THB OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF, AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. . (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 223 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 16, 1929. LETNIK XXXIII. Fasisti divjajo proti Jugoslovanom. FAŠISTI PRIČELI STRAHOVITO GONJO PROTI SLOVEN-SKEMU IN HRVAŠKEMU PP.E3IVALSVU. — DO ZDAJ SO JIH ARETIRALI DO TRISTO. — VSAK DOSTOP DO ARETIRANCEV ZABRANJEN. Trst. — Senzacijonelna poročila prihajajo iz vsega Pri-morja, da so se fašistovske o-blasti z naravnost neverjetno divjostjo vrgle na slovenske in hrvatske prebivalce, vdirajo v njih hiše in jih kar v masah odvažajo na prefekture in v zapore. Število aretirancev znaša že do tristo. Med drugimi odličnimi osebami je zaprt tudi odvetnik dr. Mirko Vratovie, bivši predsednik-dr. "Edinost" za Istro. Kaj je vzrok za te' a-retacije, še ni znano. Tržaška prefektura odklanja vsako informacijo, italijanski listi pa ne smejo o aretacijah ničesar poročati. Vse kaže, da gre za novo akcijo fašističnega režima. Že pred puljskim procesom se je govorilo, da bo zaprt vsakdo, kdor bi le z eno samo besedico ali kako drugače pokazal, da se ne bo strinjal z obsodbo. Najopasnejše in najnezaneslji-vejše osebe so fašisti zaprli že pred procesom. Ko pa so spoznali, kako neugoden odmev je našel puljski proces v vsem V AFRIKI GROZE NEMIRI Policijske oblasti pošiljajo močne oddelke proti mestu Durban. — Sumijo, da domačini snujejo vstajo. — Branijo se plačevati davke. — Letaki poživljajo k uporu. Cape Town, južna Afrika. — Že par dni policija iz drugih krajev stalno koncentrira svoje čete okrog mesta Durban in baje se jih je tam zbralo že okrog 600 oboroženih mož. Tudi se govori, da je bil poslan oddelek južnoafriške zračne armade proti temu mestu. Celo pravni minister se je podal j na pozorišče. Sumijo, da pripravljajo do-mačini-činci vstajo. Kakor se govori, vre med njimi že več časa. Gre namreč zaradi plačevanja davkov; mnogo domačinov izjavlja, da jih sploh ne IGRALCEM KONČALI VESELE ČASE Slika, ki jo vidimo zgoraj, nam ne kaže ostankov kakega razbitega avtomobila, ampak kup raznih mašin, ki so prirejene za igranje (slot machines), in katere je policija v Phi-ladelphiji nabrala na svojih pohodih, in je ravno na tem, da bo zakurila kres z njimi. svetu in kako ogorčenje je izzval tudi pri lastnih • podanikih, so očividno sklenili, da sežejo po represalijah. Zato so sedaj začeli kar v masah zapirati ljudi, ki so "nezanesljivi". Ves čas od puljskega procesa dalje so bili vsi vidnejši Slovenci in Hrvati pod nadzor-'stvom, ki so ga izvajali kara-binjerji in miličniki. Na odlok od zgoraj so se začele sedaj aretacije. Med prebivalstvom v Istri vlada silno razburjenje. Nihče ne ve, česa dolže aretirance. Splošno se pričakuje, da bodo mnogi brez zaslišanja in razprave deportirani, da sploh nihče ne bo vedel zanje. Svojcem je najstrožje zabranjen vsak poset pri aretirancih, ki so natrpani v tržaških in pulj-skih ječah, tako da niti ni več prostora za nove aretirance, ki so jih začeli internirati kar po vojašnicah. Kolikor se je moglo izvedeti, so nekateri areti-ranci obdolženi, da so bili v zvezah z justificiranim Gorta-norn, drugim so podtaknili razne letake in brošure, na podlagi katerih bi jih radi sodili zaradi veleizdaje. Kakor se domneva, so mnogoštevilne aretacije v Istri v zveži z lepaki, ki so se zadnje dni pojavili po vseh istrskih krajih, tudi v italijanskem delu Istre in na katerih je bil velik napis "Slava Vladimirju Gortanu — smrt fašizmu !" mara plačati, in na ta način znaša svota na zaostalih davkih že nad pol milijona dolarjev. Na več krajev so oblasti že poslale kolektorje s policijo, a mnogokrat so naleteli na hud odpor. Manjši nemiri so se nedavno tudi pripetili, ko so črnci proglasili bojkot mestnim pivovarnam. Poročila tudi govore, da je mesto Durban gnezdo tuje-zemske komunistične propagande in središče iz katerega navadno izhajajo nemiri. Tudi je policija prišla na sled letakom, ki so jih razdeljevali med domačine na katerih je bil poziv na upor. Vse to je dalo oblastem povod, da je odposlala močne policijske čete proti temu mestu, in sicer je to delala prav na skrivnem. Celo časopisom je naročila, naj o tem nič ne poročajo. Kakor se glase najnovejša poročila, je policija v četrtek ponoči navalila na mesto in odvedla 500 domačinov v zapor. Zabeležiti pa ne morejo nikakih nemirov. -o-- NOVO PRISTANIŠČE ZA PARNIKE U. S. LINES New York, N. Y. — Kakor poroča vodstvo U. S. Lines, ne bo končno pristanišče v Evropi za njih parnike Več Bremen, ampak Hamburg. Prva ladja, ki bo plula v novo pristanišče, bo S. S. Geo. Washington, z odhodom iz New Yorka 12. decembra. Vzrok za to spremembo je pripravna lega Hamburga, ki je lahko dosegljiv " MILIJONSKI DEDIČ UŠEL S SLUŽKINJO Nek York, N. Y. — Tipični vzgled za ženitev proti očetovi* volji je podal 22 letni Wm. W. Willock, edini sin bogataša, ki premore 100 milijonov. Zagledal se je v 20 let staro Adelaido, služkinjo v očetovi hiši, ki je komaj pred letom dni prišla iz Evrope. Ne meneč se, kaj bo k temu rekel oče in kaj bo "society" rekla, je šel in se poročil z deklico. Mladi par živi zdaj v predmestju v sobi, ki si jo je najel za $5 na teden, in sta baje prav zadovoljna. Mladi Willie namerava služiti svoj kruh s tem, da bo otvoril popravi j alnico za avtomobile. ZNIŽANJE DOHODNIN SKEGADAVKA Izredno visoki dohodki napotili vlado, da zniža dohodninske davke. — Znižanje naj bi veljalo že za dohodke tega leta. Washington, D. C. — Kakor vsa znamenja ugodno kažejo, ne bo treba pri plačevanju dohodninskega davka prihodnje leto poseči tako globoko v žep. Zvezni zakladničar je namreč izdelal podroben program, ki ga je tudi predsednik Hoover že potrdil, po katerem naj bi se znižali dohodninski davki za povprečno 1 odstotek. Predlog bo stavljen v odobritev kongresu na zasedanju prihodnji mesec. Do tega aačrta je prišlo po dolgem štuciju in razmotriva nju med zaiiladniškim tajnikom Mellonom in predsednikom' Hooverjem. Dasi se je vedelo že dolgo, da predsednik odobruje načrt znižanja, vendar je nenadna objava načrta javnost nekoliko osupnila. Kot vzrok za to znižanje navaja Mellon izredno visoke dohodke, ki jih je prejela vlada tekom tega fiskalnega leta. Skupna svota znižanega davka bi znašala okrog 160 milijonov dolarjev. Ker bi znižanje veljalo že za dohodke tega leta, je upati, da se bo kongres požuril z razpravo in mu dal čimprej zakonito odobritev. -o- V ŠEST URAH PREKO ATLANTIKA KRIŽEMJVETA — Jeruzalem, Palestina. — Pet Arabcev, oboroženih s samokresi, je napadlo nekega judovskega moškega in žensko, ko sta