NAŠ ČASOPIS
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXII, ŠT. 214
Poskusni piloti vozijo v Indijo Koromandijo
V tej številki, kije sicer se precej poletna, vendar se zdi, da ne preveč Počitniška, smo pripravili °dgovore predsednikov vseh Mirih občinskih svetov °bčin, ki jih zdaj »pokriva« (kar je novinarski žargon) Naš časopis. Spraševali smo jih po njihovem delu in Po tem, kako so se ujeli rned seboj in z župani ter državno upravo.
Odgovori kažejo nekakšno zadrego. Ne tega, da bi svetniki v občinah ne bili pripravljeni delati za kraj in za občino in ne tega, da bi bile razlike med njimi nepremostljive. Bolj kot kaj drugega se kaže določena nemoč. Ljudje jih, saj vedo, da so bili izvoljeni, cukajo za rokav in od njih zahtevajo učinkovitost, te Pa ne more biti, ker imajo nove občine premajhna pooblastila in tudi Premajhen denar. Tako delajo z veliko dobre volje }n požrtvovalnosti, čeprav se zavedajo, da nimajo v rokah niti četrtine vseh izvodov krajevne oblasti, kot jo imajo podobne evropske občine, na katere tako radi prisegamo.
Vsi se zavedajo, da bo od te skupne skrbi zares odvisen razvoj v krajih in odgovorno razmišljajo. Vsi tudi pravijo, kar jim verjamemo, da so krajevne potrebe najvišji ukaz, da pa bo pač v prihodnje treba gledati, da dobijo, kar je treba, najbolj potrebni, drugi pa lahko nekoliko Počakajo, Najnujnejših Potreb pa je veliko.
Pozna se tudi razlika rned vpeljano občino, kakršna je vrhniška, ali občino, ki se mora Pogovarjati samo z vrhniško, se pravi borovniško, ali pa z novima občinama Brezovica in Horjul-Dobrova-Polhov Gradec, kjer so razmerja še bolj zapletena, ker se Pogovarjajo med seboj, Vendar tudi s prejšnjo občino in nato še z ljubljansko mestno občino. Razmerja so zapletena in tudi nevarna, ker se lahko zgodi, da bo prej minil rnandat, kot se zadeve kolikor toliko uredijo.
Ob odgovorih nastaja vtis, kot da so prvi občinski svetniki po novem tisti Poskusni piloti, ki naj skalno samoupravo nekam Pripeljejo: če bo Indija Koromandija, se bosta eedi/a mleko in med, če bo kaj drugega -pa... Kar preberite si, vsi so Pošteno odgovorili na anketo.
TONE JANEŽIČ
AVGUST 1995
! PREVIDNO!
ŠOLSKA POT
iSPV
Naj bo pot v šolo varna
Voznike in vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo, da se začenja šolsko leto, s tem pa bo ob cestah več otrok.
Predvsem opozarjamo na prvi dan šole — na ponedeljek, 4. septembra, ko bodo prvošol-čki prvič zakoračili v promet. Tudi letos bodo imeli rumene rutke okoli vratu. Že znani opozorilni znaki (slika zgoraj) pa bodo voznike opozarjali na mesta v bližini vseh osnovnih šol, kjer na otroka prežijo največje nevarnosti.
Naredimo vsi vse potrebno, da bo prva pot v šolo varna ter da se bodo naši najmlajši še naprej počutili varne na cesti, ulici, vaški poti, pločniku, prehodu za pešce in kolesarski stezi.
Prve dni šole bodo poostrili 'nadzor nad prometom tudi policisti. Prehode za pešce v bližini šol bodo varovali redarji, ki jih bodo aktivirali novi občinski odbori za prometno varnost.
i   NAJ BO POT V ŠOLO VEDNOVARNA.
Začasno financiranje
Na svoji zadnji seji je svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec razpravljal tudi o Financiranju krajevnih skupnosti na območju občine. Dotacije sredstev za delovanje KS od 1.1.1995 do 30.4.1995 so bile izplačane še na podlagi meril iz lanskega leta, po katerih so KS prejemale naslednja nakazila: KS Črni vrh 134.454,80 tolarjev, KS Dobrova 165.887,30 tolarjev, KS Horjul 184.745,10 tolarjev in KS Polhov Gradec 165.887,30 tolarjev.
Do priprave novih meril za financiranje KS naj bi na žiro račune nakazovali akontacije v višini 60 odstotkov dosedanjih zneskov, tako da bi KS Črni vrh dobila 80.672,90 tolarjev akontacije, KS Dobrova 99.532,40 tolarjev, KS Horjul 110.847,10 tolarjev in KS Polhov Gradec 99.532,40 tolarjev akontacije. Krajevno skupnost Šentjošt naj bi začeli financirati z dnem, ko se bo registrirala oziroma odprla svoj žiro račun. Do priprave novih meril pa naj bi jo vrednotili tako kot KS Črni vrh.
B. V.
Vodovodi v občini Brezovica
Kot marsikje drugod je tudi v občini Brezovica voda med poglavitnimi problemi. Ker deluje več vodovodnih sistemov, so se upravljalci dogovorili, da bodo v prihodnje med seboj bolje sodelovali in si pomagali, s tem pa bodo imeli vsi občani v tej občini dovolj pitne vode. Krajane pa pri delih prosijo, naj jim dovolijo graditi cevovode po tistih parcelah, kjer vodovoda še ni.
NEZGODA V FENOLITU - Med jutranjo izmeno je v obratu Smole v tovarni Fenolit na Bregu pri Borovnici odkrilo pokrov kotla, v katerem so preskušali nov izdelek. Ob nezgodi so imeli za dobre tri milijone tolarjev škode, vendar tokrat ni šlo za ekološko nesrečo večjih razmer in k sreči so tudi pravočasno opazili, da se nekaj dogaja. Ljudje so se umaknili, tako da ni nobenega poškodovanega delavca. Odkrilo je tudi streho. Do večera je bil objekt spet pokrit.
PA S JI DNE VI — Vročih dni pa so bili najbolj veseli naši najmlajši, saj so se na različne načine in na raznih koncih »namakali« — kopali, eni v mrzli, drugi pa v topli vodi. Naj uživajo, dokler lahko!
Vroče poletje na več načinov
Letošnje poletje je minilo. Kar pošteno vroče je bilo, pa tudi to hitro mine, bližajo se jesenski dnevi. Tudi sezone dopustov bo konec in treba se bo sprijazniti z »delovno« resničnostjo. Hitro se bliža tudi šola. Vrata osnovnih in srednjih šol se bodo odprla 4. septembra. Nekateri dijaki pa se še intenzivno pripravljajo na jesenske popravne izpite. Tudi politikov avgusta ni bilo na spregled, saj so mesece preživeli na »zasluženem« dopustu in mirovanju.
Vendar pa pravega zatišja le ni bilo čutiti kot prejšnja leta. Zato smo se v Uredništvu Našega časopisa odločili, da izide tudi v poletnih mesecih (julija in avgusta). Tako da bodo naši bralci sproti seznanjeni z aktualnimi dogodki iz vseh štirih občin: Vrhnike, Borovnice, Brezovice in Dobrove — Horjula — Polhovega Gradca.
Naslednja številka Našega časopisa bo izšla okoli 25. septembra, zato sprejemamo vsa gradiva za objavo do 20. septembra.
Da bo »Naš časopis« res še bolj »NAŠ«, naprošamo vse, ki želijo sodelovati, da nam sporočajo zanimive in aktualne dogodke. Predstavite preko časopisa svoje delo in aktivnosti v društvih, po vaseh, kra-
jevnih skupnostih, ustanovah, saj se povsod dogaja kaj zanimivega in koristnega za ožjo in širšo okolico. Predstavite se širše našim bralcem, ki jih zanima marsikaj. Če pa niste vešči pisanja ali vam je »nerodno«, nas pokličite in obiskali vas bomo ter s skupnimi močmi napisali članek.
Simon Seljak
V tej številki preberite:
Notariat je zdaj tudi na Vrhniki Pogovor z notarko Albino Kra-
šovec
stran 2
Občinska samouprava je shodila
Govorijo vsi štirje predsedniki občinskih svetov
stran 3
Darilo izseljencev
Prihranki Josepha Drašlerja
borovniškemu zdravstvu
stran 10
Puške in kose so zakopane Lovci in kmetje na spravni veselici
stran H
Polhograjski podobarji Vzeli so orodje in šli po svetu
stran 12
candor
DELAVNICE TUJIH JEZIKOV
v v
v v
ANGLEŠČINA - NEMŠČINA ITALIJANŠČINA P0PUSTI 95/96 NA VRHNIKI
Najboljši sosed ima odprto
Avgusta je bila na Vrhniki odprta prenovljena Mercatorjeva trgovina Preskrba. Vrednost adaptacije je bila 100 milijonov tolarjev in v celoti jo je pokril Mercator Dolomiti. Prodajnega prostora v trgovini je 520 kvadratnih metrov, kar pomeni 130 metrov več, kot ga je bilo v prejšnji trgovini.
Več o tem preberite na 4. strani.
Že vrsto let prirejamo delavnice in tečaje po vsej Sloveniji in uspešno sodelujemo z mnogimi podjetji ter Gospodarsko zbornico Slovenije.
LETOS PRIHAJAMO NA VRHNIKO Z NOVOSTJO - CELOLETNIMI TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE.
VPIS 19. SEPTEMBRA OD 17.00 DO 19.00 NA OŠ IVAN CANKAR, LOŠCA 1, VRHNIKA ALI PO TELEFONU (061 756 032)
ANKETA MED PREDSEDNIKI OBČINSKIH SVETOV
ANKETA MED PREDSEDNIKI OBČINSKIH SVETOV
Občinska samouprava je shodila
Pred začetkom popočitniškega dela občinskih svetov smo štirim predsednikom teh teles, ki izražajo demokratično voljo občanov v vseh občinah, saj so bili izvoljeni v štiriletni mandat, zastavili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na delo svetov. Predvsem nas je zanimalo, kako so se pri svojem delu ujeli, saj prihajajo člani the svetov iz različnih okolij iz različnih strank, kako so ujeli utrip krajev, kijih zastopajo in ne nazadnje, ali so pri delu brez moči, ali pa sodijo, da pri še nedorečeni lokalni zakonodaji lahko vplivajo na to, da je ljudem lepše. Prav je, da nekoliko več prostora odmerimo tudi delovanju občinskih svetov, saj je od njih ne nazadnje odvisen tudi utrip občin. Odgovorili so nam vsi, zato je to kar lep prerez stanja lokalne samouprave v vseh štirih občinah, o katerih piše Naš časopis. V-prašanja so bila naslednja:
/. Predvsem nas zanima, kako ste se v vašem občinskem svetu ujeli. Najprej so bile povsod začet ni ike težave in nekakšno preverjanje razpoloženja med strankami za skupno delo. Po začetkih pa se vidi, da občinski svetniki delujejo odgovorno za razvoj občin, v katerih so bili izvoljeni. Ali se strinjate z občinsko kožo, ki vam je bilo glede na ozemlje odmerjena in ali se vam zdi, da bi bilo lahko tudi drugače.
Kakšna je vaša ocena začetnega obdobja, kako ste se kot svetniki različnih političnih pogledov in krajevnih interesov zdaj po dobrega
pol leta uskladili glede tega, kakšne so prednostne naloge pri vašem delu?
2. Skoraj povsod so bili sprejeti temeljni dokumenti, ki uravnavajo delo nove občinske oblasti. Ste z njimi zadovoljni. Pri tem mislimo predvsem na občinski statut, kije temeljni dokument občine, ali pa se vam zdi, da ste preveč hiteli in bi se dalo stvari bolj domisliti.
3. Slovenski pregovor pravi, kakor si boš postlal, tako boš ležal. Mislim na občinske prihodke in izdatke. Ali mislite, da boste s tistim, s čemer razpolagate, lahko ugodili
ljudem, ali boste morati zamižati in se iti gasilce, se pravi, delati le najnujnejše in tako oblikovati prednostne projekte in tiste, ki lahko počakajo. Pritisk iz različnih krajev ali krajevnih skupnosti na občinske svetnike bo različno močan. So pristojnosti, kijih imate, zadostne, da se tudi kaj premakne.
4. Kako sodelujete z županom, in kakšno je vaše sodelovanje z državno upravo, ki deluje verjetno na drugačnih frekvencah, saj je ni nihče volil, ampak je postavljena.
5. Mi lahko naštejete najpomembnejše prednostne naloge takoj po počitnicah v vaši občini.
Brane Jereb, predsednik vrhniškega občinskega sveta, živi v Smrečju. Po poklicu je diplomirani organizator dela, zaposlen pa v IUV kot pomočnik glavnega direktorja za organizacijsko kadrovsko področje.
