,,Lusitania" potopljena. Krog 1400 človeških žrtev. Novo, strašno žrtev je zahteviala sedanja vojna, žrtev, ki je podobna oni, ki so jo zaliievalje naravne sile ob prvi vožnji veleparnika jTitaiivc". Kakor se uradno poroča, je 7*, maja, mekoliko po 2. uri popoldne na višini Kinsale ob južnii i,rski obali neki podmorski čoln torpediral veliki potniški parniki ,,Lusitania" družbe Cunard in ga potopil. Natancnega števila oseb, ki so se nahajale na< ladji, se doslej še ne ve, kakor tudi ne natanfinega števila rešeriih. Različna poročila se vjpmsjo le v Itolifeo, da je bilo na ,,-LusHaniji" krog 2000 osieb (posadke iu potnikov) in od teh je rešenih 000. Cloveške žrtve bi torej znašale krog 1400 oseb. Kako je bil parnik nastreljen. Bil je jasen, miren in solnčen popoldan, ko so torpedi zadeli ladjo. Vefiina piotnikov Se je komaj odjutrkovala in stala na krovu, ko se je naenkrat zapazila bela črta, ki se je v raodri morski vodi bližala la. dji Potem strašen pok, vsa ladja se zaziblje in obrne V teni je priletel drug torpedo. Ladja se nagne na stran in v 20 do 25 miuutah i:zgine v valovili. Vsi čolni se niso mogli ve6 spustiti v morje, ker je bila ladja že prevefi iiaga.iena.. Nekateri so za trenutek vi. deli podmorski čoln. Toda kmalu je zopet izginil pod vodo in se ni več prikazal, Vsi, ki so se rešili, pripovedujejo, da so se potniki in usilužbenoi prestopanju v rešilne čolne obnašali nenavadno mirno. 'Zenske in otroke so pustili najprej v čolne. Ko se je parnik potopil, potegnil je s seboj v vrtineo pet rešilnih 6olhov. Pred potopom jih je mnogo skofiilo v morje. Tudi te je vrtinec. potegnil seboj, akjo se jim ni posrečilo, oprijeti se kakega pla\1ajo6ega hloda. V Londonu so se odigravali sroe pretresujofii prizori, Žene so iskale svoje može, matere svoie otroke. V Ameriki se hudujejo nad Angleži, ker ladje kljub nemškemTj svarilu ni spremljaia nobena torpedovka, Se eno poroCilo o potopn. Casnikar Cooper iz Tlorontja, ki se je> rešil pri potopu parnika, opisuje poltop ,xLusitani&" sliedefie: Ko se je parnik približal Irski, je posadka ostro opazovala morsko gladin-o. Pogovarjal sem se s prijatGljem, ko smo hipoma zapazfili nad morsko gladino poveljni mostovž podmorskega fiolna v daljavi 1000 jardov (1 jard = 3 čevlje). Bilo je ravno ob 2. uri porJroldne. Kmalu nato simo vidleli balo pemečio ftrto torpeda na morski gladini. ,,Lusitania" je bila zadetn na sprednji strani. Pok razstrelbe je bil mooen. Deli odtrgane ladje so zleteli v zrak). Kmalu nato je udaril drugi torpedni strel ob ladijo, ki se je nato nagtiila na stran. Posadka ladje je takoj zafiela z reSiluim delom, da spravi potnike v rešilne Colrne. Vse se je vršilo v redu. Sestletna dekl|ioa me Je prosila, da ]o rešim. Spravil sem jo v pešilini fioiln, bojifai se pa, da so utonili njeni stariši. Jaz saim sem stopil v zadnji fioln. Nekaj fiolnov niso vieS mogli spraviti v morje, ker se je parnik že preveS nagnil na eno sdran. V drugem razredu se je nahajalo mnogo žensk ter okrog 40 otrok v starosti do enega leta. Ceprav ni miogoče navesti/ natanfinih številk, je vendar ugofovljeno, da je bilo rešenfh vefi kakor G00 oseb. Kakor se sliši, je utonil tudi ameriški, milijarder Vanderbilt. Rešeuci pripovedujejo, da so torpedui slreli usmrtili ali ranili več potnikov. Na Iadji je bilo lcS8 Amerikanoev, 95(5 angleškili podauikov in 109 oseb drugih narodnosti. Casnikarski urad poroča, d.a je blllo za vsem refcienih 658 oseb, na auho so pa spra.vili 45 mrtvili tru. pel. Na parniku je bf..o 2160 oseb. Neuradno se javlja, da je iimrL) v mestu .Queen; townie 22 oseb, katere so spravlli iz rešilnih eolnov ; a suho. Od častnikov se je rešil le smn<t kapitan Turner. Od pot iikov prviega razrecla se .,ili je rešilo le prav malo. Sodi so. da so bili potniki mii«nja, da se ;>arnik ne bo potopil. vendar se je potopil v 15 do 20 rainutah. Trije ribiški parniki so pripeljali v prista¦ išfie 100 utopljenili potnikov ..busitanie", Med |)otn;!:i drugega razreda so b'.Yi tudi ti"I'je Nizozemci. Za svarila se niso zinenili. Potopljeni parnik ,,,Iiusitania" je bil, kakor vsi nngleški trgo^ski parniki, oborožen s topovi. Vrhutega je imel pa,rnik na krovu večjo lnnožino streliva in vojnega gradiva, Parnikovi lastnikl so si morali tedaj biti v svesti, v kakšno nevarnost so spravili svoje potnikej. Oni sami so torej odgovorni za vse to, kar sle je moralo zgod;,ti. Nemci niso ničesar opustili, da bi ne bili svar-iJi opetovano i», na najodlo&nejši iiaein. Nemftki poslaiiik v Vašingtouu, grof Bensdorff, ie še dne 1. majnika v javnem uaznauilu opozarjal na to nevarnost Angleško časopisje se je takrat rogajo temu svarilu iji se je sklioevalo na angleške vo\]\a la. dje, ki SčUiio promet na Atlautskem morjii. Zmešiijave na ladji. Potniki pripovedujejo, dat sta bila dva podmorska čolna, ki sta napadla ,,Lu.zitanijo". En torpedo ie zadel v strojne prostore, drugi v sprednji ladjin del. Vsled nastalih plinov so nekateri potniki izgubili zavest. Vsled razpoke so bežali potniki na krov. Ko se je začela ladja pogrezati, nastala; je zmešnjava, Deset re§ilni,h čolnov so takoj spustili v morje. Mnogo potnikov si je priskrbfilo rešilne pase, ž njimi sikočilo v morje fer se obdržalo nad vodo.