se vračala proti svojemu domu. Ženska je bila ubita s streli, dočim je mož zadobil težke poškodbe. — Pariz, Francija. — Znameniti francoski avijatik, Maurice Weiss, je bil ubit v bližini Pariza, ko je preizkušal neko novo vrsto letal. Weiss je bil tovariš avijatika Ch. Nunges-serja, ki je izgubil življenje, ko je skušal preleteti Atlantik. — Chicago, 111. — Poškodbam, ki jih je zadobil v avtomobilski nesreči preteklo nedeljo na železniškem križišču, in v kateri so našle smrt dve dijakinji, je podlegel tudi voznik avtomobila, J. P. Elliot. O nesreči smo pred par dnevi obširnejše poročali. — Montreal, Que. — V semenišču St. Joseph v Three Rivers, Que. je izbruhnil požar, ki. je napravil "za pol milijona škode. V knjižnici je uničil nad 50 tisoč knjig, med njimi več izvodov, dragocenih zgodovinskih del. -o- Iz Jugoslavije* NEMŠKA AVSTRIJA IZGNALA DR. ANTE PAVELIČA IZ AVSTRIJE. — DRZEN VLOM V RATENSKI VASI. — RAZNE NEZGODE. — DRUGE ZANIMIVE NOVICE IZ RAZNIH DELOV DOMOVINE. Avstrija Paveliča ne mara. Belgrad, 29. okt. — Danes je dunajska policija izdala sklep o izgonu dr. Antona Paveliča s področja avstrijske republike. Dr. Pavelič je prispel na Dunaj iz Italije z nepravilnim potnim listom. Dr. Pavelič je izrazil željo, naj ga izžene-jo v Nemčijo, čemur so ugodili. Dr. Pavelič je danes zapustil Dunaj in se bo po vsej priliki vrnil preko Miinchena v Italijo. Dunaj, 29. okt. — O aretaciji Dr. Ante Paveliča se do-znavajo naslednje podrobnosti: Dr. Pavelič je prispel 25 oktobra na Dunaj ter bi se imel udeležiti v stanovanju Iv. Perezoviča na Nortingham-sfcrasse nekega posvetovanja. Ko je stopil dr. Pavelič na ulico, sta ga prijela dva detektiva in ga odvedla na policijsko direkcijo. Pri zaslišanju je Dr. I: olajša vožnja potnikom, kakor tudi prevoz prtjage. Vendar pa se bodo parniki ustavljali vseh krajev Evrope in se tako tudi v Plymouth in Cherbourg. BREZUSPEŠNI TRUD BANDITOV New York, N. Y. — Dišala jim je mastna svota, 85 tisoč dolarjev, ki je bila spravljena v mornariški blagajni in bila določena za plačo drugi dan. Vdrla je do nje četa banditov, zvezala čuvaje in se lotila posla. A bil je trd oreh. Velikanska blagajna se ni zmenila niti za njih orodje, niti za eksplozivna sredstva. Trdovratno jim je kljubovala skozi celih pet ur njih brezuspešnega truda. Ko se je zjutraj pričelo daniti, je izmenjava čuvajev pregnala razočarane tičke. Pričnejo se graditi velikanska letala, ki bodo zmožna nositi 600 oseb. — Pri gradnji bodo ameriški in nemški inženirji. New Haven, Conn. — Velikanska letala, kakoršnih si navaden človek niti prav predstavljati ne more, bodo v najkrajšem času pričeli graditi v Ameriki, katera bodo s strahovito hitrostjo transportirala 600 ali še več potnikov preko atlantskega oceana. Tako se je izrazil H. Westcott, predsednik neke inženirske družbe. Dalje je omenil, da je njegova družba prejela v zadnjih dneh od neke ameriške družbe naročilo za gradbo letala, ki bi bilo zmožno prevoziti petsto potnikov in 104 oseb moštva v dobi šestih ur med New Yorkom in Londonom. To novo letalo bo daleko presegalo vsa dosedaj zgrajena letala in bo razvijalo gonilne moči za 20 tisoč konjskih sil Za poskušnjo bodo zgradili sprva samo dva taka aeropla nna, ki bo vsak stal okrog l milijonov dolarjev. Pri izvrševanju načrtov za motorje, ki bodo dvignile ta kolos v zrak, bodo sodelovali nemški in ameriški inženirji. Ko bodo ta letala prestala skušnjb in se bodo izkazala kot uporabna, se bo upeljala redna dnevna zračna plovba med New Yorkom in Londonom. znanokam izginili. Že naslednjo noč med soboto in nedeljo so skušali priti v hišo nekega posestnika v Ra-tenski vasi. Toda ljudje, ki so postali zaradi dogodkov prejšnje noči pozornejši, so začutili kmalu trdovratne zločince ter jih pregnali. '-o-- Dve težki nezgodi. Dne 29. oktobra popoldne je pred vojaško bolnico na Zaloški cesti v Ljubljani padel iz tramvaja 521etni brezposelni zidar Peter Vrhovnik ter se močno poškodoval na glavi. — Dne 30. oktobra okrog osmih pa je v Šiški na Celovški cesti padel s kolesa trgovčev sin St. Jerančič in obležal na tleh nezavesten s poškodbami na glavi in tudi z notranjimi poškodbami. Oba so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. Jerančič se je v bolnici kmalu zopet zavedel. SOPROG UMRLE PRINCESI-NJE ARETIRAN Bonn, Nemčija. — Soproga princesinje Victorije, ki je u-mrla preteklo sredo, so nemške oblasti aretirale na meji, ko je stopil na nemška tla brez dovoljenja, hoteč se udeležiti pogreba svoje žene. Aleksander Subkov, tako je namreč ime temu možu, je ruski emigrant in pustolovec pi'-vega reda. Bivšo princesinjo je znal tako preslepiti, da se ie poročila z njim, dasi je bila 34 let starejša od njega. Storil pa je to le zaradi njenega denarja, katerega se je začel v veliki meri posluževati po poroki, in je tako dovedel tako daleč, da je moralo biti premoženje princesinje prodano na javni dražbi. Bil je proslul po celi Evropi in mnogo držav ga je izgnalo s prepovedjo po-vratka. Med drygimi Nemčija. Pavelič izjavil, da ni vedel, da bo aretiran, ako se vrne v Avstrijo. Prepoved prihoda v Avstrijo mu je bila sporočena v Italiji v nekem avstrijskem konzulatu, vendar pa vanjo ni veroval. Kakor se zatrjuje med Hrvati, bivajočimi na Dunaju, je prišel Dr. Pavelič nazaj na Dunaj, da bi pridobil za sebe tukajšnje emigrante, ker postaja borba za vodstvo med njim in dr. Krnjevičem vedno hujša. -o- Nesreča ne počiva. Dne 29. oktobra dopoldne Trdovratni vlomilec. Rogaška Slatina, 28. okt. -V noči med 25. in 26. okt. so se neznani svedrovci prikradli v stanovanje tapetnika g. Ple-mentaša v Ratenski vasi. Pri svojem poslu so bili zelo previdni. Kljuko od vrat spalne sobe so privezali zunaj na bruno, da ne bi mogel nihče iz' sobe, ako bi se slučajno prebudil. Šele potem so se vtihotapili v nasproti ležečo sobo, pobrali v prvi vrsti obleko in perilo, napravili občutno škodo, nakar jih je vzela noč. Nemalo so se stanovalci začudili drugo jutro, ko niso mogli iz sobe. Morali so priklicati sosede. da so jim odprli. ŽELEZNIČARJI NA LTAVKI Peoria, 111. — Ker niso mogli priti do sporazuma z delodajalci, je 500 uslužbencev železnice Toledo, Peoria & Western R, R. pričelo s stavko, katero so sklenili na predidočem glavnem splošnem zborovanju. Spor je nastal, ]cer družba ni hotela priznati raznih rokodelskih moči v delavnicah.