1. Objektivno presojo o tem, kako smo se v občinskem svetu na Vrhniki »ujeli«, bi lažje podali drugi dejavniki v občini. Kljub temu pa si dovoljujem oceno, da se je občina Vrhnika uvrstila v ozek krog občin, ki so imele relativno malo težav ob prehodu na novo lokalno organiziranost v okviru države Slovenije. Med »vzroki« za to, da se nam ob konstituiranju občinskih organov ni bilo potrebno soočati z izčrpava-jočimi proceduralnimi vprašanji, z medstrankarsko neusklajenostjo štejem naslednje:
— občina Vrhnika je ena tistih občin, ki je z uveljavitvijo nove lokalne organiziranosti doživela relativno majhne spremembe; s to trditvijo pa nikakor ne bi želel ustvariti vtisa, da podcenjujem pomen izločitve Borovnice;
— v občini Vrhnika je bila vse od uveljavitve nove zakonodaje o lokalni organiziranosti pravilno razumljena razmejitev pristojnosti med županom občine in občinskim svetom;
— v občini Vrhnika jc bila vse od uveljavitve nove zakonodaje o lokalni organiziranosti pravilno razumljena razmejitev pristojnosti med županom občine in občinskim svetom;
— občinski svet je vsaj delno kot osnovo za svoje delo povzel izkušnje in metode dela prejšnje
občinske skupščine, kije delovala na osnovi spoštovanja volilnega izida in se je praviloma lotevala obravnave vsebinskih zadev, uspevala pa se je izogniti izčrpavanju ob obravnavanju obrobnih problemov.
Tako kot prejšnji skupščini niso bile, tudi sedanjemu občinskemu svetu ne morejo biti metode dela, razprave v državnem parlamentu nikakršen zgled.
Glede »kože, ki nam je bila odmerjena,« kot ste v prispodobi navedli v vprašanju, pa samo tole: najboljši odgovor nanj so podali občani Borovnice, ki so na referendumu glasovali za skupno občino Vrhnika, kar pa je bilo kasneje s strani države izničeno. Tudi to izkušnjo štejem med eno od slovenskih posebnosti, ki samo dodatno potrjuje, da je celoten projekt uvedbe nove lokalne organiziranosti predstavljal zgolj eno od epizod v zgodbi države v t. i. tranziciji.
2. Kolikor vem je občina Vrhnika dobila nov občinski statut med prvimi v državi. Glede na dejstvo, da statut vsebuje vse potrebne vsebine in vključuje tudi vse specifične rešitve, značilne za občino Vrhnika, smatram, da je statut zasnovan na sodobnih načelih prava, javne uprave. Kot tak predstavlja dobro osnovo za delo župana, občinskega sveta in ostalih organov. Komisija za pripravo statuta, ki ima največ zaslug za tako kvaliteten temeljni občinski akt, hiti s pripravo poslovnikov, ki bodo dali še natančnejše napotke za delo občinskega sveta in ostalih organov. Kljub temu, da smo statut sprejeli zelo hitro, smatram, da tudi, če bi ga sprejemali v tem trenutku, ne bi bilo potrebe po spremembi v kakršnemkoli njegovem delu.
3. Vse od pričetka projekta spremembe lokalne organiziranosti je bilo kot eno ključnih vprašanj prisotno vprašanje financiranja novih občin. Izkazalo seje, da so bili dvomi o pripravljenosti državnega parlamenta oz. državne uprave za kvalitetno urejanje vprašanja financiranja novih občin, povsem upravičeni. Naj to ilustriram z naslednjim podatkom: občina Vrhnika, ki sodi med večje občine v državi, je v skladu z
GRADBENA MEHANIZACIJA IN AVTOPREVOZI
Vel. Ligojna 8 A; Vrhnika; tel./fax: 061 /755-185; mobitel 0609 621-917
NUDIMO VAM:
— izkope gradbenih jam in različnih jarkov (tudi po sistemu — vam izkop, nam zemljo);
— izdelavo podpornih zidov in gradbenih temeljev;
— omogočimo nabavo, prevoze in vgrajevanje betona;
— omogočimo nabavo in dovoze zemlje različnih kakovosti!
ZAPOSLIMO ŠOFERJA C-KATEGORIJE, HONORARNO ALI REDNO, ZAŽELJEN TUDI MLAJŠI UPOKOJENEC.
zakonodajo lahko oblikovala občinski proračun v višini 580 mio tolarjev, kar predstavlja natanko eno tisočinko v primerjavi s sprejetim državnim proračunom. Tolikšen obseg proračuna nam omogoča le vzdrževanje oz. ohranjanje dejavnosti, ki so v pristojnosti občine. Preprečuje pa nam praktično kakršnekoli večje investicije v občinsko infrastrukturo. Na to dejstvo opozarjamo še toliko bolj upravičeno, ker ugotavljamo, da država ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do urejanja infrastruk-turnih zadev, ki sodijo v njeno pristojnost na ombočju občine Vrhnika.
4. Temelj sodelovanja med županom občine Vrhnika in občinskim svetom je postavljen z jasno razmejitvijo pristojnosti posameznega organa. Sodelovanje z županom občine g. Vinkom Tomšičem je zelo dobro. S tem nedvomom delim mnjenje z vsemi občani, ki so imeli priliko zgolj srečati se z županom, ali pa so z njim sodelovali. Zaenkrat je bilo sodelovanje z županom omejeno zgolj na pripravo dnevnih redov in gradiv za seje občinskega sveta ter na sodelovanje pri oblikovanju predloga kadrovskih rešitev za izvršilne organe občinskega sveta. Pristop k razreševanju te problematike je bil z obeh strani kar se da pragmatičen in strankarsko neobremenjen. Prepričan sem, da bo podobna kvaliteta sodelovanja dosežena, ko si bomo skupaj z županom in predstavniki občinske uprave skušali izboriti ugodnejši položaj občine Vrhnika v državi. S tem mislim na potrebo po zagotovitvi več sredstev za razreševanje infrastrukturnih problemov v občini.
5. Dobršen del nalog za leto 1995 je bil zakoličen že s samim sprejetjem proračuna občine za letošnje leto. No, ostaja še kar nekaj nalog, ki so bile uvrščene v t.i. prednostno listo potencialnih investicijskih del v občini, za katere pa nismo uspeli zagotoviti finančnega pokritja v okviru proračuna. Pri tem mislim na nekatere projekte s področja komunalne infrastrukture, projekte na področju šolstva, kulture. Kot sem že omenil, pa teh projektov ne bo možno uresničiti brez vzpostavitve drugačnih odnosov na relacijo občina — država.
Nedvomno ostaja ena prioritetnih nalog občinskega sveta v prihodnjih mesecih priprava ustreznih podlag za dolgoročno ureditev problematike odlaganja komunalnih odpadkov. Oblikovanih je že nekaj izhodiščnih variant, ki predstavljajo osnovo za nadaljevanje aktivnosti v smeri dolgoročne ureditve akutnega problema odlaganja komunalnih odpadkov.
Želel bi, da bi se delo občinskega sveta tudi v prihodnje odvijalo v ustvarjalnem duhu, da bi občinski svet s konstruktivnim delom in odločitvami prispeval svoj delež k temu, da bi občina Vrhnika kljub vsem svojim posebnostim postala občanom prijazna občina. Vse več pa je dokazov, da je takšna občina lahko le občina z močnim gospodarstvom in z dobro razvito komunalno infrastrukturo.
Anton Gerjolj je predsednik občinskega sveta občine Dobrova — Horjul — Polhov Gradec. Živi v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Zaposlen je doma na kmetiji. Kandidiral je na listi krščanskih demokratov.
1. Menim, da v našem svetu kar dobro presegamo različnost — brez večjih nesoglasij obdelamo
vse stvari, ki bistveno zadevajo življenjsko raven naše občine. Da svetniki delujemo kot nek tim, se vidi tudi po neformalnem pogovoru, v katerem se po zaključku seje svetniki zadržimo. Imamo vtis, da si sogovornika svetnik izbere bolj glede na zanj aktualno problematiko, kot pa na politično ali krajevno pripadnost.
2. Za obravnavo statuta smo si vzeli kaj precej časa. Zavedajoč se njegove pomembnosti smo mu v okviru zakonskih možnosti skušali najti kar najoptimalnejšo obliko za našo občino. Zaenkrat ni bilo še nobenih namigov, kaj šele predlogov za njegovo preoblikovanje. Vemo, da vse ne spada v tak temeljni akt, zato bo treba nekatere stvari urediti še s pravilniki, odloki itd.
3. Jasno je, da mnogim ni v interesu, da bi nova območna samouprava pokazala svojo življenjskost, ki po svoji naravi prav v tem daleč presega prejšnjo uredi-
tev. To se vidi tudi pri dodeljevanju sredstev za proračun. Kaže, da zaenkrat daleč preko vzdrževanja obstoječih nujnujnejših dejavnosti ne bomo prišli.
4. Mislim, da je sodelovanje med svetom in županom kar primerno. Na svetu je imel praktično vedno enake možnosti za priglasitev k besedi kot katerikoli izmed svetnikov. Če se pojavi kak dodaten zaplet, se skušamo pogovoriti na nekakšnem kolegiju, na katerega smo se do časa dopustov shajali ob določenih terminih skupaj s tajnikom občine. Na ta način je bila v pogovore nekako vključena tudi uprava.
5. Moram reči, da smo pred počitnicami s trdim delom dodobra počistili sprotne zadeve in nas zato na prvi jesenski seji ne čaka kakšen neobvladljiv kup gradiva. Ena najpomembnejših stvari bo pa gotovo sprejemanje poslovnika.
Leopold Pristavec, predsednik občinskega sveta Brezovica.
Stanujem na Jerezu v neposredni bližini zavarovanega jezera, ki ga nekateri nepravilno imenujejo Podpeško jezero. Star sem 63 let, po poklicu inženir lesarstva, sedaj v pokoju. Pred zadnjimi volitvami sem bil poslanec v bivši Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v družbenopolitičnem zboru v skupini Demosa. Na volitvah za Svet občine Brezovica sem kot član Narodnih demokratov kandidiral na listi SKD.
V letih mojega službovanja sem bil večino časa zaposlen v Hoji in v Biroju za lesno industrijo. Poleg poklicnega dela sem bil več let predsednik ljubljanskega društva inženirjev in tehnikov lesarstva, predsednik telesno vzgojnega društva Podpeč in aktiven športnik.
Še vedno delam v športu in sem mednarodni atletski sodnik.
1. Od formiranja Občinskega sveta je minilo že kar 8 mesecev. V tem času je bilo 9 rednih in ena
skupna (izredna) seja vseh novih občinskih svetov bivše občine Lj. Vič-Rudnik. Občinski svetniki, večinoma izvoljeni kot predstavniki političnih strank, nekako »pokrivajo« ozemlje dosedanjih krajevnih skupnosti. Svetniki so plodno sodelovali, ne glede na stranke in ozemlje, kar se odraža v delu sveta in njegovih odborih, ki trenutno opravljajo tudi precej upravnih nalog.
Ozemlje občine Brezovica res ni po »željah« njenih prebivalcev, vendar se interesi in zahteve posameznih KS ali, če hočete, območij, počasi usklajujejo. To potrjuje, da tudi v taki občini, kot jc Brezovica, lahko njeni prebivalci, če to iskreno želijo, tvorno soodločajo pri ustvarjanju boljših razmer za delo in življenje v njej. Nova občinska organiziranost je kljub težavam zelo razgibala življenje v pozitivni smeri.
2. Temeljni dokumenti občine so bili po zaslugi sestavljalcev sprejeti razmeroma hitro. Na statut občine so imeli dosedanji sveti KS kar nekaj, lahko rečem, očitkov, ki ste jih lahko prebrali v eni prejšnjih številk Našega časopisa. Vendar je treba vedeti, da novi Zakon o lokalni samoupravi odpravlja tako stare občine kot tudi KS. V našem statutu imamo še vedno KS kot osnovo za povezavo prebivalcev z občino. KS bo imela predvsem možnost za uresničevanje pobud naših občanov. Za to ni potreben pravni status niti lasten žiro račun. Bojazen glede premoženja je odveč; vse ostane tam, kjer je. Sredstva za delo v KS bodo praviloma pritekala iz občinskega proračuna, kije pod kontrolo sveta in nadzornega odbora, s tem pa tudi vseh občanov.
3. Občina Brezovica je ena iz-
med petih novih naslednic bivše občine Lj. Vič-Rudnik in Mesta Ljubljana. Glede na to, je bilo treba soglasno potrditi zaključne račune bivših občin od novo fo-miranih občin. Novi Svet mestne občine je potrdil zaključni^ račun pozno, tik pred poletjem. Še vedno pa niso znani vsi viri prihodkov ter tudi obveznosti za vse dediče. Zato nismo mogli sprejeti dokončne variante proračuna, ki v osnutku znaša približno 350 mio SIT. V sprejetem osnutku je prednostna lista del in opravil, ki jih je treba opraviti do jeseni (vzdrževanje šolskih prostorov, vrtcev, dokončanje nekaterih komunal-del in podobno). Glede na se potrebe in želje bo po vsej verjetnosti potrebno še usklajevanje na prvi jesenski seji.
4. Sodelovanje z županom je korektno. Redno se udeležuje sej Sveta in poroča o svojem delu med sejama. Svoje delo opravlja poklicno. Podžupana zaenkrat še nimamo.
Z državnimi upravnimi organi se trudimo, da sodelujemo konstruktivno. Včasih so odločitve o isti zadevi različne. Občine bi morale imeti več pravic pri posegih v prostor, davčno-finančnih vprašanjih in inšpekcijskih službah.
5. V jesenskem delu Sveta bo treba dokončati končno verzijo proračuna, pripraviti odlok o upravnih službah občine, razpisati volitve v nove Svete KS. Veliko pozornost bo treba nameniti delitveni bilanci bivših ljubljanskih občin in mesta Ljubljane in hkrati vzpostaviti obojestransko sodelovanje z »veliko sestro« — mestno občino. Območje naše občine je zelo zanimivo za prebivalce mesta in tudi za njihovo gospodarstvo, predvsem v turizmu in drobnem gospodarstvu.
