samo s točko razlike. Košarkarji PTT so jih premagali s 24 : 23, letos slaba Iskra Commerce pa s 30 : 29. Po tretjem kolu se košarkarji Tiskarne na šestem mestu z dvema točkama.
Košarkarji Dnevnika, ki so v letošnjem tekmovanju „bruci“, so v treh tekmah dvakrat zmagali in doživeli en poraz. Po zmagi nad Maximarketom s 24 : 16 so po slabi igri izgubili proti Agrotehniki s 17 : 15. V 3. kolu pa so se zopet
zbrali in visoko premagali Zavod za statistiko z 31 : 17. Trenutno se Dnevnik s 4 točkami nahaja na četrtem mestu v skupini B. Pred začetkom tekmovanja v TRIM ligi so v telovadnici TVD Partizan Tabor preizkusili moči košarkarji Dnevnika in Ljudske pravice v medsebojnem dvoboju. V zadnjih sekundah srečanja je slavilo bolj izkušeno moštvo Tiskarne.
Za Dnevnik so igrali: Čuček 12, Alič 14, Pogačnik 2, Gabrijelčič 12, Drlje 2, Fugina 16, Drobež 2, Lekše, Senkovič in Capuder. Za Ljudsko pravico pa: Bavčar 19, Ogrizek 10, Fajon 12, Makuc 19, Martinec 2, Muhvič in Jankovič. STRELJANJE
V počastitev 30-letnice osvoboditve in v počastitev dneva osvoboditve Ljubljane je SITKS Ljubljana-Center organizirala TRIM
PRED NAMI SO GRAFIČNE IGRE
Dvajsete jubilejne športne igre delavcev grafične in grafično predelovalne industrije Slovenije za leto 1975 bodo v Celju 20., 21. in 22. julija. Pokrovitelj iger Aero Celje je razpisal naslednje discipline:
~ nogomet, moški ~ rokomet, moški ■ namizni tenis, moški in ženske ~ streljanje, moški in ženske ~ odbojka, moški in ženske ~ šah, moški
~ mali nogomet, starejši člani (nad 35 let)
Zmagovalec v posamezni panogi prejme zmagovalni pokal, skupni zmago-valec pa posebni zmagovalni pokal.
V vseh panogah bo tekmovanje po Pravilih ustreznih športnih zvez Jugoslavije.
NOGOMET: ekipa bo lahko štela največ 15 članov. Tekma bo trajala 2 x 0 minut ali 2 x 30 minut, odvisno od števila prijavljenih ekip.
NAMIZNI TENIS:	tekmuje se
mpno in posamezno, ločeno za moške 10 ženske. Moška ekipa bo štela 3 igral-ce’ bodo igrali po Svvaithling cup )^temu na 5 dobljenih iger. Ženske pa do igrale po Corbillon cup sistemu na dobljene igre, ekipa pa bo štela 2 ■grmki. Nosilci skupin so določeni na Podlagi rezultatov grafičnih iger v Ljub-
ODBOJKA: tekme v predtekmo-nnju se igj-ajg na <jva> v fjnalu pa na 3
dobljene sete.
j i^CKOMET: Sistem tekmovanja bo ek' na osnovi števila prijavljenih _ Cas igranja je 2 x 20 minut, fi-mna tekma pa bo trajala 2x30 minut. doc rRELJANJE: tekmuje se ekipno in va*^™. Rezultati ekipnega tekmo-u , Ja štejejo tudi za plasma posamezni-S. J' "loška ekipa šteje 5 strelcev, žen-Pa 3 strelke. Vsak tekmovalec bo
imel na voljo 5 poskusnih strelov in 20 strelov za oceno v stoječem stavu na razdaljo 10 metrov.
SAH: tekmovanje bo ekipno. Ekipa bo štela 4 člane. Igrali bomo na čas. Vsaka ekipa bo igrala z vsako ekipo.
MALI NOGOMET:	disciplina bo
sedaj prvič na sporedu in ni v seštevku za ekipni plasma. Ta panoga naj bi imela predvsem namen, da se srečajo tisti, ki so tekmovali še na prvih grafičnih igrah. Gre torej za prijateljsko srečanje tistih, ki so nam včasih nosili pokale v vitrine.
Upajmo, da bomo kljub neugodnemu terminu tekmovanja lahko sestavili dovolj kvalitetne ekipe, in da bomo tudi letos lahko solidno predstavljali svoje podjetje.
sindikalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Dnevnik je sodeloval s tremi moškimi in eno žensko vrsto. Kljub temu, da so mnogi streljali prvič, so bili doseženi solidni rezultati:
Ženske: Alenka Brezovnik 66 krogov, Sonja Zupan 25, Ivica Božo vičar 22; moški: Janez Drobež 29, Nace Bizilj 86, Janez Čuček 31, Janez Alič 92, Lado Čuk 66, Stane Fugina 49, Slavko Drlje 113 (!), Janez Mally 67, Marjan Lekše 37, Saša Jarc 76, Franc Mažo ve c 45, Drago Bitenc 103 in kot gost, dopisnik Oslobodenja Uroš Djurič 29.
Tiskarna
tekmovanja
žila.
Ljudske pravice se v streljanju ni udele-
KEGLJANJE
Kegljači Dnevnika in Ljudske pravice so se dvakrat pomerili med seboj v prijateljskem dvoboju. Obakrat so bili uspešnejši kegljači Tiskarne.