\ Železnica je bila vsled stavke prisiljena, prekiniti obrat." ŠIRITE AMF.R. SLOVENCA I ■...... ■ ■ -t j-- POKAZALA SRC.E ZA DELAVSTVO New York, N. Y. — 19 let' stara Charlotte Tuttle, dijakinja na Vassar univerzi, je hčerka visokega vladnega u-radnika, namreč U. S. okrožnega pravnika za New York Svedrovci, ki jih je bilo očividno več, so se nato lotili tr- šo pripeljali v mariborsko bolnico 251etno Alojzijo Kladni-kovo, delavko v ruški tovarni vžigalic. Vsa je bila v opeklinah. Ko je bila namreč ravno zaposlena pri takozvanem polnilnem stroju, so se vžigalice iz doslej nepojasnjenega vzroka vnele. Sledila je eksplozija, ki je zagnala nevarno gorečo . snov v množinah na ubogo delavko, ki je zadobila težke o-pekline na obeh rokah do komolca, vratu in obrazu. Stanje uboge revice je sicer težko, toda brez nevarnosti, da bi izgubila vid ali pa da bi podlegla poškodbam. -o- Izseljevanje v Belgijo in Francijo. Belgrad, 28. oktobra. — Danes popoldne je bilo pri velikem županstvu v Travniku izdanih 75 potnih listov za delavce, ki se nameravajo izseliti v Belgijo in Francijo. Od pomladi so poslali naši delavci emigranti domov okoli 2 milijona dinarjev. Letos se je izselilo 1711 ljudi, dočim se jih je lani izselilo 1374, 1. 1927 pa samo 391. Kljub visoki poziciji svojega govine g. Otorepca. Prodajal- očeta pa ima srce za ubogo de lavstvo; sama iz lastne skušnje namreč ve njega trpljenje. Pretekle počitnice je namreč porabila na ta način, da je odšla v Chicago in tukaj skušala dobiti delo kot navadna delavka. Romala je od tovarne do tovarne in slednjič ujela "job" v neki tiskarni, in sicer za $12 na teden. Ostala je tam mesec in pol in v tem času dobila precej' vpogleda v življenje delavstva, tako, da zdaj javno odločno nastopa za delavske pravicel Pretekli torek je imela govor na zborovanju Ladies' Garment Workers, kjer je zborovalke navduševala, naj si ustanove unijo in s tem izboljšajo svoj položaj. ko, ki je spala v gornjih prostorih, je zbudil ropot. Vsa preplašena je začela vpiti: "Tatovi, tatovi!" Le-ti so jo morali odkuriti praznih rok, vendar niso popustili. Nekako ob 2. uri so bili na delu že pri hiši krojača g. Vidgaja, hoteč se preskrbeti z oblekami in blagom. K sreči so se prebudili pomočniki in jih prepodili. Zlikovci so poizkušali srečo še na več krajih, a povsod zaman. Slednjič so po trudapolnem delu postali lačni. V mrežo na oknu mesnice g. Hvaleča, so izr rezali luknjo, in s pomočjo palice izvlekli okrog 3 kg klobas Ker se je že danilo, so nadaljnje poizkuse opustili ter ne- Štirje požari v eni noči. Iz Murske Sobote poročajo: Noč od petka na soboto 1. novembra je bila nekaj izrednega. Izbruhnili so kar štirje požari. Najhujši je bil v Strukov-cih. Gorelo je pri Vračiču Aleksandru. Zgorelo je novo poslopje, gospodarski inventar, poljski pridelki. Od vseh stra-ni je prihitelo do 20 brizgaln, pomagati pa niso mogle, ker je zmanjkalo vode. Gasilci so dosegli samo toliko, da se plamen ni oprijel drugih poslopij. — Razen tega je bil požar še v Križevcih, v Tešanovcih in v Bogojini. V Bogojini je gorelo pri Lutarju, o ostalih dveh požarih pa podrobnosti še niso znane. Stoin AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 16. novembra 1920 ! AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL' 0098 Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ...................................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ......................................$6.00 Za pol leta ..................................3.00 The First ancl the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, id o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker is tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Javni pouk — public education Ako se govori o javnem pouku, javni vzgoji, se navadno misli le na osnovne šole, začetnice, in na pouk v teh šolah. Še več. Med te osnovne šole se štejejo skoroda izključno le državne javne šole — public schools, in mnogokrat izgleda, kakor bi sploh drugih osnovnih šol ne bilo. Tako pojmovanje ima dve hibi. Prva je, da je za javno vzgojo, javni pouk še mnogo drugih šol poleg public schools, ki stojijo s public schools na isti stopnji glede obsega nauka, in jih tudi nadkriljujejo glede predmetov, morda tudi glede načina, kako se predmeti obdelavajo. V to vrsto šol za javni pouk spadajo vse zasebne osnovne šole, kakršnih je zelo mnogo v Ameriki. Druga hiba, če se misli pri vzgoji in javnem pouku le na public schools, je v tem, da javni pouk, vzgoja prebivalstva v celoti obsega malo več, ne morda samole osnovnih šol. Pojm "javna vzgoja — public education" nikakor ni identičen, enak z izrazom "ustroj javnih šol — public school system". Javna vzgoja obsega vse panoge javnih in zasebnih naprav, ki imajo namen, da poučujejo in vzgojujejo, vplivajo s poukom na razum, srce in voljo. Sem spadajo toraj vse številne ustanove (colleges), ki so bile započete iz zasebnih sredstev in se vzdržujejo z zasebnimi prispevki, dalje državna vseučilišča, javne in zasebne višje šole (high schools), osnovne šole, javne in zasebne, strokovne šole enakega značaja, umetniške galerije, muzeji, znanstvena predavanja, kurzi najrazličnejših strok, sem spada vse časopisje, sem gledališča, piemikujoče slike (moving pictures), dasi ne vseh vrst, koncerti, dramatične predstave, muzikalna proizvajanja — kratkomalo prav vse, kar more posameznika dvigniti in s posameznikom pripomoči do omike skupnosti. Iz tega pač vsakdo lahko razvidi, da pojm javnega pouka, vzgoje, nikakor ni sinoliimen s pojmom sistema, ustroja javnih šol, ker tvori sistem javnih šol le del vsega ustroja javnega pouka in javne vzgoje, le kos vsega onega, kar dela nekako zajedniško za vzgojo javnosti, prebivalstva, in tvori to, kar označujemo z izrazom javna vzgoja — public education. Nam katolikom se mnogokrat predbaciva, da smo nasprotniki javne vzgoje, da je ne maramo, jo odklanjamo. To je golo natolcevanje in zlobno obrekovanje. Katoliki nasprotujejo javni vzgoji brez verske podlage, so nasprotni sekularizmu javne vzgoje, ampak javni vzgoji ne nasprotujejo. Nasprotno. Prav s številkami se lahko dokaže, da katoliki doprinašajo za javno vzgojo žrtve, kakršnih ravno obre-kovalci katolikov ne poznajo, dasi prisegajo na — public education, predvsem, kadar drugi prispevajo in imajo ti kričači od teh prispevkov svoj kruh. Ni treba opozoriti na dejstvo, da so bila na evropejskem kontinentu najslavnejša vseučilišča ustanovljena od katolikov, mnogi taki zavodi naravnost pod zaščito papežev, in na dejstvo, da se je ljudska izobrazba potom Šol pričela tik poleg cerkve. Le klevetniki cerkve ne vidijo tega, ker nočejo katolikom priznati teh zaslug. V Žedinjenih državah prispevajo katoliki več kot vsaka druga skupina za public education, in sicer za vse zgoraj navedene panoge, potom katerih se izobrazba širi med ljudske sloje. Katoliki plačujejo svoj delež na javnih davkih za šole