Tone Kržič, predsednik občinskega sveta občine Borovnica: rodil seje 21. aprila 1>'37 v Zabočevem, zdaj pa stanuje v Borovnici. Izvoljen je bil na listi Slovenskih krščankih demokratov, sicer pa ni član nobene stranke. Po osnovnem poklicu je mizar, zdaj je upokojen kot delavec Lika. Tudi včasih je sodeloval s samoupravnih telesih in v sindikatu. Do letos je bil predsednik Kulturnega društva Borovnica, sicer pa je prizadeven dolgoletni pevec v različnih pevskih zborih.
1. Menim, da smo se v našem svetu kar dobro ujeli, in delujemo odgovorno. Pač se vsi zavedamo, da odločamo v imenu ljudi, ki so nas izvolili in v dobrobit kraja in ljudi, ki tu živijo. Moram reči, da
zaenkrat delo svetnikov zaradi strankarstva ne trpi in rezultat tega je, da smo med prvimi v državi sprejeli temeljne dokumente. Glede ozemlja, ki ga občina obsega, nismo zadovoljni zaradi tega, ker je meja, ki meji na KS Pokojiščc, zelo čudno zarisana in tu imamo pripombe.
2. Kot sem že rekel, smo med prvimi sprejeli statut. Sodim, da je ta dokument dober, saj nas ne omejuje pri našem delu. Seveda se bo v praksi najbolj pokazalo, kako dober je, vendar pa se mi zdi, da je preteklo še premalo časa za neko objektivno oceno.
3. Kar se občinskih financ tiče, mislim, da bodo v vseh občinah premajhne glede na čelje, posebno še v tistih občinah, kjer ni industrije. Seveda bo treba z denarjem dobro gospodariti in ga vlagati tja, kjer bo najbolj potrebno in kjer se bodo rezultati najprej pokazali. Da bi lahko ugodili vsem ljudem naenkrat, ni misliti, in bo treba vložiti veliko truda v prepričevanje in dogovarjanje, da bodo nekateri pač morali nekoliko potrpeti in počakati. Pripomniti moram, da država daje občinam veliko nalog, ki niso tudi finančno podprte (gozdne ceste) in sodim, da bo na teh področjih prišlo do velikih zastojev in bo lahko tako prišlo do velike gospodarske škode, za katero pa ne bodo krive občine.
4. Z županovim sodelovanjem
smo dosedaj zadovoljni, saj zgledno sodelujemo. Za neko objektivno oceno je zdaj še prekmalu, saj se vseh problemov, ki zdaj še tarejo občane, niti še nismo pošteno lotili. Občinska uprava se komaj formira in bo res začela delovati šele jeseni. Mislim, da bo čas za realno oceno dela občinske'uprave in tudi dela župana in občinskega sveta šele konec leta 1996.
5. Zelo težko bi izdvojil naloge, ki naj bi bile prednostne, dokler ne bo v celoti začela delovati občinska uprava. Kot prvo pa bo najprej treba pripraviti in sprejeti srednjeročni načrt občine, ki naj bi postal temelj in podlaga dela v prihodnje. Tudi delitvena bilanca bo ena izmed prvih nalog po počitnicah.
Konec
kiparskega
simpozija
Kiparski simpozij v kamnolomu na Lesnem Brdu seje končal s skromno slovesnostjo, ki jo jc zmotil dež, vendar zato praznik m bil nič manj slovesen. Kiparji \1-različnih držav so kar na kraju samem pripravili vrsto presenečenj, o katerih bomo v sliki in besedi poročali v naslednji številki.
POGOVOR Z NOTARKO GOSPO ALBINO KRAŠOVEC
Notariat je zdaj tudi na Vrhniki
Od začetka poletja imamo na Vrhniki spet notariat in to po petdesetih letih, kar so bili ti ukinjeni. Notarsko delo opravlja notarka gospa Albina Krašovec, ki sojo Vrhničani doslej srečevali kot odvetnico. Ker je notariat nova služba, s katero se bodo srečevali prebivalci Vrhnike in širšega zaledja, kadar bodo morali kaj opraviti, kar so po starem opravili na občini ali na sodniji, smo notarko zaprosili za nekaj pojasnil o tem, za katere zadeve bo treba v prihodnje na notariat.
Nekateri ljudje, ki so imeli opraviti s prepisi avtomobilov ali nepremičnin, so že morali do vas. Marsikdo je godrnjal, ker mora tako daleč. Nekateri delo štejejo odvečne metre poti, kijih morajo zdaj narediti do vas, ko so prej vendar vse opravili kar tam okrog Črnega or'a. Kaj pravzaprav dela notar?
Notarsko pisarno sem odprla dne 12.6. 1995. V tem času me je moralo obiskati že precej Vrh-ničanov, Borovničanov in Logat-canov zaradi overitev podpisov na pogodbah. V takem primeru imajo torej stranke že sestavljene zasebne listine, na katerih pred notarjem overijo svoj podpis. Nekateri res godrnjajo, ker morajo k meni, ker niti ne vedo pravzaprav, kakšna je naloga notarja. To so predvsem mlajši ljudje. Starejši, ki W notarjev še spominjajo iz prejšnjih časov, pa z zaupanjem prihajajo, zavedajoč se, da je notar oseba javnega zaupanja, na kate-rega je država prenesla določena opravila, ki so bila doslej v pristojnosti sodišč in upravnih organov. Doslej so namreč občani vse Pogodbe overjali na občini ali na sodišču, sedaj pa morajo morda le 300 m stran v mojo pisarno in to overitev opraviti pri meni.
Vendar pa si občani nemalokrat lahko prihranijo marsikatero Pot že z obiskom pri notarju. Zakaj? Notar namreč lahko sestavi Pogodbo in nato še overi podpise strank na njej, kadar gre za zasebno listino ali pa sestavi pogodbo v obliki notarskega zapisa. V tem Primeru posebna overitev podpisov ni potrebna. Notar torej sestavlja listine v obliki notarskih zapisov ali zasebne listine, overja Podpise in prepise ali potrjuje zasebne listine. Poleg navedenih funkcij notar potrjuje tudi dejstva m izjave, potrjuje čas, ko mu je bite listina predložena na vpogled, Potrjuje tudi da oseba živi in potrjuje sklepe organov upravljanja podjetij, zadrug ali drugih pravnih oseb, izdaja proteste menic in čekov. Notar mora opravi tudi Popis in cenitev premoženja ter zavaruje zapuščino, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Ena izmed zelo pomembnih funkcij je tudi
prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v hrambo in izročitev. Posebno vlogo ima notar pri delu skupščine delniške družbe, kjer mora skrbeti za verodostojnost dela in sprejemanja sklepov.
Notarka Albina Krašovec
Označite razmerje med stranko in notarjem. Ali ste zastopniki ene stranke, ali ste nepristranska služba, ki nepristransko pomaga ljudem? Notariat je nekaj drugega kot sodišče. Pojasnite nam, kakšna je razlika med vpisi doslej na sodišču in na notariatu. Se pravi: s čim se sodišče še ukvarja, kaj od tega dela prevzema notariat.
Notar je pravnik, ki je pri svojem delu samostojen in ni zastopnik le ene pogodbene stranke ali države. Vendar je potrebno poudariti, da vendarle notar ni le pasivni zapisovalec pogodbene volje strank. Strankam mora z objektivnim in ustvarjalnim svetovanjem strokovno pomagati, da bi sestavilit akšno pogodbo, ki bi varovala interese vseh pogodbenikov. Notar mora posebej paziti, da se odstranijo zmote in dvomi ter poskrbeti za nevešče in neizkušene stranke, da ne bodo zaradi svoje neizkušenosti v slabšem položaju. Seveda pa je notar odgovoren, da bo vsebina listine ustrezala volji strank. Notar se ne sme zadovoljiti samo z natančno ugotovitvijo volje strank, ampak mora ugotoviti tudi njihovo sposobnost, zavedati se posledic, ki izhajajo iz pravnega posla.
Notarsko pogodbo — notarski zapis — je mogoče primerjati s sodno poravnavo, pri kateri notar, enako kot sodnik, kreativno
Dragi učenci in učenke, spoštovani starši!
Iztekajo se dolge in vroče poletne počitnice in v šoli se pripravljamo na začetek novega šolskega leta. Da ne bo odvečnih skrbi glede prvega šolskega dne, vas obveščamo, da bo pričetek pouka v ponedeljek, 4. septembra 1995:
— ob 8. uri za učenke in učence razredne stopnje A turnusa (2. a, b, c; 3. a, b, c, d; 4. a, b) in vse učenke in učence predmetne stopnje (5., 6., 7. in 8. razredi)
— ob 13. uri za učenke in učence razredne stopnje B turnusa (2. d, e, f; 3. e, f, g in 4. d, e, f).
Prvi šolski dan je za najmlajše šolarje in njihove družine čisto poseben dan. Zato bomo prvošolce in njihove starše sprejeli posebej, in sicer v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki:
— ob 9. uri prvošolce A turnusa (1. a, b, c)
— ob 14. uri prvošolce B turnusa (1. d, e, f)
Radi bi povedali še tole:
Pouk za vse otroke do tretjega razreda bo potekal v stavbi razrednega pouka na Tržaški c. 2, za vse druge učence pa v stavbi predmetne stopnje na Lošci 1.
Prvi dan pouka se drugošolci in tretješolci zberejo na dvorišču šole, četrtošolci v vhodni avli šole predmetne stopnje, učenci predmetne stopnje pa pred šolo na Lošci 1. S seboj naj prinesejo podpisano spričevalo, zvezek, pisalo in copate.
Podaljšano bivanje bomo za vse prijavljene otroke organizirali v torek, 5. 9. 1995. Takrat bomo pričeli tudi z jutranjim dežurstvom ob 6. uri zjutraj v učilnici PB v pritličju šole razredne stopnje.
s   Vsem lep pozdrav in nasvidenje v šoli.
pom. ravnatelja Marinka Blatnik Mohar
soustvarja nova razmerja. Seveda pa notar nikakor ne more odločati o pravicah posamezne stranke, kar pa je seveda bistvena funkcija sodišča. Vendar pa je notarski zapis, enako kot sodna poravnava ali pravnomočna sodba sodišča, izvršilni naslov, kar jc gotovo ena pomembnejših novitet nove zakonske ureditve. Prav dejstvo, da ima notarski zapis kot javna listina značaj izvršljivosti, je izrednega pomena za pravno varnost in predstavlja veliko pridobitev za ljudi. Tako bo notarjevo delo močno skrajšalo postopke, oziroma ne bo več potrebno vlagati tožbe na sodišče za pridobitev izvršilnega naslova in bo mogoče že na podlagi notarske listine vložiti izvršilni predlog. Tako pogdbe ne bodo ostajale zgolj papir, za izvršitev katerega je bilo do sedaj potrebno mnogokrat več let dragih sodnih postopkov. S tem pa se bo nedvomno spremenilo tudi dosedanje razmišljanje ljudi in njihov odnos do pravnega reda in pravnega sistema nasploh. Vrnilo se bo zaupanje v pogodbo, v dano besedo in v hitrost realizacije pogodbenih dogovorov.
Pogodbe, ki jih je včasih obvezno overjal sodnik, sedaj sestavlja v obliki notarskega zapisa notar. To so zlasti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju, darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti, kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ter drugi pravni posli za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Vsi navedeni pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, niso veljavni. Iz tega torej sledi, da sodišča ne opravljajo nobenih overitev več, tudi po sodniku ne.
Kakšni so akti, kijih izdaja notar in kakšne so pravne posledice aktov, ki jih boste izdajali. Sprašujemo po konkretnih primerih.
Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah Zakona o notariatu javne listine o pravnih poslih, izjavah volje, oziroma dejstvih iz katerih izvirajo pravice. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile pri njihovem sestavljanju, oziroma odpravljanju upoštevane vse bistvene formalnosti, določene v Zakonu o notariatu. V takšnem primeru predstavljajo listine zelo trden dokaz za to, kar se v listini uradno ugotavlja, ali kar notar kot uradna oseba potrjuje: to je ugotovitvena vsebina notarske listine. Javna listina pa je pomemben pojem pravnega življenja in za zanesljivost in varstvo zasebnih pravnih razmerij nenadomestljiva. Njen pomen se kaže v preprečevanju sporov in v lažjem dokazovanju pomembnih dejstev v pravu. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Sicer sem pa že pri prejšnjem odgovoru na
prejšnje vprašanje odgovorila, kateri pravni posli morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
Včasih so ljudje pri notarjih hranili dragocenosti in tudi listine, saj so bili to zapriseženi ljudje, vredni vsega zaupanja. Boste kaj takega hranili tudi pri vas?
Da, notar lahko, oziroma je dolžan prevzeti v hrambo listine vsake vrste. Seveda mora o tem sestaviti zapisnik. V primeru, da stranka pošlje listino notarju s pimom, le-to nadomešča zapisnik. V vsakem primeru mora notar stranki izdati potrdilo o prevzemu listine.
Le v izjemnih primerih je notar dolžan prevzeti v hrambo tudi gotovino, menice, čeke in druge vrednostne papirje. Ta dolžnost obstaja le tedaj, kadar obstaja namen stranke, da jih notar izroči določeni osebi ali državnemu organu. Če notar ne more izvršiti predaje v določenem roku, mora stranki nemudoma vrniti prevzete stvari. Če to ni mogoče, je notar dolžan denar ali vrednostne papirje predati v hrambo sodišču. Nikakor pa jih ne more imeti stalno v hrambi v svoji pisarni.