Prvo preizkušanje moči je bilo na kegljišču Livada. Ljudska pravica je zmagala z 233 keglji razlike (2340 : 2107). Kegljali so: Ljudska pravica — Škedelj 420, Babarovič 411, Gerbec 389, Vidrih 384, Trampuž 375, Podobnik 361. Dnevnik - Glavič 385, Drobež 368, Šuster 356, Alič 347, Kogovšek 335 in Mazovec 316.
Povratni dvoboj je bil na kegljišču na Kodeljevem. Tokrat so se Dnevnikovci že bolje upirali Ljudski pravici, kljub borbenosti pa so poraženi zapuščali „domače“ kegljišče. Dnevnik je podrl 2205 kegljev, Ljudska pravica pa 2395. Posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate: Kralj 404, Podobnik 377, Babarovič 431, Ziherl 369, Gerbec 408, Škedelj 370 (vsi Ljudska pravica), Mazovec 364, Pogačnik 376, Glavič 360, Šuster 396, Alič 367, in Čuček 343 (vsi Dnevnik).
NOGOMETNA
LIGA
Po zimskem premoru se je začel spomladanski del prvenstva v sindikalni nogometni ligi. Ekipa Ljudske pravice je odigrala dve tekmi; prvo smo dobili, drugo pa izgubili. V prvi tekmi proti tiskarni Slovenije smo zmagali z rezultatom 2 : 1. Strelca za Ljudsko pravico sta bila Lomovšek in Masle. Kljub zmagi pa z igro moštva nismo bili zadovoljni, ker po zimskem premoru še ni potrebne vzdržljivosti.
V drugi tekmi proti ekipi Žita smo izgubili s 4 : 2. Strelca v naši ekipi sta bila Lomovšek in Čebular iz enajstmetrovke. Tudi v tej tekmi se je pokazala neresnost nekaterih članov ekipe. Nastopiti smo morali samo z 10 igralci, ker nekateri igralci niso prišli na tekmo iz neopravičljivih vzrokov. Lestvica tekmovanja še ni uradno potrjena; naša ekipa zavzema trenutno 4. mesto, ker smo eno točko izgubili z odstopom ekipe Metalke. Do konca prvenstva imamo še pet tekem in upamo, da bomo z malo več discipline dosegli zelo ugodno uvrstitev na lestvici.
Ker tiskarna Ljudske pravice in njen sindikat omogočata tako široko rekreacijo skoraj v vseh športih, bi lahko tisti člani, ki v tekmovanju sodelujejo, pokazali malo več resnosti in samodiscipline. Če se stanje do jeseni ne bi spremenilo, je škoda denarja — v prvi vrsti za nogomet, saj nismo profesionalci, da bi zahtevali nagrade za vsak nastop, temveč smo delavci v tiskarni Ljudske pravice, ki smo potrebni različne rekreacije,
Po kegljaškem dvoboju na kegljišču Livada so bili zadovoljni tako zmagovalci kot poraženci. „Važno je sodelovati in ne zmagati," so dejali Dnevnikovci. Foto: Nace Bizilj.
BRALCEM
ČLANOM
DELOVNEGA
KOLEKTIVA
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika).
Uredništvo
ČRNOGE LEM
Izdaja delavski svet časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Marija Mežek, Srečko Mrak, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega, Majda Tičar in Rafko Trušnovec. -Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani
Dnevnikove uredniške seje so včasih zelo podobne športnim prireditvam.
Naloge, ki nikomur ne dišijo, si namreč uredniki podajajo med seboj kot ping-pong žogico.
Z dnem, ko sta začeli obratovati dolgo pričakovani preurejeni dvigali, je odklenkalo vsem tistim, ki bi radi dremab za pisalnimi mizami.
Vsaj pri odprtih vratih pisarne to sedaj ni več mogoče, ker dvigali v nadstropjih cingljata kot dobro navita budilka.
•
Antena televizorja v DESKU še vedno ni v redu, čeprav smo o tem že poročali v našem glasilu in je bil tov. Bitenc neštetokrat opozorjen.
Kdor čaka, dočaka: tudi pregorele žarnice v DESKU so končno le zamenjali z novimi. Tako bo nekega dne — tako lahko upamo — tudi s TV anteno ...
črno-belem v LJUBLJANSKIM DNEVNIKU
Spet reorganiziramo vratarsko službo v Kopitarjevi 2. Poleg novih vratarjev, katerih delovna mesta so že razpisana, razmišljajo tudi o legitimiranju obiskovalcev in posebnih dovolilnicah.
Mar to pomeni, da bodo ljudje po reorganizaciji še bolj neovirano prihajali v naše pisarne? Tako bi namreč sklepali glede na učinke prejšnjih »reorganizacij in strožjih ukrepov" v vratarski službi.
Dnevnikove terjatve do kupcev naraščajo pri oglasih. Pravijo, da bi morali najti ustrezen sistem izterjave, čeprav smo do strank zaradi dobrih poslovnih odnosov zelo tolerantni.
Če nam je že toliko do tolerance in dobrih odnosov, pa začnimo objavljati oglase brezplačno. Terjatev se bomo na mah znebili.
Strupenjak
- BLIŽAJO SE PRAZNIKI, VSI MESEČNIKI SO NA VRSTI, VSI ČASOPISI BODO POVEČALI OBSEG STRANI - KAJ, ČE BI SE ODPRAVILI ZA ŠTIRI DNI NA SINDIKALNI IZLET?