ill zavode, dasi teh zavodov ne morejo povsem patronizirati, ker ne odgovarjajo vsem zahtevam katoliške vzgoje. Zato vzdržujejo prostovoljno na tisoče lastnih šol vseh vrst, od osnovnih do vseučilišč, in dasi go te šole v službi javne vzgoje naroda, ne dobijo iz javnih sredstev nobene podpore. Vse stroške, ki dosegajo letno vsoto kakih sto milijonov, nosijo katoliki sami, in prinašajo te žrtve. Kdo more potemtakem trditi, da so nasprotniki javne ljudske vzgoje? Še več. Edinole med katoliki so se pojavile skupine mož in žen, ki so spojene v posebne redove z edinim namenom, da delujejo za javno vzgojo katoliške dece, in delujejo za plačo, ki se ne more tako imenovati. Kje je kaj sličnega? Kdo se more ponašati s šolskimi sestrami in šolskimi brati? Zlobnih jezikov in grdega obrekovanja ne bo nikoli zmanjkalo, a dejstva kažejo drugače. Kjerkoli se pojavi skupina le količkaj vrednih -katolikov, se dvigne med njimi cerkvica, a takoj poleg cerkve se prikaže — šola, kjer naj se katoliška deca vzgojuje na način, ki vsebuje vse zahteve prave vzgoje. WAUKEGANCANJE POZOR! Waukegan, III. Tem potom se vabi vse članstvo društva sv. Družine v Waukeganu in North Chicago na domačo zabavo, katero priredi društvo sv. Družine št..6 D.S.D. v soboto večer, 16. nov. in sicer ob 8. uri zvečer. Društvo priredi to zabavo v korist društva in članstva, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji. Zabava se bo vršila v mali dvorani. Tem potom se vabi tudi vse glavne odbornike slovenskih katoliških društev. S sobratskim pozdravom! Jos. L. Drašler Jr., tajnik. -o- O KULTURNEM GIBANJU V MILWAUKEE. Milwaukee, Wis. Pri nas v Milwaukee smo pa res podjetni ljudje. Veselice se vrstijo kar ena za drugo. Te dni je imel tudi ženski pevski klub Zarja svoj koncert. Bilo je to predzadnjo nedeljo in prireditev je bila dobro obiskana. Cisti dobiček so dale v prid Nar. domu. Posnemanja vredno. Petje, kar se zborov tiče, je bilo lepo. Zlasti pevski zbor Zarja je pelo tako lepo, da še nikoli tako. Pesem "Lahko noč" je bila krasna in "Pogled v nedolžno oko". Vidi se, da imajo dobrega učitelja, kateremu seveda gre v prvi vrsti vse priznanje. Dalje je bil igra "Dnevnik" tudi precej dobro igrana. Samo premalo glasno. Med igro pa zagledam naše ta mlade. Sem slišal, da so oni naši škrjančki, ki so tudi na radio peli in kolikor sem izvedel s0 dve hčerki od Mr. in Mrs. Frank Puncer iz West Al-lisa. Potem tudi dve hčerki od Mr. in Mrs. Purnat, tudi iz West Allisa. Potem jih pride na vrsto kar pet pd družine Lukšič. Naša Mici Tamše, hčerka Mr. in Mrs. Tamše in pa naš korenjak Lojze Bašel z njegovim piano akordion. O da bi jih slišali vsi, ki to berete. Solze veselja so nam igrale, ko smo zaslišali ob 11:30 v nedeljo na postaji WISN. na news station. Najprvo je Miss Josephine Novak predstavila naše ta male, potem pa so začeli proizvajati točke programa. Ena je bila lepša kot druga. Posebno "Naš maček" je mijavkal. Potem pesem "Eno rož'co ljubim" in "Anica zala" in še veliko drugih ljubkih domačih slovenskih pesmi j, tako, cla bi jih bili poslušali kar naprej. Draga nam mladina, zelo smo ponosni na vas in tudi ča-stitamo vašim staršem, da vas tako lepo učijo svoj jezik. Čast takim staršem. Predvsem pa seveda gre zahvala in priznanje naši tudi tukaj rojeni Jo-sephini Novak, rojeni v Chica-gi. Tukajšni lokalni list je zelo lepo pisal o njej. Čast ji in priznanje! Z delom gre zelo počasi v naši naselbini. Seveda upamo na boljše. Vreme imamo lepo. Imeli smo veliko svatbo te dni. Poročil se je Anton Puntar z go. Marijo Shifnec. Častitamo! Drugič kaj več. Pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca! Eden, ki opazuje. -o- TO iN ONO IZ PUEBLE. Pueblo, Colo. Kakor je že Mrs. Meglen poročala o smrti Mr. John Mutza, bi bilo dobro malo obširneje poročat, da bi vedeli tudi njegovi rojaki in prijatelji po Ameriki. John Mutz je bil rojen pred 46 leti v vasi Primostek, fara Podzemelj na Dolenjskem. V Ameriko je prišel nekako pred 28 leti. En čas je živel v Jolie-tu in potem pa stalno v Pueblo. Bil je dobro znana oseba, saj je bil 15 let cerkveni odbornik in za vsakega je imel dobro besedo in vsakemu je rad pomagal. Toda ni bila božja volja, da bi se še veselil življenja, kajti moral ga je skleniti dne 31. okt. Dolgo ga je mučila bolezen. Umrl je na otrpne-nju žil, pa kakor lepo je živel, tako lepo je Hudi umrl. Samo zaspal je za vedno. Ko si ga gledal, ko je ležal med cvetlicami, bi skor0 ne verjel, da je mrtev. In kako lep pogreb je imel. Pred i^ekaj leti je umrl reven navadni delavec in John je šel na pogreb. (On je šel rad na pogrebe, če je le mogel.) Pravil mi je: poglej, še toliko nas ni bilo, da bi ga nosili, in če bi se meni tako zgodilo, bodo mogli iti po hišah prosit, da bi me nesli; o, če bi kateri bogat umrl, bi bilo pa vse pokoncu. Toda ne, dragi John, ko bi Ti videl, kako lep in velik pogreb si imel in koliko solz sočutja se je prelilo za Teboj! V cerkvi med sv. mašo mu je naš slovenski Caruso Mr. John Germ ob spremljeva-nju Mrs. Math Jerman zapel krasne žalostinke. "Blagor mu . . ." in "Nad zvezdami." In na pokopališču mu je govoril v slovo lepe poslovilne besede v imenu društva in faranov naš dobropoznani govornik, Mr. John Butkovič. Dragi John, pretrpel si boj življenja, Bog Ti daj večni mir in pokoj, mi pa se vrnimo na pozorišče življenja, dokler nam je Bog odločil. Sedaj pa še nekaj veselega, namreč dekleta Marijine družbe nam pripravljajo prav smešno, veselo igro, ki jo bodo igrale 24. novembra. Igra se imenuje "Cyclone Sally". Igrale bodo: Cyclone Sally — Miss Angela Stazinski; Jennie Tat-cher — Nellie Podlogar; Ruth Tatcher — Štefanija Papež; Effie Varden — Mary Vujčič; Vivian Vernon — Štefanija Blatnik; in moške uloge ima jo: Jack Vebster — Joe Pri^'a telj; Reggie Nammers — Joe Novak; Jim Jerkins —- Frank Kolbezen; Willie Clump -Louis Muhič. In pa še nekaj bote videli novega, namreč lep nov oder, ki ga imajo v šolski dvorani na Besmeru. Zatorej ste vabljeni vsi, da ga bote videli in se pi*av od srca nasmejali veseli igri. Pozdrav vsem rojakom in čitateljem Amer. Slovenca! Mary Kolbezen. —:—o—-— NOVICE IZ BARBERTONA. Barfeerton, O. Z delom gre v naši naselbini počasi. V tovarni za gumij jih odpuščajo in ako je star nad 45 let, težko delo na^aj dobi. Kako se naj taki prerijejo skozi življenje, bogatih magna-tov sploh ne skrbi. Avtomobilskih nesreč je tudi tukaj vedno dosti na dnevnem redu. Povožena je bila te dni tukaj Mrs. Cecilija Kranjc skoro pred svojim domom. — Zlomilo ji je nogo v dveh krajih in po životu je vsa poškodovana ; nahaja se v Barber-ton bolnici. Bog ji daj skoraj-šnega okrevanja. Kakor