Notariat pravzaprav ni pisarna, kjer bi delal en človek. Opišite nam, prosim, kako ste organizirali to službo. Notarka ima tudi pomočnike. Za notarja so verjetno potrebne tudi določene izkušnje na pravnem področju. Kako se postane notar?
Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister pristojen za pravosoje, na predlog Notarske zbornice Slovenije. Seveda pa mora oseba, ki kandidira na razpisano notarsko mesto izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je državljan RS
— da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost
— da ima v RS pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik
— daje opravil pravniški državni izpit
— da ima 5 let praktičnih izkušenj, kot diplomirani pravnik od tega najmanj 2 leti pri notarju, oziroma najmanj 1 leto pri sodišču, odvetniku ali javnem pravobranilcu
— daje vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata
— da aktivno obvlada slovenski jezik
— da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata.
Vsega dela v notarski pisarni, ki ga notarju nalaga Zakon o notariatu, kjer so javna pooblastila za opravljanje notarskih del, notar seveda ne more opravljati sam. Zato sem morala zaposliti upravnega tehnika, ki vodi vsa administrativna dela v pisarni. Prav gotovo pa bo potrebno razmisliti o notarskem kandidatu, ki sme namesto notarja, pri katerem je zaposlen, opravljati posle notarja.
Dokler ne bom zaposlila notarskega kandidata, bo v času moje odsotnosti notarsko pisarno vodil notar — namestnik, ki ga bom določila izmed ostalih notarjev. Seveda pa bom o tem pravočasno občane obvestila preko Našega časopisa tako, da bodo lahko pravočasno obveščeni o tem, kdo in v katerem času me bo v času moje odsotnosti nadomeščal.
Kje in kdaj vas ljudje najdejo. Tisti, ki ste jim nudili pravno pomoč kot odvetnica, že vedo za vas, drugi pa ne. Kolikšno je območje, ki ga zajema vrhniški notariat in je to natančno določeno z območjem državne uprave. Nekateri notarji delajo za zelo široka območja, kje imate razen v Ljubljani najbližje sosede - notarje?
Notarsko pisarno imam na Vrhniki, Tržaška cesta 12 v stavbi Društva upokojencev Vrhnika med Vilo Kunstelj in salonom Lika Vrhnika. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure, razen ob petkih, ki so od 13. do 14. ure.
Vrhniški notariat pokriva Občino Vrhnika, Občino Borovnica in Občino Logatec. Območje Okrajnega sodišča Vrhnika je bil torej odločujoči element za ustanovitev notariata na Vrhniki. Pri tem pa bi rada poudarila, da so stranke tiste, ki si lahko izbirajo notarja, saj sme notar opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije. Tako gredo lahko stranke h kateremukoli notarju v Sloveniji. Poleg ljubljanskih notarjev so Vrhniki najbližji notarji v Cerknici, Postojni in Idriji.
FRUCTALOVIH 50 LET
Srečanje pod jablano v Močilniku
V Močilniku pri Vrhniki pripravlja Fructal prvo od petih Srečanj pod jablano. Srečanje, ki se bo zgodilo 8. septembra ob 18.00 uri, bosta vodila Saša Einsidler in kantavtor Bojan Rakovec.
Srečanje pod jablano v Močilniku pri Vrhniki bosta vodila Saša Einsidler in kantavtor Bojan Rakovec, nastopili pa bodo še člani ansambla Leteči potepuhi ter žon-gler in čarodej, pripravljajo pa še posebno presenečenje. Na Srečanju pod jablano bodo izbirali tudi najboljšo imitatorko ali imitator-ja pesmi Jablanooke avtorja in pevca Bojana Rakovca ter najde-belejše jabolko. Najboljšim imita-torjem in lastnikom najdebelejših jabolk bodo podelili praktične nagrade Fructala.
Na Srečanju pod jablano v Močilniku pri Vrhniki bo tudi prvo žrebanje kjer bodo med dopisnicami s pravilnimi odgovori na 1 .nagradno Fructalovo vprašanje, ki bo objavljeno v Nedeljskem Dnevniku, podelili 50.000 tolar-
jev.
Prvi zapisi o podjetju so v register vpisani 5. oktobra 1945,ko so v Ajdovščini uradno ustanovili Pokrajinsko podjetje za izvoz in predelavo sadja. Prvi izdelek je bil brinjevec, ki so se mu pridružili še najrazličnejši likerji. V stari in opuščeni zgradbi nekdanje tekstilne tovarne se je pet delavcev s preprostimi delovnimi pripravami, med katerimi so bili pretihotapljeni kotel iz Lipice, kotel iz Ljubljane in star nemški kotel za prekuhavanje oblek, začelo ukvarjati z žganjekulio. Kasneje seje podjetje večkrat preimenovalo, seveda pa tudi širilo. Od leta 1979 dalje je v dokumentih namesto Fructal — Alko pisalo Fructal — Živilska industrija Ajdovščina.
Fructal seje vedno bolj preusmerjal v pridelavo sokov, še posebej naravnih sokov brez dodatkov sladkorja in konzervansov. S svojim dolgoletnim delovanjem je Fructal postal del slovenskega prostora, zato si v Fructalu želijo, da bi 50-letnico praznovali v čim širšem krogu. Na Srečanje pod jablano vabijo vse prebivalce Vrhnike in okolice, še posebej dobre pevce in lastnike velikih jabolk.
OBČINSKI SVET OBČINE VRHNIKA
Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS št. 34/95) in Začasnega poslovnika o delu občinskega sveta (Naš časopis št. 207/94),
SKLICUJEM
7. sejo Občinskega sveta Vrhnika, ki bo v ČETRTEK, 31. 8.1995, ob 18.00 uri v dvorani Doma Karla Grabeljška na Vrhniki.
Za sejo občinskega sveta predlagam naslednji DNEVNI RED:
1. Potrditev zapisnika 6. seje občinskega sveta z dne 29. 6. 1995
2. Informacija o razlogih za sklic korespondenčne seje — 5. 6.1995
3. Predlog sklepa o ukinitvi zabaviščnega parka na zelenici ulice 6. maja
4. Premoženjsko pravne zadeve
5. Soglasije OS k razrešitvi direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika
6. Odgovori na vprašanja in pobude ter postavljanje novih vprašanj, pobud in mnenj
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Brane Jereb, l.r.
Na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju občinskih pro-fitnih stanovanj v najem in sklepu župana, ki gaje izdal po posvetu s člani Kolegija občinske uprave 25.7. 1995, Oddelek za splošne zadeve občine Vrhnika, objavlja
RAZPIS
za dodelitev občinskih profitnih stanovanj v najem
I. Število in vrsta stanovanj
Oddajamo trisobno stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše na Vrhniki, Vrtnarija 6 c, skupne površine 62.56 m2.
Višina najemnine je določena s Pravilnikom o dodeljevanju profitnih stanovanj v najem in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 6 DEM/m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa.
II. Upravičenci do dodelitve službenih stanovanj
Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja so fizične in pravne osebe z območja občine Vrhnika, ki so pripravljeni plačevati profitno najemnino.
Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb, se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo na javnem razpisu ponudil višjo najemnino.
1. Splošni pogoji:
— daje prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Vrhnika;
— da ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji;
— daje prosilec plačilno sposoben poravnati najemnino in druge stroške.
III. Vloge za dodelitev profitnih stanovanj
Vlogi za dodelitev službenih stanovanj je treba priložiti:
— potrdilo o državljanstvu (fizične osebe) oz. izpisek iz registra, da imajo sedež v RS (pravne osebe);
— potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov;
— potrdilo o premoženjskem stanju;
— najemno oziroma podnajemno pogodbo;
— potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oz. skupnem dohodku vseh članov družine;
— ponudbo višine najemnine, ki jo je prosilec pripravljen plačevati (ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine).
IV. Rok za oddajo vlog
Prijave za dodelitev profitnega stanovanja je treba oddati v 30 dneh po objavi na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve Tržaška 1, Vrhnika, s pripisom »Za razpis«. Vlog, ki ne bodo vložene v roku, ne bomo obravnavali.
V. Način objave odločitve o dodelitvi profitnih stanovanj
Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme Kolegij občinske uprave Vrhnika in o tem obvesti vse prijavljene kandidate.
Številka: 12/7-362-23/95 Datum: 18. 8. 1995
OBČINSKI TAJNIK Pirnat Keršmanc
NOVI TRG IN PRENOVLJENA MERCATORJEVA TRGOVINA
Najboljši sosed ima spet odprto
V četrtek, 10. avgusta, ko je sonce ravno s svojimi žarki začelo • močno pripekati, je bil Vrhniča-nom dan v uporabo nov trg za sodiščem, odprta je bila tudi prenovljena Mercatorjeva samopostrežna trgovina Preskrba.
Marsikateri Vrhničan se spomni leta 1977, ko so bili zgrajeni in odprti samopostrežna trgovina, bife Cankarjev hram in tehnična trgovina na križišču. Takrat so bili ti objekti nekaj novega in modernega za takratne razmere. Tudi potrošniki in kupci so radi obiskovali te poslovne enote, ki so do leta 1990 dobro in uspešno poslovale. Nove družbene razmere pa so prinesle predvsem privatno konkurenco na trgovskem in gostinskem področju. Tako so morali Mercatorjevi prodajalci vložiti precej več truda, tako pri izbiri blaga kot v prijaznosti do kupca. Hkrati pa so nastajali problemi zaradi denacionalizacije objek-
tov, v katerih so bile družbene trgovine. S tem problemom so se srečali Mercatorjevi delavci na vseh treh objektih.
Vse to je narekovalo vodstvu Mercatorja — Dolomiti, daje začelo prenavljati in povečevati samopostrežno trgovino Preskrba. Na dan otvoritve se je zbralo kar precej Vrhničanov že na novem trgu za sodiščem. Župan Vrhnike Vinko Tomšič je najprej prerezal trak in s tem odprt (za pešce) novi trg, ki bo lahko služil več namenom: tudi za razne sejme in kulturne prireditve.
Nato je besedo prevzel direktor Mercatorja Dolomiti Dušan Anž-lovar, ki je na kratko orisal zgodovino vseh treh poslovnih prostorov ter še dodal:
»V nadaljevanju bi vas seznanil z nekaj podatki, ki se navezujejo na vrednost investicije ter na površino objekta:
Pogled na prenovljen trg za sodiščem
Župan Vinko Tomšič odpira »Vrhniški trg«
Vinko Ravbar, nekdanji dolgoletni direktor Mercatorja Dolomiti, je imel čast odpreti prenovljeno samopostrežno trgovino.
TRG ZA SODIŠČEM—Za sodiščem je bil odprt nov »vrhniški« trg, kije na nekaterih mestih tlakovan tudi z marmornatimi ploščami. Vendar pa trg ni namenjen za parkiranje osebnih avtomobilov, saj je v neposredni bližini kar precej parkirnih prostora". Res je tudi, da ni nobenega prometne-gaznaka, ki bi prepovedoval parkiranje. Kot smo izvedeli, bo tonarejenov najkrajšem času. Zato ohranimo trg v takem stanju, kot je bil ob prenovi, in parkirajmo avtomobile na za to označenih prostorih.
N. Č.
— celotna vrednost adaptacije tega objekta znaša nekaj čez 100.000.000 SIT, s tem da je bila celotna investicija pokrita iz sredstev Mercatorja — Dolomiti.
— površina celotnih prostorov (skladišča prodajni prostor znaša 819 m2, s tem, daje nato prodajnega prostora 550 m2.
Z adaptacijo smo povečali prodajni prostor za 130 m2. S povečanjem prodajnega prostora smo želeli pridobiti čimveč površin za povečano izbiro, predvsem živilskih artiklov ob poudarku na veliko izbiro delikatesnega blaga, ponudbe kvalitetnega svežega mesa vseh vrst, ter novost katero sedaj uvajamo, peka kruha in pekovskega peciva.
Ko že govorim o vlaganju sredstev na Vrhniki, ne morem mimo podatka, da smo v adaptacijo sosednjega objekta, imenovanega Jazon, vložili cca 25.000.000 SIT.
Mercator — Dolomiti je soudeležena tudi pri sofinanciranju trga, katerega je danes g. župan izročil v uporabo krajanom Vrhnike in s tem tudi našim potrošnikom, v višini okoli 200.000 DEM.
Glede na vse zgoraj navedeno sodim, daje Mercator —Dolomiti v sodelovanju z občino Vrhnika bistveno prispeval k ureditvi centra Vrhnike, z željo, da se trg in pripadajoči okoliški objekti, čimbolj koristno uporabijo v zadovoljstvo krajanov Vrhnike.
Zahvalil bi se za sodelovanje upravni enoti občine Vrhnika na čelu z županom, izvajalcem adaptacije SP Preskrba Mercator — Rožniku, izvajalcu gradbenih del, Evgrad Vrhnika, Mercator — Op-timi, projektantu g. Drašlerju, firmi Kandorfer, svojim sodelavcem ter vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k temu, da danes odpiramo ta objekt.«
Na koncu svojega govora pa je pozval Vrhničana Vinka Ravbar-ja, že upokojenega direktorja Mercatorja Dolomiti in idejnega vodjo prenove samopostrežne trgovine, daje prerezal trak. S tem pa je bila trgovina odprta. Gotovo je, da bodo kupci merilo uspeha trgovine. Zato jih bo treba pridobiti in jih obdržati. Saj je konkurenca trgovin na Vrhniki kar velika. Zdrava konkurenca vselej prinaša boljše, kakovostnejše in cenejše blago.