že poročano v tem listu, je imelo društvo Domovina svojo veliko slavnoSt z banketom na 26. oktobra. Udeležba je bila res velika in vsakemu je lahko žal, ki ni bil navzoč. Govorili so premnogi odlični mestni uradniki in zastopniki raznih društev, ustanovitelji in društveniki. Pa ker je že bilo o tem poročano, naj o tem zadostuje. Dne 23. novembra zvečer pa priredi v naši naselbini v dvorani dr. Domovine slavni operni tenorist g. Svetozar Ba-novec svoj koncert. Zopet o-beta se en izreden večer za nas barbertonske Slovence. Pridite vsi, ki morete in še drugim povejte o tem koncertu. Vstopnina je samo 75c. Sedaj pa pozdrav vsem čitateljem Amer. Slovenca! A. O. SLOVENSKI KANDIDAT ZMAGAL V CANONS-BURGU! Canonsbur, Pa. V torek, dne 5. novembra, je sijajno zmagal v volitvah v North Strabane Township Election naš rojak Mr. Anton Bevec, ki je kandidiral za davčnega kolektorja. Hvala gre vsem rojakom bodisi tega ali onega prepričanja, kajti vsi smo šli složno na delo in volili svojega rojaka, kar je pomagalo k zmagi. Tako je prav! Kadar se gre za Slovenca, našega človeka, moramo biti samo Slovenci, potem lahko zmagamo drugače ne. V slogi je moč, v neslogi pa propast. Držimo se gesla, svoji k-svojim i naša zmaga bo šla še-naprej v takih slučajih. Hvala vsem rojakom, ki so se pokazali na volilni dan tako zavedne Slovence! To je za vas in ves naš narod*čast in v ponos! Tonetu Bevcu, zmagovalcu v volitvah pa častitam k uspehu. On je mož poštenjak na svojem mestu in vem, da bo gledal in delal, kar največ bo mogel za koristi naroda. Prisrčen pozdrav vsem! Michael Tomšič, zastopnik. -o-J—; CALUMET SE PRIPRAVLJA NA BANOVČEV KONCERT. Calumet, Mich. Gospod Svetozar Banovec, tenorist ljubljanske opere, bo priredil svoj koncert v Calu-metu, Mich., v nedeljo, dne 8. decembra ob 2. uri popoldne v Columbus dvorani na sedmi cesti. Koncert so aranžirala skupno vsa naša slovanska podporna društva, katera so se v ta namen združila, rc oziraje se na verska in politična prepričanja. Vsako društvo je izvolilo iz svoje sredine dva člana, kateri bojo pri svojem društvu kar največ mogoče razprodala vstopnic za koncert in obenem skrbela, da bo ta koncert v vseh ozirih najlepši uspeh. Vspored programa in vse drugo potrebno bo naznanjeno ob pravem času v listu Amer. Slovenec in drugih naših listih. Kolikor nam je do danes znano, ima naš tenorist g. Banovec. na programu za naš koncert petnajst skrbno izbranih pesmi, med katerimi so dve hrvatski narodni pesmi. Tenorist Banovec poje poleg slovenskih tudi hrvatske pesmi in ako okolščine to zahtevajo, tudi srbske. Prvi del programa sestoji iz težjih slovenskih skladb ter arij iz znanih oper v slovenskem jeziku, in drugi del pa, naše slovenske narodne, domače, s katerimi nam bo naš umetnik dokazal, kako je lep naš jezik in naši melodija srebrno čista. Iz programa je razvidno, da je skrbno izbran z našimi domačimi pesmimi. Rojaki Slovenci in sploh vsi Jugoslovani v Calumetu in iz bližnjih naselbin: Tega koncerta nikarte zamuditi! Vabimo Vas, da se ga udeležite vsi, stari in mladi, tako da bomo do zadnjega kotička napolnili Columbus dvorano. Par ur krasnega duševnega užitka bo vSakemu dobro zaleglo. Saj to je naš edini pravi kulturni užitek, lepa naša domača, slovenska ali hrvatska pesem, proiz-vajana po priznanem umetni-ku-pevcu. Bratje Jugoslovani! V trdni nadi, da bote gotovo v obilnem številu zastopani na tem našem koncertu in z veliko prisotnostjo dokazali našemu ro-jaku-pevcu, da smo calumetski Jugoslovani pri jate''ji kot skupen bratski narod, da nas veže ena in ista vez in ;!a smo vsi složni, kadar se gre za našo narodno svrho, Jos. Butala, preds. pripravljalnega odb. MILWAUGANI POZOR! Nocoj 16. nov. se vrši veselica Podružnice S. Ž. Z. štev. 12. Prečitajte tozadevni oglas, ki je priobčen v današnji številki. --o- NOVA ANGLEŠKA ZRAKOPLOVA — VELIKANA SE NISTA OBNESLA? Sir Burnley, zgradite! j pravkar dovršenega,zrakoplova "R 100" je izdal knjigo, v kateri prihaja do zaključka, da sta tako njegov zrakoplov kakor "R. 101", ki ga gradi vlada, že danes zastarela. Njiju glavna napaka tiči v tem, da ne bosta mogla razvijati velike brzine, poleg tega pa bosta na poletih na daljše proge radi prevelike množine kuriva zmogla tako majhne tovore, da o kakšni rentabilnosti ne bo govora. Stvar bi bilo treba prijeti tako, da bi v bodoče gradili še večje zrakoplove, ki bodo zmožni tudi pristajanja na vodi. Burnleyeva kritika je vzbudila v angleški javnosti liy-do poparjenost in listi se odločno izjavljajo proti vsakršni nameri, da bi izdajali milijone še za večje zračne ladje t. j. za eventualne še. večje neuspehe. ZAHVALA. Canonsburg; Pa. Tem potom se javno zahvalim vsem tukajšnjim volilcem za naklonjenost ki ste me izvolili za Tax Collectorja za North Strabane Town-Ship na dan Nov. 5. Za to naklonjenost sem vam rade volje na razpolago vsaki čas. Anthony F. Bevec, Jr. (Ogl.) Box 16, Strabane, Pa. iffMiiMH»;tm*iHHHifiMtMtniifttnmmwHiitiTinMitHHiitMiim«HHmifi»(iitit»nuHHHMnmtiHnrinH«iMtit*^ i ____________________ 1 * PODLISTEK * f Es S 82_________!L i iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiw Dr. Ožbolt Ilaunig: KAPELŠKI PUNT "O, dobro to vemo," pravi Vegi; "a kaj bi počeli vitezi sami, če bi ne bilo kmetov, ki so vendar največ trpeli, dosti pa je tudi takih plemenitašev, ki so se skrivali za zi-dovjem." "To je laž!" razhudi se flegar. "No, le poglejte viteze sv. Jurija v Mil-štatu. Saj sem bral v zgodovini, da so za zidovjem na varnem gledali, kako so Turki pustošili po okolici in ropali blago ter morili uboge prebivalce." Flegar je divje pogledal, saj je Vegi povedal resnico; videl je, da mu .ni kos, ker so vsi proti njemu. Zato zagrabi klobuk, izpije hlastno ostanek vina in gre k izhodu. Pri vratih se še enkrat obrne ter reče proti Veglu: "Le zapomni si, ti napuhnjeni kmetav-zar, kar -si danes govoril!" "To si le vi zapomnite, jaz imam druge skrbi!" odvrne Vegi ves rudeč v obrazu. Glasen smeh je sledil tem besedam. Flegar jezno zaloputne vrata in hitro koraka po potu, ki pelje ob pototfu proti Kapli. Sram ga je bilo nekoliko in pihal je od jeze, da je moral tako oditi. A kar je nameraval, to je dosegel. Komisar Pauer mu je namreč naročil, naj poizveduje, kako se upoštevajo cesarske naredbe, da ve dati stroge ukaze, če bi se ne ravnali po tem, kar hoče imeti. Flegar se je hotel na svoje oči prepričati, ali se res še vršijo procesije; zato je šel danes sem. Kaj je videl in slišal, smo ravnokar izvedeli. Bilo mu je povoda dovolj, da to takoj sporoči v Celovec. Ves divji je prišel v svoje stanovanje pri Vrbniku, kamor je ob istem času prišel tudi pisar Robert. "Ravno prav, da si tukaj," pravi flegar še ves razburjen; "vsedi se in piši!" Robert pogleda svojega očeta, ki je bil ves razvnet, vzame pero in piše, kakor mu je narekoval flegar. Pismo je bilo dolgo, zakaj popisano je bilo vse, kako Kapelčani in sploh vsi žup-ljani omalovažujejo cesarsku odredbe. Kip D. M. je še vedno kakor prej v 'oltarju, romarji prihajajo zopet od daleč kakor nekdaj in še bolj častijo ta okinčani les, tudi procesije se.vršijo kakor prej. Vsega tega je kriv župnik, ki noče tega ljudem prepovedati, ampak se udaja njih volji. Podpira ga pri tem celo trški soduik. Namesto da bi kaznoval osebe, ki se pregrešijo proti odredbam, jih še zagovarja in sam hodi na take procesije. Med prebivalci se širi puntarski duh in skrajni čas je, da se uporabi vfca strogost ter kaznuje nemirneže in puntar je. Globoko se je oddahnil flegar, ko je končal to poročilo. "Tako, sedaj sem gotov," meni flegar; "takoj zapečati pismo in ga pošlji po zanesljivem hlapcu v Celovec komisarju, da bo ta posvetil tem puntarjem." "Mislim," pritrdi pisar, "da treba enkrat pošteno podregniti v to zalego; ni dosti, da smo jih priškriiili pri davkih, še ne dajo miru in so vedno bolj predrzni." Tako sta si pritrjevala oče in sin, saj sta bila oba istega mišljenja; in to je ugajalo flegarju, ker bi se drugače čutil osamljenega, vedoč, da ima vse prebivalce zoper sebe. »i« !!' v Posledice pisma, ki ga. je sprejel komisar Pai^r od flegarja, so se kmalu pokazale. Bilo je že pozno v jeseni, listje je padalo od dreves in mrzel veter je pihal od severa. Župnik Prunner je sedel v svoji sobi pri peči ter se pripravljal na pridigo za prihodnjo nedeljo. Prijetna toplota se je razširjala po sobi. Župnik je odložil knjigo ter se zamislil v dogodke v preteklih dneh. Mir je zopet vladal v trgu in po celi župniji se je poleglo tisto razburjenje, ki je nastalo na dan Šimanovega sejmu pred dvema letoma. Zopet je on tisti, ki ga župljani nad vse spoštujejo in ljubijo. U-videli so, da je bil vedno ž njimi in da se je le vsled sile moral ukloniti komisarjevim odredbam. Bil je sam s seboj zadovoljen in želel si je, da bi ostalo tako. A ravno tedaj, ko je vse mirno, nastane naenkrat vihar in začne se noVo divjanje. Tako je bilo tudi tokrat. Po stopnicah udarjajo težki koraki, ki se bližajo vratom, sliši se, kako nekdo po-kašljuje, in nato potrka. Ko se župnik odzove, vstopi v sobo hlapec Jurij, ki je prispel iz Zeneka. Po dostojnem pozdravu izroči,župniku, ki začudeno pogleda', debelo, laf/ečateno pismo z naznanilom, da mu je flegar naročil izročiti to pismo ka-pelškemu župniku. Hlapec Jurij se okorno pokloni in odide. Župnik Prunner nič dobrega sluteč hlastno odpre pismo, stopi k oknu in čita. A dalje ko je bral, bol j so se mu tresle roke in tem bolj je postajal bled. Nazadnje odloži pismo, ga položi na mizo in se nasloni na stol. "Tako tedaj, komisar Pauer ne miruje; se mi je sanjalo, da nekaj pride. Zopet zahteva, da se mora odvzeti Marijinemu kipu oblačilo in tudi vse .procesije se morajo ustaviti; mrličev tudi ne smemo več pokopavati v lesenih rakvah, ampak jih moramo položiti v platnene vreče. Ali je to pametno? Znova se začenja križev pot." (Dalje prili.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Sobota, 16. novembra 1929 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 b SVETILNIK katoliškega shoda. Rev. Bern. Ambrožič, O.F.M. IMIlIHli! \mmmmmmmmmamm !ini!«Htt!!»lll![|l8!!!l!BI!l»B!!>»UII!nill!iaiIl Še enkrat: "Stara domovina" in mi. Danes je samo en teden, ko sem pisal o tej stvari tisto, kar je bilo tiskano na tem mestu zadnjo soboto. In ravno danes mi jc padla v roke cleveland-ska "Enakopravnost' od 5. dne tega meseca. Uredniški članek ima naslov: "Bogati stric iz A-merike". Priobčuje pismo iz Ljubljane, ki se deloma dotika vprašanja,' s katerim sem se jaz bavil v "Svetilniku" zadnjo soboto. Razume se, da me je sodba nepoznanega dopisnika iz domovine zanimala. Veselilo me je, ko sem našel v njegovem pismu skoraj iste misli, ki sem jih sam izrazil v svojem pisanju. Ker se mi zdijo v onem pismu izražene misli vrlo dobre, si usojam celo pismo tu ponatisniti, čeprav ne vem, kdo je pisavec pisma, ker se je podpisal samo s šifro: T. J-a. Pismo je bilo poslano uredniku "Enakopravnosti" in se tako-le glasi: Veleeenjeni g. urednik! Nedavno smo čitali v Enakopravnosti članek o "bogatem stricu iz Amerike", v katerem pišete, da so priredili naši rojaki, ki so naseljeni na Nemškem v Vestfaliji izlet v domovino. O tem obisku, da so naši časopisi zelo veliko pisali ter jim posvečali uvodne članke in prinašali slike, v Ljubljani pa se jim je priredilo slavnosten sprejem. Nadalje izražate mnenje, da je videti veliko razliko, ako pridejo rojaki iz Amerike ali pa iz Nemčije v staro domovino. in da so tudi od ameriških rojakov prišle v domovino večje izletniške' skupine ali manj.se grupe, ki pa, da jih širša slovenska javnost razen malih časopisnih notic ni niti opazila. Svoje mnenje zaključujete s tem, da pravite, da smo v stari domovini mn'enja, da je vse kar pride iz Amerike bogato, z bogatimi strici pa se itak ne ve, kako je.'Pri njem se šteje le to, kar ima, posebne ljubezni pa ni nikoli deležen. Povedati Vam moram, gosp. urednik, da ste glede tega temeljito v zmoti. V kolikor-nam je dosedaj znano, v zadnjih letih naši ameriški nojaki — ki so nam ravno tako ljubi kot oni iz Nemčije ali drugih krajev — niso priredili niti enega izleta, ki bi bil organiziran in pripravljen ter napovedan. Zgodilo se je pač, da je priredila S.N.P.J. svoj prvi izlet, katerega pa se je udeležila jako mala grupa rojakov in še ti .?o se fazkropili na vse strani. Posamezne večje ali manjše grupe, ki se zbirajo od časa do časa okoli raznih 'parobrod-nih družb in agentur, pa za širšo javnost razen par posameznikov, sorodnikov in znancev ne pridejo v poštev. Bo te pa videli, da se bodo rojaki v stari domovini zanimali za prvi večji organiziran izlet, ki ga prirede ameriški rojaki. Stavim sto proti eni, da bo takrat vse drugače in takrat ne boste imeli povoda tožiti pred zapostavljanjem. Vsem ameriškim rojakom pa bi priporočal in to prav resno sledeče: \ Zelo veliko rojakov potuje vsako leto potom raznih paro-brodnih agencij in Sinij v staro domovino. Za te jim plačajo vsako leto velikanske svote: ki bi si jih deloma lahko prihranili. Ali bi se ne dalo med rojaki vsako leto organizirati vsaj po en skupni in večji izlet? Pri tem bi posamezniki kot tudi celota prihranili zelo velike svote, kar bi ne bilo v korist samo posameznikom, pač ,p.a tudi celemu narodu, kajti vsak posameznik je vendar član celote. Takrat pa, ko bodo naši