S. S.
ROŽA VELIKANKA — Ob cesti Vrhnika — Horjul so si v prvih avgustovskih dneh pozornejši vozniki lahko ogledali pravcato botanično posebnost — dva metra in pol visoki drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus). Rastlina namreč največkrat zraste le do višine dobrega metra. Roži, ki se včasih oprašuje kar sama, najbolj prijajo nasipišča in pripotja, toda tolikšna v okolici Horjula še ni zrastla. (B. Vrhovec)
V Krajevni skupnosti Podlipa — Smrečje že precej časa od osamosvojitve uspešno deluje organizacija CRPOV. Lahko se pohvalijo že s številnimi lepimi dosežki, ki so precej spremenili podobo vasi. Omenimo naj le obnovljene in lepo urejene steze in poti, znamenja, pa čistočo in odstranitev odvečnega grmovja itn.
No, pa nismo obstali le pri tem. V Podlipski dolini, vse od Podčela pa do konca doline, tam pod strminami Lavrovca in Smrečja, seje včasih vrtelo in mlelo kar devet mlinov. Od vseh je ostal le Kov-trov in delno Žagarjev, ki pa je preurejen v počitniško hišico.
Ker je začel počasi propadati tudi Kovtrov mlin, ki stoji tako rekoč sredi vasi, so se odločili, da ga poskušajo ohraniti in obnoviti. Hkrati z njim so hoteli obnoviti tudi staro Kovtrovo hišo, da bi nekoč lahko služila turizmu, da bi se obiskovalci za kakšen dan lahko vrnili za stoletje nazaj in v stari hiši, seveda primerno preurejeni, tudi prespali. Seveda je marsikaj odvisno od denarja...
Ja, marsikaj pa je, kljub težavam, vendarle že narejeno. Tako sta brata Železnik, Vinko in Tone, že naredila novo vodno kolo, ki se zdaj veselo vrti in pripoveduje o svojih prednikih, ki so se vrteli na istem mestu. .
Dolga, pestra in zanimiva je zgodovina tega mlina; daleč nazaj segajo spomini in prav je, da zapišemo in ohranimo vsaj tisto, kar je v tem trenutku še kolikor toliko sveže.
Vinko, sedanji gospodar, si je poleg stare hiše zgradil novo in bi tako staro res lahko preuredili v pravo turistično in narodopisno
Ob
bistrem potoku
je mlin
zanimivost ter tako ohranili delček kulturne dediščine.
Takole je Vinko pripovedoval o preteklosti Kovtrovega mlina:
»Ja, star je, zelo star... No, vsaj zelo daleč je že tisti čas, ko so tukaj postavili prvo kolo; prav gotovo je od tedaj že več kakor tristo petdeset let. Tedaj še ni bil last mojih prednikov. Lastnik mlina je bil v začetku Gornji Celarec, kije imel svojo hišo v znani Celarski dolini. No, Gornji Celarec je bil velik in samostojen kmet, svobodnjak, in imel je zelo obširno posestvo. Štirinajst hiš stoji dandanes na nekoč njegovi zemlji, med njimi ves Kanji dol in seveda tudi Kovtrova hiša.
Zdaj ni več dveh Celarcev, le eden je. Ko si je le-ta postavljal nov kozolec in so zanj ravnali teren tam, kjer je nekoč stala hiša Gornjega Čelarca, so odkrili kleti in zidovje nekdanje mogočne hiše.
Torej, ta nekdanji veliki kmetje dal postaviti tudi mlin, da seje vrtel in mlel za njegove potrebe in tudi za druge ljudi.
Lastnik ni živel v svojem mlinu, pač pa je za delo v njem dobil druge ljudi, moje prednike.
Vendar pa je njim omenjeni mlin dajal premalo dohodka za življenje. Zato so se sčasoma začeli ukvarjati tudi z raznimi drugimi deli.
Morda je bila ena najbolj pomembnih obrti tista, ki je hiši in mlinu tudi dala ime. Začeli so namreč delati kovtre —kot ljudje tukaj še dandanes pravijo prešitim odejam — in od tedaj mlin ni bil več Celarski, ampak Kovtrov, saj so se sčasoma osamosvojili.
Železniki so bili in so še trden in delaven rod. Niso izdelovali le odej, ampak so se lotili tudi kam-noseštva in kovaštva in še sedaj je nekaj orodja, ki so ga le-ti uporabljali, pri hiši. No, kot trajen spomin na gospodarja kamnoseka so tudi vhodna vrata pri stari hiši, ki
Voda sedaj poganja samo mlinsko kolo.
jih je izklesal sam. Sčasoma so poleg mlina postavili tudi žago in si tako povečali dohodke.
Še kasneje so se začeli ukvarjati tudi s sodarstvom, posebno pokojni ata Anton je bil v tem velik mojster. Brat Tone je podedoval njegovo spretnost.
Pri Kovtru nikoli ni manjkalo otrok. Toliko jih je, kot bi otresel drobnico (divja hruška z drobnimi sadeži), se je rad pošalil ata Anton, kije bil poleg mlinarja tudi Žagar, sodar, organist in še marsikaj drugega je znal; med drugim tudi izdreti bolan zob, da je tako marsikoga rešil nepotrebnih bolečin. Ja, tudi koso je znal zavihteti in prijeti za plug. Številni, ki so se rodili v tej stari hiši, so ponesli ime Železnik daleč v svet.
No, ko je bilo mlinarstvo in vse drugo v največjem razmahu, so se tukaj vrtela kar tri vodna kolesa: eno je poganjalo mlin, drugo žogo, tretje pa napravo za valjanje platna. V tistih časih so delali tudi laneno olje.
Kakor seje rado dogajalo v preteklih časih, ko hiše še niso bile zavarovane pred požarom, se je zgodilo tudi tukaj. Okrog leta 1820 je mlin pogorel; o čemer še
dandanes pričajo nekateri osmo-jeni tramovi, na novejših pa so letnice le od tistega časa naprej. Po požaru so tudi povečali hišo in mlin dvignili za nadstropje višje.
Mlin so skozi stoletja neprestano obnavljali in izpopolnjevali, da je lahko nemoteno služil svojemu namenu.
Le po drugi svetovni vojni ga niso več obnavljali, ker nova rdeča oblast ni gledala na to nič kaj prijazno in je preganjala obrtnike, posebno zasebne mlinarje in Žagarje. Zato so mline zapirali in — na žalost — tudi podirali drug za drugim.«
Upajmo, da se bodo našla sredstva, da se bo lahko taka priča o preteklosti zelene doline, ta kulturna dediščina ohranila za nas in za naše zanamce.
Vinko je zatrdil, da bo že v kratkem usposobil v spodnjem prostoru mlina stope, na katerih so včasih phali kašo in ješprej.
Veliko načrtov imajo še v Pod-lipi; njihova uresničitev je precej odvisna od finančnih sredstev, vse pa tudi ne: veliko zagotovilo za to je tudi veliko trdne in dobre volje in pa pridne roke vaščanov!
Ivan Malavašič
I
Notranjost mlina je prava etnološka paša za ogled.
Po besedah bratov Železnik bodo usposobili tudi notranjost mlina, da bi služil vsaj prikazu za številne obiskovalce.
Davčne olajšave za lastnike gozdov
Lastniki gozdov imate po Zakonu o dohodnini (Ur. 1. RS št. 71/93) v več primerih možnost, da si zmanjšate katastrski dohodek, pa tudi da ste začasno ali celo trajno oproščeni plačevanja davka na dohodek. Če možnosti ne Poznate oz. jih doslej še niste izkoristili, si preberite povzetek iz omenjenega zakona.
Zmanjšanje
katastrskega
dohodka
Zavezanec za davek od dohodka iz gozda, ki vlaga lastna sredstva v nabavo gozdarske mehanizacije in naprave ter vlaga lastna sredstva v gozdove (gojitvena dela, gradnja vlak...), razen za pogozdovanje, lahko uveljavlja zmanjšanje katastrskega dohodka v višini 25% vloženih sredstev za dobo 4 let. Zmanjšanje ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem jc zavezanec vložil lastna sredstva. Vlogo / dokazili o višini vloženih lastnih Sredstev je treba vložiti v 30 dneh Po vložitvi sredstev pri izpostavi^ ki je pristojna za odmero davka. Zmanjšanje se prizna od 1. januarja leta, v katerem so bila vložena sredstva.
Če bi bil donos na posamezni gozdni parceli ali na več gozdnih Parcelah manjši zaradi naravnih nesreč (požar, vetrolom, žled...), rastlinskih bolezni in škodljivcev
(lubadar, smrekova gnzlica, sušenje jelke..) ali zaradi drugih izrednih dogodkov, kijih lastnik ni mogel preprečiti, se mu za dobo 6 let prizna posebna olajšava. Prizna se tako, da se katastrski dohodek vsake parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor seje zmanjšal donos. Vlogo je treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, v 15 dneh po nastanku škode.
Trajna oprostitev davka
Davka so trajno oproščeni dohodki od zemljišč, na katerih so varovalni gozdovi. Podatke o takih gozdovih izpostavi sporoča Zavod za gozdove Slovenije.
Plačila davka so oproščeni tudi dohodki zemljišč pod visokonapetostnimi daljnovodi. Oprostitev uveljavljajo zavezanci sami, z vlogo in dokazili pri izpostavi, pristojni za odmero davka, in sicer v 30 dneh po nastanku pogojev za oprostitev.
Začasna oprostitev davka
Za dobo 20 let so davkov oproščena tista kmetijska zemljišča, ki jih pogozdijo (velja po 1. januarju 1994). To velja le za kmetijska zemljišča, ne pa za pogozdovanje zemljišč, ki so že bila gozd. Oprostitve sc priznajo, če so bila dela Opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja gozdarstva v Sloveniji, t.j. z gozdnogospodarskimi načrti gospodarskih enot. Vlogo jc treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, do konca leta, v katerem ste pogozdovali. Če ste rok zamudili, se oprostitev prizna šelc od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa je trajanje oprostitve skrajšano.
Marija Tavčar, dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana
ZA ČISTEJŠE OKOLJE
Stiskalnica za blato
Industrijskih odpadkov naj bi bilo vedno manj, kajti cena predelave, recikliranja, deponije itn. jc vedno večja. Vsak nov tehnološki proizvod naj bi bil zasnovan tako, da bi ustrezal kakovosti, ceni, uporabi in kasnejši predelavi v Uporabno surovino. V usnjarski tehnologiji nastajajo zaradi specifične proizvodnje različni odpadki. Obdelava takih surovin terja Veliko znanja, zahteve in predpisi Pa so iz dneva v dan strožji. Program obdelave posameznih odpadkov jc znan, kljub temu pa je Potrebnih več ljudi. Odpadna voda je le del obdelave, ko jo s tehnološkim postopkom očistijo vseh »kdoljivih strupenih snovi. Zbiranje poteka prek površinskih in drugih lovilnih kanalov, kanalizacije, črpališč, bazenov, uscdal-nikov, filtrov. Za zgoščevanje usedlin jc treba dodajati posebne Uiaterialc, daje mogoča nadaljnja obdelava. Različne naprave, stroje, opremo pa je treba poleg vsega 'udi vzdrževati. Vsi materiali so Podvrženi kemijskim vplivom.
V tem opisu predstavljam samo določeno napravo, to jc stiskalnico za blato, kije le majhen člen do kakovostnejše, čistejše odpadne v°de, z manj usedlinami. S pridobi jenimi usedlinami iz omenjc-"e stiskalnice je v nadaljnjem tehnološkem postopku zelo veliko dela.
•'reci 12 leti smo iz Nemčije Uvozili stiskalnico za blato, s ka-'ero blato spremenimo v suho snov. Postopek obsega izcejanje,
poprejšnjo pripravo, zgoščevanje, da dobimo suhosnov. Naprava je podvržena koroziji, zato jo je treba najmanj vsako drugo leto demontirati, obnoviti, zamenjati izrabljene dele. Remont traja od 10 do 12 dni, rok pa mora biti čim krajši zaradi proizvodnje, ki je v tem času ne ustavljamo. Ob pregledih smo izdelali delovni načrt in pripravili rezervne dele, tako pa smo skrajšali čas remonta. Za izdelavo domačih delov smo se odločili, ker so cenejši, hkrati pa je bila možnost take izdelave. S posnemanjem stiskalnice smo sestavili celotno dokumentacijo, ker le-teh proizvajalec, zaradi svojih interesov, nc daje. Izkušnje in znanje, pridobljeno v tem času, so bile takšne, da smo v zadnji fazi izdelali šc škatlasto ohišje ter nato pričeli s komplctiranjcm stroja. Ta je opremljen z 20 valji, dolžine 3 m; dimenzija celotnega stroja je 3000 x 3300 x 2000 mm, tehta X ton. Za naše razmere jc dokaj velik. Regulacijo posebnih uvoženih transportnih trakov prek pnevmatskih cilindrov in clektro instalacije smo opravili po grobi montaži. Preskus, delovanje — tek stroja — regulacijo trakov, elektrike, pnevmatskih in drugih pogojev smo suho preskušali v delavnici.
Stroj je bil montiran sredi julija. To je dokaz, da kljub majhnosti zmoremo izdelati napravo, ki ima delček lastnega znanja in energije, vložene za boljši jutri.