rojaki iz Amerike priredili skupne organizirane izlete v staro domovino, pa bodo namah odpadle pritožbe, da se z njimi ravna kot z "bogatimi strici", kar je na vso žalost nekaj tudi res, toda ne po naši krivdi, pač pa po krivdi nekaterih rojakov iz Amerike, od katerih se m- -sikateri rad pobaha s svojimi trdo pri-služenimi dolarji napram našim rojakom, kot da bi si jih Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjamo našim oddaljenim prijateljem in znancem, da je Bogu dopadlo, da je poklical k sebi iz zemeljskega trpljenja mojega nepozabnega soproga, oziroma očeta Andreja Lah Umrl je v Duluthu dne <1. novembra vsled pljučnice. Rojen jc bil leta 1876 v Basteči vasi, župnija Rob, na Slovenskem. Bil je vedno bolj rahlega zdravja vsled prenapornega dela v rudniku. Bil je član dveh podpornih društev, društva "Sokol" S.N.P.J.. in društva "Grintovec" Z.S.Z. Oba društva sta poklonila lepe vence ha njegov sveži grob, za kar se jim poseebj iz srca zahvalimo. K večnemu počitku je bil izročen materi zemlji dne 8. novembra po sv. maši iz cerkve sv. Antona. Dolžnost nas veže, da se moja vsa družina iz srca zahvali vsem, ki so nas tešili za časa naših tužnih dni, v prvi vrsti Mrs. Francis Gnidica in M. Deyak ter Pavlina Gnidica za njih velike zasluge. Iskrena hvala Mary m Josephine Tekavetz za njih trud, ki so nabrale prostovoljnih prispevkov za naše stroške, obrnem lepa hvala vsem darovalcem. Bog Vam stotero novrni! Lepa hvala prijateljem za darovane •vence, namreč Franku Tekavctz, Franku Babinc in bratom Slo-gar. — Za sv. maše so darovali sledeči: John Tekavctz, Mr. in Mrs. Frank Zgonc $ Family; Mr. in Mrs. John Zobetz Jr.; Mr Frank Praznik, Mr. Stefan Banovetz Jr.. John Gnidica 50,000, in "poleg tega so še 1 razne kolekte, cerkveni pikni- | ki in zabave, kar prinese veli- ; ko denarja." Akrabolt, komu bi se ne cedile sline po tolikem denarju? Poljskemu župniku pa so baje tudi vzrastli poleg slin dolgi prsti, in po zatrdilu g. Kunčiča v Prosveti, kjer je o tolikem denarju poročano, se je, dogodilo, da, "ko je (župnik) videl, da je v blagajni že precejšnja vsota, je vzel iz nje $40,000 in odšel s svojo kuharico na počitnice . . ." Baje se 1 je čez nekaj časa vrnil, a oči-vidno se ni vrnil denar, in ker se vrnivši župnik ni hotel več biti na tem mestu s tolikim denarjem, je škof poslal "drugega duhovnika na poljsko žup-i nijo, o katerem je tudi znano, i da ima precej umazane prste." j To je Kunčičeva storija o : poljski župniji v Corletu. Kako je z vso zadevo, mi ni S znano. Ako je župnik kradel, j ga nočem in ne morem zago-, varjati. Roba je zanimiva le. t ker se mi zdi, da ima g. Kunčič : zelo velike oči, ko vidi toliko , denarja,, ker take oči imajo še drugi tudi, ko gre za denar pri duhovnikih. Nekoč je v Beljaku sicer dober davčni uradnik vprašal, koliko plače, oziroma koliko dohodkov imam. Ko mu povem, da mesečno 100 kron in nekaj za maše, kar vse skupaj ni bilo nad $30.00, je mož mislil, da ga imam za norca, ker bil je mnenja, da moram imeti mesečno najmanj tisočake. Za precenitev osebnega dohodninskega davka so bile pri vsakem glavarstvu v Avstriji ' posebne komisije .izvedencev, zaupnkov. Ko je šlo za dohodke župnika Ražuna .v Št. Jakobu v Rožni dolini, je "izvedenec", prav Ražunov faran, trdil, da ima župnik na dan to-I liko dohodkov, kolikor je izkazal za ves mesec, in župnik jo - imel težko borbo, da je komisijo prepričal o— velikih očeh tega izvedenca. Tako se godi pri ljudeh, ki spadajo med klan, kateremu pravi Nemec "Pfaffenfresser", in s katerim bo v žlahti tudi Paul Kunčič iz Clevelanda. To glede vsot. Drugo je glede— kraje. Mr. Kunčič pravi, da je župnik u-kradel 40,000 dolarjev, ne več. ne manj. Mogoče. V tem slučaju pravim tudi jaz, da je tat. Ampak, ali je to tudi res? Ali ima Mr. Kunčič o tem tudi dokaze? Pravi, da znat se mora. Ali bi znal in bi mu morda ne postalo precej vroče, ko bi roba o tatvini $40,000 ne bila taka, kakor trdi v Prosveti Mr. Kunčič in bi moral tako trditev Paul Kunčič tudi pred sod-nijo dokazati? Akrabolt, ko bi roba ne bila taka, kakršna je v Prosveti, in kakor trdi Mri Kunčič, in bi poljski župnik tožil, • hardino-hamol. G. Kunčič pa pravi, da Poljaki ne znajo "z lastno glavo misliti", ampak pred sodni-jo bi utegnilo še tudi gospodu Kunčiču te robe glede lastne glave zmanjkati in še kaka ad-vokatova glava bi težko zadostovala. V Prosveti seve, in ko ni nobene sodni je zadostuje prav vsaka glava. * * * Ni čudo, pa je čudo. Pred sto leti je stekla prvikrat železnica po Sloveniji. CHICAGO, ILL 1900 BLUE ISLAND AVE, ,, ,|. i|M rTxrrrvJT.TC r • ------- "To je izvrstna misel!" pravi profesor, "toda tudi radio ima svoje meje in jaz zelo dvomim. da bi mali aparat, ki ga imamo, mogel seči do Ria, dasi na kratki valovni dolžini. Doseči bi utegnili Goyaz, toda Seca nima radia." "Bojim se, fcospod, da imate prav," reče Jim' "Vendar pa bi bilo vredno poskusiti. Sam, ki je molče poslušal, zdaj pripomni: "Čakati pa bo* moral^do noči, preden mores poskusiti, ali na. Jim?" "Da, seveda," mu pritrdi Jim. "To pa bi se reklo zapraviti ves dan brez dela," reče Sam. Obrne se k profesorju. "Kako daleč pa je do tiste reke, gospod?" "Do reke Braco, hočeš reči? Dejal bi, da je kakih sto dvajset milj." . Sam nekoliko pomisli. "To bi bilo sest dni hoda. Pojdimo kar takoj naprej, gospod! Dvajset milj na dan bomo gotovo prehodili "Da," reče profesor, "mogli bi jih, ako bi bili lahko opremljeni. Toda kar poglej, koliko stvari moramo nositi!" "Jaz bi rekel, vse pustimo ter vzemimo seboj le za en teden hrane in puške ter ididi-mo dalje," pravi Sam odločno. Profesor je omahoval. "Ne bi ravnal kar tako na slepo srečo. Še manj bi hotel pustiti za seboj bencin, ki si ga Alan tako zelo želi. Poslušajmo, kaj nam bo Zambo povedal!' Obrne se torej k vodniku ter mu razloži vse te različne načrte, ki so jih predlagali in Zambo ga posluša na svoj čudaški način. Ko je bil profesor gotov, spregovori Zambo. Nato pa jim profesor vse prevede. "Zambo pa predlaga čisto nekaj drugega. Pravi, da je v naslednjem pasu lesa kakih šest milj odtod neka stara pristava. Ne pozna je prav natančno, vendar pa misli, da bi mogli tam kupiti konje in mule." "Izvrstno!" zavpije Greg. "Najbolje bo, da se dva ali trije izmed nas takoj odpravijo proti tej pristavi, Jim pa lahko ostane tu in postavi anteno, da poskusi svoj radio. Ce bomo konje dobili, bomo zadrege rešeni, če jih ne dobimo, pa Valdo še vedno lahko pokličemo." "Da, Greg," reče profesor. "In ker bi živali utegnile biti nagajive, bo prav, ako ti in Sam oba odideta z Zambom. jaz bom pa o-stal tu in pomagal Jimu." Zambov predlog je Grega