Tone Rozmane
PRED JESENSKIM ZAČETNIM TEČAJEM
Naš kuža in mi
V"'v*«/,
nica za blato
Vzgojen, šolan pes je za razme rc, v katerih v zdajšnjem času ži vimo, potreba. Šolanje in vzgojo pa si veliko ljudi predstavlja zelo različno in po svoje. To potrjujejo mnenja mnogih lastnikov psov, ki se vključijo v tečaje pasje šole OGNJENA v Sinji Gorici pri Vrhniki, ko kasneje priznavajo, da so si učenje ubogljivosti psa predstavljali popolnoma drugače.
Zaradi takšnih laičnih prepričanj lastnikov psov ni nič čudnega, da v pasji šoli OGNJENA namenjamo največjo pozornost ravno lastnikom mlajših psov (od starosti 4 do 9 mesecev). Za vzgojno obdobje psičkov z vsemi
elementi socializacije pa organiziramo malo šolo, in sicer vsak petek po eno šolsko uro na našem vadbišču v Sinji Gorici. Skupno opravimo 20 ur, organiziramo pa tudi dve predavanji priznanega kinološkega strokovnjaka in veterinarja g. Jožeta Vidica s temami: kako pes razmišlja in psihofizične lastnosti psa ter bolezni in prehrana psov. Tako lastnik psa pridobi kinološko znanje, da bi lahko vzpostavil prave temelje, na katerih gradi zaupanje in prek zaupanja vzgaja psa, ki pa je za kasnejše »tapravo« šolanje šc kako pomembno.
Če mladič ni bil deležen vzgoje.
RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL P. JOŽETA CUKALETA
Jaz vem za skrivnost...
David Vajnhandel in Rina iz Borovnice
Tako nam je na številna naša vprašanja ob razstavi njegovih slikarskih del odgovoril p. Jože Cuka-le. Le kako lahko začneš pri šestdesetih letih na platno ali papir s paleto barv nanašati indijski vsakdan?
Pred vhodom v razstavni prostor zagledam sliko s podobo dečka. Otožne dečkove oči so me spremljale od slike do slike, od avtoportreta do veličastnega Tagorja, od spokojnega izraza Matere Terezije do pokrajin pod modrim nebom... Razstavo je s krajšim kulturnim programom in pozdravnim nagovorom odprl škof Jože Kvas. Med gosti so bili tudi misijonar Janko Slabe iz Rovt, ki jc že nekaj desetletij na Madagaskarju, msgr. Vrhunc in ('uka letov'jezuitski redovni sobrat.
p. Jože Cukale
Vse slike si želim ogledati še enkrat, samo zase. Toda ne sedaj, ker to ni navadna razstava. To je življenjepis našega velikega misijonarja. Vsaka slika je list iz njegovega življenja. Vse svoje hrepenenje po domu jc vtkal v pesmi in slike. Njegove pesmi so izšle v pesniški zbirki Naj se te s pesmijo dotikam.
Le kako to zmore?
Rekel je: »Jaz vem za skrivnost. Vsakokrat se pogovorim najprej z Bogom. On mi da vedno pravi odgovor.«
Na Marijin praznik, petnajstega avgusta, jc po prvi maši odpotoval k revnim v Bangladeš. Nam pa jc rekel: »Veliko več sem prejel, kot sem vam jaz mogel dati.« Ne zmoremo in ne znamo mu povedati, koliko nam jc on dal. Dajal je mir in ljubezen. Pri maši je spregovoril tudi vrhniški župan Vinko Tomšič, ki je spravno izrazil obžalovanje za dogodke in pregon leta 1972. Tedaj ko je bil med nami, jc obiskoval okoliške kraje in mašcval. Na Stari Vrhniki je maševal bolnikom in seveda vsem drugim. Sicer pa smo se z njim srečevali vsak dan pri večernih mašah. V nedeljo, trinajstega avgusta, smo se Vrhničani poslovili od njega pri dopoldanski maši. Pred cerkvijo smo postavili mize, obložene z dobrotami, ki jih znajo pripraviti naše gospodinje. I udi mlajše. Naši pritrkovalci so sc od njega poslovili na svoj način — s pesmijo zvonov. Jože je pozdravljal znane, prijatelje in obujali so le prijetne spmine. Tudi za-
peli smo skupaj, kar nekaj lepih slovenskih pesmi.
Poslovil se je z optimizmom. Veruje v domovino in v naš narod. Tudi za Vrhniko je rekel: »Vrhnika je edina. Je ena sama. To ste pokazali sedaj, ko ste me tako lepo sprejeli. To vidim tudi danes, ko se od mene poslavljate s stiskom rok.«
Ko je bil v Armeniji, je 25. septembra 1990 zapisa v zadnji kitici pesmi Slovenska sprava besede:
Če po Prešernu sreča kriva prignala naju je do Roga, pomisliva zdaj, posediva, kot nama On si odpustiva! In vstal bo rod, ves drug,
Nekaj njegovih umetniških del, dokumentiranih s fotografijami, vsem znanega^ prijatelja misijo-nov, Andreja Žigona iz Logatca, bo na ogled že prihodnji teden v vrhniški knjižnici in nato v Borovnici.
Nataša Medvešček
prepuščen je bil okolju, lahko je doživel slabe izkušnje, ki so se mu v spominu utrdile. Ker se lastnik s psom ni dovolj ukvarjal, po eni strani izgublja zaupaje, po drugi strani pa ne pozna vzrokov, zaradi katerih postaja pes samosvoj. Navsezadnje ugotovi, da psu ne pomeni veliko in da si pes išče druge interese, na njegov klic ali zahteve pa ostaja gluh. Ko se pes po takšni neupogljivosti vrne k lastniku, hoče ta nanj vplivati vzgojno in to (v najboljšem prepričanju) z nezadovoljstovm, grajo ali pa se spozabi in ga celo fizično kaznuje. Zaradi razumskih sposobnosti psa ostane, njegov prihod k lastniku neprijeten, zato se drugič na klic še slabše odzove in tako so medsebojna zaupanja že v celoti zapravljena. Ponavadi takšnih težav nimajo lastniki, ki so se pravočasno posvetovali z izkušenim kinologom.
V naših tečajih lastnikom psov prikažemo vse možnosti in odnose, na osnovi katerih bo lastnik postal psu bolj razumljiv, zaradi katerih ga bo pes imel rad in zaradi katerih se bo ob njem počutil varnega. To pa so pogoji, ki psu pomenijo skoraj vse in se bo rad prilagodil lastnikovim zahtevam, torej bo rad ubogal in za katere se bo tudi trudil.
DAN ODPRTIH VRAT IN VPIS V PASJI ŠOLI OGNJENA
(400 m za gostilno NIBI) BO V PETEK, 1. SEPTEMBRA, OD 16. URE NAPREJ IN V SOBOTO, 2. SEPTEMBRA, OD 10.
Vanja Dolenc in Ark iz Horjula
DO 13. URE DOPOLDAN (ali pokličite 746-253).
Predstavili vam bomo tudi pasji šport AGILITY, kjer pes in vodnik hkrati premagujeta različne ovire, kot so: skakalnice, tuneli, obroči, slalom.... Vadba je primerna tako za otroke kot tudi starejše lastnike psov, saj neizmerno uživata oba.
tekst in foto Branka Hobič
Povest o dobrih ljudeh na Stari Vrhniki
Nekdaj je bila Stara Vrhnika idilična vasica, kjer so živeli ljudje v prijateljstvu in ljubezni med seboj. Vsaka hiša je imela v hlevu kakšno kravico in par konj. brez katerih ni bilo mogoče obdelovati kmetijskih površin ter prevažati lesa, peska in skal tja do Ljubljane. Kakor labirint so bile prepletene poti »furmanov« s Stare Vrhnike v svet. Pridelovali so krmne in prehrambne rastline ter redno kosili svoje travnike. V službo navadno niso hodili. Tistipa, kiso bi/i kljub temu zaposleni, so hodili v službo na železnico in pozneje po osvoboditvi v Industrijo usnja na Vrhniko.
Na vasi je bilo nekaj mizarjev, ki so izdelovali okna, vrata in pohištvo iz masivnega lesa. Svoje delavnice so imeli tudi čevljarji, ki so delali trpežne čevlje po meri. V tistih časih jc bilo brez strojev delo na-pornejše in zamudno, zato so si vaščani med seboj pomagali. Medsebojna pomoč jih je združevala v trdno vas z dobrimi ljudmi. V zgodnjih jutranjih urah so se možje in fantje odpravljali na travnike, kjer so kosili vse do poldneva. Naslednjič so skupaj orali in sejali. Vse leto so nato spremljali rast pridelka in se veselili žetve, ko so zopet želi skupaj. Najbolj veselo je bilo jeseni, ko so imeli vsi polne kašče. To je bil tudi čas, ko je dozorela koruza. Takrat so hodili od ene hiše do druge in lička/i. Navadno so se zbrali pod kozolcem. V prijetni družbi je čas hitro minil in delo je bilo opravljeno. Velikokrat so se tako zbirali tudi po hišah in skupaj ob pogovoru in pesmi preživljali večere. ■
Mladim pogovori niso bili zanimivi, zato so se raje zbirali na vasi pod lipo in orehom. Tam so se dolgo pogovarja/i in peli. V mirnih nočeh se je tako slišala skozi vas fantovska pesem. Ob nenapovedanih obiskih fantov iz sosednjih vasi so se z njimi pogovorili s pestmi. Včasih pa je bilo fantom tudi dolgčas in sami niso vedeli, kaj bi počeli. Takrat so kakšno ušpičili. Zgodi/o seje, da so po vsej vasi zamenja/i na mlakah samokolnice. s katerimi so vozili gnoj iz hlevov. Ponoči so neslišno prestavili «lojtrnik« izpod kozolca na streho hiše prevzetnega dekleta. Ne iz hudobije, ampak zaradi zabave naslednjega dne. Vse to so bile nedolžne igrice fantov dobrega srca. Najraje od vsega so Starovrhničani plesali, kakor zanje velja še danes.
Čas hitro mineva in spreminja stvari. Tako danes na Stari Vrhniki ni več toliko kmetij, kot jih je bilo nekdaj. Ni več konj, ki bi zarezgetali kol takrat, ko so pripeljali na domače dvorišče velik voz sena. Ne raslela več lipa in oreh. pod katerima so se spletale tudi prve ljubezni, in ni več hiš, ki so stale takrat. Osi ali pa so dobri ljudje, ki kljub času, ki je prinesel mnogo sprememb, živijo naprej, in spomine iz mladosti prenašajo v nov rod.
Nataša Medvešček
Da jih ne bi pozabili...
Slovenci smo narod pevcev. Radi zapojemo, ko smo veseli ali žalostni. Lahko bi rekli Slovenija je ena sama pesem. Imamo veliko pevskih zborov. Našo mlado državico smo ravno s slovensko pesmijo najlepše predstavili onkraj državnih meja.
Prav posebno pozornost in nego moramo posvetiti pesmim, ki niso še nikjer zapisane. Besedila in melodije se prenašajo iz roda v rod po ustnem izročilu. Te pesmi žive v srcih ljudi in ti jim radi prisluhnejo ter pritegnejo k petju.
Tudi v naši bližini, v Zažarju imamo take ljudske pevce. Silvo Krvina in FrancTrček sta domačina in prepevata že od malega. Pavel Nagode pa je prišel v Žažar nekoliko pozneje, tako, da seje že pred triin-tridesetmi leti izoblikoval trio ljudskih pevcev. Prepevajo še danes.
Ob delu, ko so si na vasi med seboj pri raznih delih pomagali, so si tudi zapeli, da jim je čas hitreje minil. Najbolj veselo je bilo in je še jeseni, ko z zadovoljstvom pospravljajo svoje pridelke.
Velikokrat so prepevali na žegnanjih, veselicah, podoknicah in prireditvah, kjer so nastopali še drugi ljudski pevci. Vedno seje našla še kakšna pesem, ki je kdo ni poznal. Zapomnili so si jo in jo potem po spominu in posluhu zapeli. Taka srečanja so se navadno zavlekla pozno v noč, in ko so se vračali nato proti domu v Zažar, so kakšno zapeli kar sredi vasi. Kljub bližajočemu se jutru sc vaščani niso jezili. Nagradili so jih še s kozarcem žlahtne kapljice.
Na vasi pa niso samo peli. Igrali so tudi v raznih igrah: Matiček se ženi, Stari in mladni in pred časom verjeto še v kakšni.
Vsi trije so prepevali tudi v horjulskem pevskem zboru, vendar sedaj v njen)1>oje*amo še Silvo. Vsi pa redno pojejo v cerkvi na koru, kjer manjkajo samo takrat, kadar so v okoliških vaseh žegnanja, ali pa kje drugje prepevajo. Kakor hitro jih kje zagledajo, jih takoj poprosijo za pesem. Naši pevci so vedno pripravljeni ustreči in razveseliti svoje poslušalce.
Čas hitro mineva. Še pred nekaj desetletji so ljudje posvetili petju in medsebojnim odnosom več Ca sa. Ker smo narod pevcev, bodimo oplirrir.li in ne gujmo ljudsko pesem. Izročajmo jo in roda v rod. Verjetno že ludi Silvo, I rane in Pavel izročata glasbeno zakladnico novi generaciji.
Po strmih travnikih še kosijo s koso. Med koš njo, ki je naporna, ne pojejo. Po malici in opravi \< nem delu bi jim tudi mi pritegnili. Saj poznamo to pesem kajne?
»Moja kosa je križavna, ker ne reže travce več, moje dekle ni veljavna, ker ne ljubi me nič več, mrzle rose, ostre kose, rada travca sc kosi,...
Nataša Medvešček
6 NAS ČASOPIS
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
avgust m
PRAZNIK JE BIL KLJUB DEŽJU — Čeprav se naše modro državno vodstvo nikakor ne more odločiti za pošteno praznovanje dneva osamosvoji-stve Slovenije, seje praznik med Slovenci dobro prijel in ga največkrat kar lepo združijo s kresovanjem, ker se dneva lepo ujemata. Tudi na Dobrovi je tako že od junija 1991. Vodstvo KS je tudj letos odobrilo za praznovanje potrebna sredstva, člani pa so sami postavili mlaj na prav za take namene pripravljenem prostoru sredi rondoja pred vasjo. Celodnevni neusmiljeni dež je grozil, da bo pokvaril prireditev, organizatorji iz domačega KUD-a so že obupali, krajani pa se niso »dali«. Zvečer so se zbrali na tradicionalnem prostoru, Simčev Janez je prinesel nekaj suhih butar in tekoče gorivo za grla, Pleškovi fantje so kar s traktorjem pripeljali drva, od katerih je pošteno curljalo, vendar je zagorel kres kot v najlepšem vremenu. Še deževati je prenehalo. Člani dobrovskega moškega zbora so začeli s kulturnim programom, kot se spodobi najprej s Prešernovo Zdravljico in nato dodali še precej slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Praznovanje je uspelo, tradicija je ohranjena, prihodnje leto pa si želimo le lepše vreme, za drugo je dogovorjeno. T. P. (foto U-Potočnik)
OBNOVUENA BENCINSKA ČRPALKA NA DOBROVI — Pred nedavnim so na Dobrovi pri Ljubljani odprli prenovljeno Petrolovo črpalko, ki so jo obnovili v dobrih treh mesecih. Tako prebivalci horjulske in polho-grajske doline ponovno napajajo svoje jeklene konjičke na novi, sodobno opremljeni bencinski črpalki. (F. B.)
ŠTEFANOVA GOBARSKA TROFEJA — Štefan Kozjek s Korene nad Horjulom je v dolgih letih, odkar gobari, našel že vse mogoče gobe, takšne, kot letošnjega julija, pa še ne. Goba, hrastova zraščenka (Dendropolypo-rus umbellatus), je tehtala kar dobre štiri kilograme, v premeru pa je merila skoraj pol metra^ Mlada hrastova zraščenka je užitna, zato tudi pri Lenartu (tako se pri Štefanu reče po domače) niso veliko razmišljali, kam z njo: končala je v kozarcih za vlaganje. (B. V.)
V OBČINSKEM INVESTICIJSKEM NAČRTU
Voda in ceste imajo prednost
Komisija za komunalo pri obči- ga poslale posamezne krajevne
ni Dobrova-Horjul-Polhov Gra- skupnosti in se med kopico pred-
dec je na svoji tretji seji obravna- logov odločila, da predlaga v
vala načrt investicijskih del, ki so prednostni načrt dve nalogi: vklju-
Marija in Ivan Duh
Dobra trgovina se prilagaja strankam
Dobrovčanom, Horjulcem pa tudi Pograjcem dobro znana trgovina Duh, ki stoji tik ob Hor-julski cesti na Dobrovi, ima vse več kupcev. Ta mesec so trgovino renovirali, ponudbo pa dopolnili še s šolskimi potrebščinami in igračami, tako da je zdaj tu moč dobiti praktično vse za vsakdanjo porabo, če posebej ne omenjamo še gradbeni material in železnino, medtem ko je kmetovalcem na voljo tudi mlečni dodatek za teleta in prašiče, ki ga menda ni moč dobiti
daleč naokoli, vsi vitamini za živino, pa tudi ameriški trakovi za muhe.
»Naše geslo je 'vse na enem mestu'. Po tem nas tudi poznajo«, sta zadovoljna z obiskom v trgovini lastnika Marija in Ivan Duh. Razen pestre ponudbe blaga in odlične lokacije, se trgovina Duh prilagaja današnjim tržnim zahtevam tudi z delovnikom: odprta je vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Trgovina ima šest zaposlenih, kmalu pa ji bodo dodali še trgovino z mešanim blagom v Verdu (»zdaj čakamo na obisk inšpekcije«), tako da bo na voljo tudi vrhniškim kupcem.
Vso poslovno skrivnost trgovine Duh lastnika pojasnjujeta na kratko: »Treba je skrbeti, da ti v trgovini ne manjka robe, da imaš vedno na voljo to, kar stranke potrebujejo.«
Branko Vrhovec
FAZAN JE OBORESENISO IZKAZALE— V poznih sedemdesetih letih so horjulski lovci z veliko truda uredili posebne obore za fazane, da bi te prelepe ptice spet naselili v njihovo lovišče. Samo v letu 1980 so vzredili 250fazanov, leto kasneje pa kakih 150. Na prostoru s primerno naravno remizo so uredili pravcati sistem krmišč, pripravili pa so jih tudi zunaj obore, da bi se fazani lažje privadili na prehranjevanje v naravi. Vendar pa dolgoročno tudi to ni pomagalo. Zdaj, po petnajstih letih, v okolici Horjula praktično ni več fazana: veliko jih je končalo pod kosilnicami, nekaj jih je odletelo drugam, precej pa so jih pokončali tudi njihovi naravni sovražniki. (B. Vrhovec)
VESELI ZIVZA V V PA CUGU — Občinska zveza DPM nekdanje občine Ljubljana Vič-Rudnik, je tudi letos organizirala letovanje v Pacugu, ki so se ga udeležili tudi otroci iz manjših novonasta/ih občin. Otroci so se kopali in sončili, obiskovali najrazličnejše interesne dejavnosti: fotografsko, filmsko, likovno, izbirali so miss in mistra in še bi lahko naštevali. Cas hitro mineva in desetdnevno letovanje v Pacugu je vse prehitro minilo. Fotografski posnetek je z igrišča, v ozadju pa je nedavno obnovljena stavba, namenjena bivanju otrok. (F. B.)
čitev nove vodne vrtine v Horjulu v krajevni vodovodni sistem in sanacijo vodovonega zajetja za vodovod Polhov Gradec.
S problemom onesnažene vode se v Horjulu otepajo že več let. Pristojne strokovne službe so ugotovile, da sanacija zdajšnjega stanja ni mogoča, hidrogeološke raziskave pa so ponudile možnost kaptažne vrtine, ki so jo lani tudi naredili. Potrebna je samo še povezava in priključitev vrtine na krajevni vodovodni sistem (o tem poročamo v posebnem članku).
Lani je presahnilo tudi zajetje na vodovodnem sistemu v Polhovem Gradcu, tako da le-ta zadovoljuje le še kakih 15 odstotkov
potreb. Vodstvo KS in vodovoda je sklenilo, daje treba zajetje sanirati še pred poletjem. Z zemeljskimi deli so že pričeli in prišlis0 do pravega izvira. Za dokončno izvedbo sanacije bo poleg lastnih j sredstev treba zagotoviti še dva W pol milijona tolarjev. Načrtuje)0' da bo ob pravilni in natančni sanaciji tega zajetja vodovod Polhov Gradec preskrbljen z zdravo pitno vodo tudi, če se bo število priključkov še povečalo.
Komisija za komunalo jc kol nadaljnje prednostne naloge predlagala tudi nadaljevanje del na cesti Polhov Gradec —Črni vrh, Stranska vas — občinska meja in Dolenja vas — Zaklanec. Dokončni načrt bo komisija predlagala takoj, ko bo znana višina sredstev za investicije, hkrati pa predlaga, da župan skuša doseči uresničitev starih pogodb, ki sta jih podpisala še bivša občina in Mestni sekretariat za promet in zveze.
B. V.
V Horjulu
kmalu neoporečna voda
Potem ko so kar nekaj let pili oporečno vodo, se zdaj Horjulča-nom obeta, da bodo vendarle dobili dobro pitno vodo. Septembra bodo namreč pognale črpalke ob novi vodni vrtini v Žagarjevem grabnu, ki bodo prečrpavale vodo iz novega vira v vodni rezervoar, od tam pa bo voda tekla naprej v krajevno vodovodno omrežje. Nova vrtina je plod večletnih raziskav, ki so omogočile odkritje večje količine neoporečne vode v globini več kot sto metrov. Zmogljivost pretoka vode je 12 litrov v sekundi, kar bo zadostovalo za tekoče potrebe krajanov, nekaj pa bo ostalo še za rezervo. Gradbena dela pri aktiviranju nove vrtine
opravlja Gradišče Cerknica s svojimi kooperanti. Celotna naložba projekta znaša 12 milijonov tolarjev, od česar bo pol prispevala občina, preostalo polovico pa krajani (v naložbo je vključen tudi trifazni električni priključek za pogon vodnih črpalk).
»Vaški odbor je aktivno dela' na pridobivanju tehnične dokumentacije za nov vodni vir in povezavo od vrtine do vodohramov. Poslej vode ne bo treba več pre-kuhavati, kar smo krajanom priporočali v zadnji številki Našega časopisa,« nam je sredi gradbenih del povedal predsednik sveta KS Horjul Danilo Fortuna.
Branko Vrhovec
Rovokopač koplje jašek za cevi.
PREJELI SMO     PREJELI SMO
Turistični dom v Polhovem Gradcu
Že nekaj časa je slišati govorice, da bo prodan Turistični dom v Polhovem Gradcu oz. Pograjski dom. Pri tem se navajajo razni vzroki, in sicer, da doslej turistično društvo ni delovalo zaradi problemov v turističnem domu, širijo pa se še raz.ne druge dezinformacije, ki jih širijo nekateri krajani, predvsem pa novo vodstvo Krajevne skupnosti.
Trditve g. Dolinarja in g. Jankovca, da je stari svet KS napravil pri oddaji Pograjskega doma veliko finančno izgubo, so neresnične. Kot obrazložitev navajam dogodke, ki so se vrstili v Po-grajskem domu po letu 1980, ko gaje prenehalo upravljati Gostinsko podjetje Vič.
Na takratni razpis so se javili nekateri interesenti tudi iz kraja, med drugim tudi jaz, vendar sem bil že pri razgovoru zavrnjen, zato je bilo pisanje vloge nesmiselno.
Na razpis je komisija, ki je bila sestavljena predvsem iz članov partije, izbrala Janka Močnika. Čez mesec je bil omenjeni že sekretar partije. Očitno jc bil interes tovarišev dobiti partijskega sekretarja, ne pa gostinca.
G. Močnik je zavedel članstvo Turističnega društva s podatki, da je veliko vložil v obnovo objekta, med drugim je navedel tudi obnovo strehe, vendar je na njej še danes prva opeka.
Ker mu gostinstvo ni šlo, je dom dobil novi najemnik Marko Simič, ki je tudi prikazal obnovo objekta. Ker tudi Simič ni uspel z gostinstvom, je prišel nov najemnik, Ljubo Čučnik, ki je zopet prikazal vlaganje v objekt, napravljenega pa ni bilo nič.
Ni mi jasno, da so vodilni v kraju mirno gledali, kaj so nekateri v Turi-
stičnem društvu počeli z domom. Zakaj takratni predsednik Pavel Janko-vec ni preprečil nepravilnosti, ki so se dogajale z. domom. Kje so bili takrat polhograjski komunisti, ki so mirno gledali propad doma?
Zaradi nesposobnih najemnikov je propadal dom in tudi gostinska ponudba. Najemniki so kraju povzročili veliko škodo. Zadnji najemnik, Čučnik, je gostilno zaprl in v lokalu redil pse, ki so napravili precej škode na samem objektu in na inventarju, ki je bil last Turističnega društva.
V začetku leta 1987 smo na seji Sveta sklenili, da zadevo razrešimo in prek sodišča izselimo najemnika, ki je stanoval v domu, za kar je plačeval minimalno najemnino, svoje stanovanje v Ljubljani pa je oddajal v najem za visoko vsoto in tako imel dobiček od najemnine.
Ogleda notranjih prostorov ni dovolil niti predsedniku Sveta KS (Ple-stenjak) in predsedniku TD (Srečko Cankar). Ko sem hotel napraviti nekaj posnetkov, je na naju naščuval pse, vendar mi je posnetke uspelo napraviti. Fotografije sem dal tajniku TD. vendar kaže, da so scjz.gubile.
Akcijo izselitve g. Cučnika je opravil Svet KS in TD, vodil pa jo je $■ Štritthof Rudi, ki je na sodišču uspel in dosegel Cučnikovo izselitev z deloža-cijo. G. Štritthof je v imenu TD vložil tožbo zoper Čučnika, ki je bila po štirih letih rešena v korist TD.