čudovito razveselil in tako sta on in Sam prav dobre volje odšla z vodnikom. Bilo je še hladno in porabili so le poldrugo uro, da pridejo do drugega lesnega pasu ter ugledajo med drevjem streho. "Hiša!" vzklikne Greg razburjen. "Dima ni videti," reče Sam. "Le čemu bi moral biti?" vpraša Greg kar malo jezno. "So si pač zajtrk že davno skuhali!" Sam ne odgovori ničesar in vsi trije stopajo urnih korakov dalje. Hiša je stala na jasi med drevjem, pred nj0 pa precej velika lo-kva vode. Vendar kraj ni kazal nobenega znaka življenja in Sam je izgubil vsakršno upanje, ko je opazil, da je stari vrt čezinčez s plevelom prerašen. Pogleda po strani na Zamba. pa njegov obraz ni poVedal, kaj mislil "Glejta, tu so pa sledovi koles!" pravi Greg glasno. "Sledovi kavčukovih cevi — Gadsdenovi!' odvrne Sam jezno. "Kakor kaže, je tukaj prenočeval in prišel ali pa koga poslal, da zavrne naše mule." "Potem pa gotovo tukaj kdo prebiva," re- če Greg; a Sam je vedel, da skuša le samega sebe prepričati, da kraj ni tako zapuščen kakor je videti. Ko so prišli do hiše, so to kaj hitro lahko spoznali. "Nihče tukaj!" se oglasi Zambo. "Nihče tukaj že cele mesece!" 42. Tudi sila vetra uporabna. Greg globoko vzdihne in vpraša: "Sam. kaj naj pa zdaj storimo?" "Najprej se hočemo popolnoma prepričati." Toda Zambo slovesno ž maje s svojo glavo. rekoč: "Noben konj tukaj! Mož z velikim stopalom, on poskrbeti." "Gadsden bi bil seveda za to poskrbel! Na to še mislil nisem," pravi Greg žalostno. 'Pojdimo nazaj!" "Prej ne, dokler si vsega ne ogledamo, pravi Sam. Hiša je bila v groznem stanju. Del strehe se je že ugreznil. Ce hišo v takem podnebju kakor je brazilsko, prepustiš samo sebi, ne obstane dolgo. "Upam, da si zdaj zadovoljen," reče Greg Sapiu. "Ne še," odvrne Sam mirno. "Se v gospodarska poslopja bi rad nos vtaknil." Zadaj za hišo je stal velik skedenj, ki je bil v boljšem stanju kakor hiša. Notri je bilo nekaj polomljenega orodja in star plug, pa tudi pajku podoben voz na štiri kolesa, ki je bil videti še kar dosti dobro ohranjen. Sam ga pogleda. Gleda ga pa tako dolgo, da Greg postane nestrpen in ga rezko vpraša: "Cemu pa ti bo?" "Je še čisto dober," odvrne Sam. "Ce mu nekoliko kolesa namažeš, bo vozil dobro kakor nekdaj. Je to ena izmed ameriških iznajdb, mislim, da mu pravijo buckboard." ' "Morda misliš, da se boš sam upregel vanj," pripomni Greg zbadljivo. Sam pa kar naprej strmi v čudni voz. "Trije ali štirje od nas bi ga na ravnem res lahko vlekli." "Saj noriš!" zagode Gred. > "On ne noreti," reče Zambo. "Dva človeka ta voz lahko vleči." Greh rahlo zažvižga. "Misliš torej, da bi mogli nanj naložiti našo pi-tljago in jo vleči do reke, Sam?" "Nekaj takega, da," odvrne Sam, "le da skoraj gotovo ne bo treba nam vleči. Zdi se mi, da se bomo mogli peljati na njem." Greg pa zmaje z glavo. "Vedno sem mislil, da spadaš med pametne člane naše družbe, Sam. Kaj pa ti jje naenkrat pamet zmešalo?" "Prosil bi te, da me ne prekinjaš," ga zavrne Sam. "Jaz premišljujem." "Si menda skušaš dopovedati, da si konj," reče Greg. Sam se obrne k njemu. "Vozov ne vlečejo , samo konji in mule!" mu reče rezko, da ga Greg kar pogleda. "Ali misliš na motor, Sam?" ga vpraša. "Na nekaj, kar je še bolj preprosto. Na veter mislim." Greg odpre usta, pa ne reče ničesar. To pot je bil namreč prepričan, da je ubogega tovariša Sama zapustila pamet. "O, nisem tako popolnoma znorel, kakor se tebi zdi," pravi Sam, ki je uganil tovariševe misli. "Lansko leto mi je Jim pokazal sliko v nekem časopisu, kak0 je neki fant na obali južne Anglije jadral s čolnom po suhem. Čoln je imel spredaj dve kolesi, zadaj pa eno kot krmilo in veliko jadro. Časnik je pisal, da je prevozil dvajset milj na uro." Železnica za zapadno Evropo sicer ni takega pomena, kakor je postala za Ameriko in bo še za Sibirijo, a otvoritev "železne ceste" je le važen dogodek. Časopisje se ga je spominjalo in prineslo odlomke iz poročil 0 otvoritvi iz "Novic". Mislili so. da pride sam cesar v Ljubljano, pa ga ni bilo. Kakor običajno, govorijo "Novice" o svitlem cesarju, pre-svitlem cesarju itd. Nekateri vihajo nosove nad temi izrazi. Seve. Za avstrijskimi cesarji sicer noben Slovenec ne bo jokal, ako pozna zgodovino, ampak mrtvega leva vsak lahko sune. To ni čudo. Čudo je baje, pa ni čudo, da "Novice" govorijo le o — Kranjcih, udanih Kranjcih in ne poznajo nobenih Slovencev. Prav nobeno čudo ni. Tedaj se je narodna zavest šele komaj začela vzbujati, medsebojnih stikov je bilo malo, Kranjc je ostal na Kranjskem, Štajerc na Štajerskem, Goričan na Goriškem, nobena ideja ni vezala naroda v kako enoto, ni bilo zedinjevalne sile. Zato ni prav nobeno čudo, ako "Novice" na Kranjskem govorijo o —• ! Kranjcih. Prešlo pa je sto let. Prav železnice so zvezale kronovine, . promet se-je razširil, stiki so postali bolj tesni, Kranjc se je ' približal Štajercu, Goričanu, Korošcu ... Še več. Slovenci . so se začeli zavedati narodno, ^ potom novega slovstva se je širila narodna zavest, omika, . lastno duševno stremljenje, nastale so sile, ideje, ki zedi-njujejo ločene dele naroda, in prav "Novice" so započele de-j 10 v tej smeri. Te zedinjevalne sile so na delu že sto let, narodna zavest . je rastla, slovstvo napredova-' lo, skupne ideje so se razmah-nile. Kaj se je doseglo v sto le-. tih? Mnogo se je, celo politično zedinjenje Slovencev vsaj pod Jugoslavijo, in zedinjenje . z južnimi brati. Ali so Kranj- 1 ci, Štajerci, Korošci, Goričani izginili? Žal, da po sto letih ' še niso, in to je pravo — čudo. Kritika o Jugoslaviji. Baje So nove odredbe o imenu dosedanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nova politična razpredelba v banovine celo Mažarom vzele 0 sapo, kakor se poroča, ker vi-^ dijo v tem mogočno vez vseh Jugoslovanov, resnično ujedi« j njenje in za Mažarsko ni več ( upanja, da bi kdaj pridobila . nazaj, kar je izgubila po mi-| rovnih določbah. Dalje se glasi, da so tudi v Jugoslaviji sami nekako zado-. voljni z novimi odredbami, celo prccej navdušenja se je prijavilo med narodom, in to v krogih, ki so bili dozdaj morda opravičeno vrlo nezado-[j voljni. Ampak zdi se, da v gotovih krogih niso prav zadovoljni, e ako bi bila zadovoljnost v teh dozdaj nezadovoljnih krogih. Komentar kritike o zadovolj-, nosti se glasi, da baje ni raz- 1 vidno, ali ljudje odobravajo nove odredbe in korak kraljev iz golega strahu, ali da bi se pokazali na zunaj uslužne, do- | bili nekaj zase, iz slabega pa-I triotizma, sploh, ali so res u-verjeni, da je to dobro in mor-da celo vrlo dobro. Kritika o kritiki je prav enako nadvse švigašvagarska. Morajo, pa se jim nekaj noče. -o- Širite amer. slovenec?