Ko je bil problem s Čučnikom rešen, je TD objavilo razpis za novega najemnika. Edini domačin, ki seje javil, je bil Anton ČREŠNAR iz Podrc-bri pri Polhovem Gradcu. Krajevnim politikom ni ustrezal, pojavili pa so se tudi drugi interesenti, zato ga niso potrdili, čeprav ga je komisija iziirala. Sestavili so pogodbo, ki ni hiki sprejemljiva, zato je sam i ■dstopil in je prišel najemnik, ki jc bil po volji krajev-
AVGUST 1995
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
NAS ČASOPIS 7
NA ŽAGI ROMANA ŠKOFA
Kakovostnega lesa je vse manj
Pod manjšo klančino, kak kilometer pred Brezjem (pri Dobrovi) se vozniki, ki so namenjeni proti Ljubljani ali v obratno smer, vsakič peljejo tik ob domačiji pri
domačiji, je povedal zdajšnji gospodar, 45-letni Roman Skof. Včasih pa so pri hiši premogli še mlinu na tri kamne in štiri stope na vodni pogon za phanje prosa. S staro
r
m
Roman Škof: »Z žaganjem ne bom obogatel.'
Malnarju, srednje veliki kmetiji z vsemi gospodarskimi priveski, ki jih za nameček dopolnjuje še žaga s skladovnicami hlodov in desk. Več kot sto let že poje žaga pri tej
PROSVETNO DRUŠTVO HORJUL
Poleti
izpopolnjevanje
V PD Horjul delujejo dramska skupina, folklorna skupina Klas 'n mešani pevski zbor. Vse skupi-ne pričnejo z delovanjem v mesecu septembru, zato septembra še nimamo predvidenih nastopov.
Trije člani mešanega pevskega fbora PD Horjul so se v mesecu juliju udeležili seminarja zborovskega petja v Gradcu v Avstriji, v mesecu avgustu pa je osem članov mešanega pevskega zbora PD Horjul obiskovalo seminar zborovskega petja v Hranicah na Češkem.
Predsednica PD Horjul: Iva Prebil
žago venecianko je nekaj časa žagal tudi Roman, pred kakimi petimi leti pa jo je zamenjal s sodob-
ali dva na teden, vmes pa delam vse drugo. Največ žagam sušice, saj kakovosten les zdaj nima prave cene. Vsakdo seka le tisto, kar je nujno, to pa je sušica. Tudi sicer kakovostnega lesa ni tod okoli. Nismo Savinjska dolina. Prevladujeta druga in tretja klasa, prve pa je zelo malo. Ljudje nočejo sekati lepega lesa, ker ga jim je škoda, razen če ga sekajo zase,« je dejal Roman Škof.
Nekateri Žagarji ne sprejmejo vsakega lesa. Včasih zavrnejo hrast. Roman Škof pa, kot je povedal, žaga vse, tudi če so hlodi v nemogočem stanju.
»Včasih mi kdo pripelje takšne hlode, da jih moram najprej ob-žagati z motorko, da sploh gredo v gater. Ali pa so blatni ali hudo skrivenčeni. To me zelo moti.«
Malnarjevi (poleg Romana in žene Jožice sta pri hiši še dve hčeri in sin) tudi sami premorejo 29 hektarjev gozda. Največ je buko-vine, ki jim koristi v glavnem za drva. Nekaj jih prodajo, nekaj pa jih imajo za doma, vendar pa, kot je povedal Roman, zdaj seka manj kot včasih. Malnarjevi imajo v
Spomin na horjulske Orle
Telovadno društvo Orel v Horjulu je bilo nekoč gibalo športnega življenja v kraju. Žal ni pisanih poročil, kako je društvo nastalo, kako in kje je delovalo in kako ugasnilo. Edino ohranjeno (objavljeno) pričevanje o društvu je fotografija pokojnega Franca Rožnika v njegovi knjigi Skozi življenje. Pisec, tudi sam član horjulskih Orlov, bijahko v knjigi kaj več napisal o društvu, namesto da se je izgubljal v praznem prepisovanju Kržišnikove Zgodovine horjulske fare in vseh mogočih zgodovinskih in ne-zgodovinskih del.
Res pa je, da Orli niso bili ravno hvaležna tema v prejšnjem režimu, ki jih je ožigosal za »ideološke nasprotnike«. Sam sem vsaj nekajkrat skušal spraviti iz nekdanjih članov kak zanimiv spominski utrinek iz tistih časov, a brez uspeha. »To ni za v 'cajtnge',« se mi je vselej zasmejal zdaj že pokojni Franc Čepon (na sliki drugi z leve v drugi vrsti), kije tudi pri osemdesetih letih še jasno dokazoval svojo nekdanjo stanovsko pripadnost; brez težav je napravil prednožje na šolskem drogu, skozi vas pa seje na «gumiradeljnu« peljal kar stoje...
B. V.
Okvirni načrt izletov Planinskega društva Horjul
Podani so predvideni datumi izletov, ki se lahko še spremenijo glede na razmere, zato berite plakate.
— 3. september Raduha (Se-liger)
— 21. oktober Neznano (De-lalut)
— 26. november Krim (Delalut) Posebej so organizirani izleti za
šolski krožek, vse vodi Seliger. Obvestila zanje so obešena v šoli in izven šole. 23. september Lipanski vrh 14. ali 15. oktober Storžič 12. november Ratitovec 17. december Goropeke Uradne ure v pisarni nad matičnim uradom so ob sredah od 19. do 21. ure, kjer se lahko dogovorimo tudi za druge planinske dejavnosti in akcije. Pridružite se nam tudi pri ostalih aktivnostih.
NA DOBROVI IMAJO NOVEGA PREDSEDNIKA SVETA KS, JOŽETA OVNA
Prednost telefonu in cestam
Pri Malnarju je žaga stoletna tradicija.
nejšim gatrom.
»V glavnem žagam sam, le včasih mi pomaga brat. Največ delam za okoliške krajane, saj je najbližja žaga šele v Polhovem Gradcu. Sama kmetija bi bila premalo. Če ne bi imel žage, bi moral vsaj eden v službo, tako pa sva oba z ženo doma. Obogatel seveda ne bom, nekaj pa je le, drugače bi že nehal. Pet let sem delal samo za stroje. Glavna sezona je spomladi in jeseni, poleti pa žagam le kak dan
hlevu 15 glav živine, kar je premalo za normalno življenje, če ne bi bilo žage.
»To bi bilo komaj za davke. Kar pomnim, še ni bilo tako slabo za kmetovanje, kot je zdaj, pa že trideset let obračam zemljo. Pa tudi nič bolje ne kaže, saj je hrane preveč. Mali kmetje bodo počasi propadli,« črnogledo razmišlja o prihodnosti kmetijstva Roman Skof.
Branko Vrhovec
Jože Oven
Dobrova ima zdaj že kaka dva meseca novega predsednika sveta KS, ki se bo spopadel s tekočo
problematiko, ki je —vsaj če sodimo po načrtovanih investicijah v kraju — ni malo. Vsekakor velja prednost telefoniji in cestam, meni novi predsednik Jože Oven, zato bodo temu namenili največ pozornosti.
»V starem svetu KS je bil ustanovljen odbor za telefonijo, ki bo naprej vodil vso zadevo. Skoda bi bilo, če bi se zdaj kdo drug mešal vmes,« meni Jože Oven.
Med posodabljanjem cest v kraju novi predsednik sveta KS Dobrova postavlja na prvo mesto rekonstrukcijo ceste skozi Koma-nijo. Krajani tega naselja so letos sami opravili vsa zemeljska dela na cesti, je dejal Jože Oven, in če bo vse prav, bo cesta v mesecu ali dveh prekrita z asfaltom. Sredstva so zagotovljena.
H koncu gredo tudi dela pri na-
peljavi vodovoda v Gabrju, ki bo oskrboval s pitno vodo višje ležeče predele Gabrja, pa tudi nekaj gospodinjstev v spodnjem (srednjem) delu, kjer je bil slab pritisk. Tako bo vodovod oskrboval kakih dvajset gospodinjstev. Ne bo pa dosegel vseh domačij v gornjem delu Gabrja, zato bo za nekatere potrebno prečrpavanje. Pri gradnji (le-ta jc stekla lani poleti) je bilo, kot je povedal Jože Oven, še največ težav s prečkanjem Gra-daščice, ki jo je bilo treba prekopati. Poprej je imela večina domačij v gornjem delu Gabrja lastne vodovode.
Sodelovanje med KS in občino, ki ima sedež na Dobrovi, Jože Oven ocenjuje kot solidno. Novi občinski upravi so priskrbeli tudi prostore, tako da lahko normalno dela.
B. V.
nih politikov. Zanj je seveda veljala drugačna pogodba (na škodo TD). Pogodbo si je mogoče ogledati pri tajniku TD in v pisarni KS.
Ko je novi najemnik adaptiral objekt, so stroški znašali približno 80.000 DM. Najemnina je bila določena v znesku 1000 DM s tem, da plačuje turističnemu društvu 500 DM, 500 pa se poračunava za vložena sredstva. Smola je bila v tem, da ko je z adaptacijo pričel, je bila marka 7 din, ko pa je najemnik zapustil dom, je bila marka 46,00 din. Tako je nastala velika obveznost TD do najemnika. Pogodba je bila taka, da v primeru prenehanja dejavnosti najemnika le-ta dobi 50% vloženih sredstev, kar pa je bilo 30,000 DM. Tega denarja pa TD ni imelo. Tako je najemnik Dušan Kmetic zaprl gostinski obrat in zahteval izplačilo 30.000 DM in še odkup inventarja, sicer ne bo vrnil ključev.
Ključev res ni vrnil do novembra, ko se je v reševanje nastalega problema ponovno vključila Krajevna skupnost oz. predsednik Sveta. Uspeli smo se dogovoriti s Kmetičem, da je dal ključe meni, da sem lahko organiziral zračenje in kurjenje peči v domu, sicer bi nastala velika škoda, ki smo jo tako preprečili.
Tedaj je upravni odbor TD s sklepom prenesel upravljanje turističnega doma na Krajevno skupnost. Dvakrat smo objavili razpis, vendar nismo našli najemnika, ki bi bil pripravljen upoštevati naše zahteve.
Končno se je pojavila interesentka g. Tončka Dittmaver, kije domačinka in je bila pripravljena upoštevati vse zahteve razpisne komisije. Ker ni imela toliko gotovine, da bi izplačala prejšnjega najemnika, smo se dogovorili, da plača polovico zneska, to je 15.000 DM na račun prejšnjega najemnika, drugo polovico pa v 18. mesecih z rednimi mesečnimi obroki. Kot zagotovi-
lo pa je prejšnji najemnik g. Kmetic, zahteval Krajevno skupnost. Na podlagi dogovora sta bila sklenjena pogodba in aneks k pogodbi, da g. Ditt-mayerjeva plačuje najemnino na ŽR Krajevne skupnosti, KS pa ta znesek prenakaže na ŽR Kmetičevih. KS je bila samo garant, da se bo omenjena pogodba spoštovala in ni v tem primeru napravila prav nobenih stroškov in škode kraju, kot sta na zborih krajanov prikazovala g. Jankovec in g. Dolinar.
Pogodba s Tončko Dittmaver je sklenjena za dobo 5 let, ne pa za 15 let ali več, kot so nekatere pogodbe podpisovali v preteklosti.
Izjava, da KS ni pomagala TD, ni resnična. Ko je bil deložiran Ljubo Čučnik, niso bili plačani računi za telefon, elektriko. KS je poravnala stroške in ponovni prispevek za telefon in elektriko. Kasneje je nabavila drva za ogrevanje, v času, ko je bil dom prazen, je KS plačevala prispevke za telefon in elektriko. Dušanu Kmetiču smo pomagali pri nabavi materiala z naročilnico, daje bil oproščen prometnega davka. Račune je seveda plačeval sam.
Glede prodaje doma menim, da ga nima nihče pravice prodajati. Dom so napravili krajani in dom naj ostane krajanom. Če najemnik ne dela dobro, je dolžnost krajanov, da od najemnika zahteva skrb za dom in spoštovanje najemne pogodbe. TD mora sodelovati z najemnikom, organizirati prireditve itn., saj je s skupnim delom mogoče doseči dobre rezultate.
Večina krajanov nasprotujemo prodaji doma. Zbori krajanov \ večini niso hili sklepčni, o tako pomembni zadevi pa ne more odločati peščica krajanov.
Sedanje vodstvo še ni pojasnilo, za kaj bo namenjen denar od prodaje doma in zakaj tak pritisk na krajane in
TD, da bi dom prodali. Prepričan sem, da tu ne gre za čiste račune.
Vodstvu KS predlagam, naj krajanom pojasni, v kakšne namene bo porabljen denar od prodaje doma, do takrat pa naj na prodajo pozabijo.
Marjan Plestenjak
Pojasnilo glede objav o zlorabah pooblastil v KS Polhov Gradec
Po dolgem času se moram oglasiti in odgovoriti na žalitve, ki jih širijo in objavljajo člani začasnega krajevnega odbora oz. Sveta KS Polhov Gradec.
Pisanje o nepravilnem poslovanju oz. osebnem okoriščanju je bilo posledica akcije novega Sveta, da bi me čim bolj oblatili pred krajani in javnostjo, kar jim je načeloma uspelo, vendar ne pri ljudeh, ki me dobro poznajo.
Tako mene kot tudi tajnico KS dol-žijo zlorabe pooblastil. Bremenijo me za J43.000 SIT, kar je kompenzacija za 6 let mojega dela na KS. Moja krivda je, da sem z načinom poslovanja prihranil KS denar, saj je šlo za izplačilo zasluženega denarja prek naročilnice in s tem ni bil odveden davek državi. Za kriminalno dejanje se šteje samo kompenzacija zame, za vse druge, ki so delali za KS in smo jih plačevali na enak način, pa izplačilo ni sporno. Jasno je, da tako poslujejo po vseh KS, ustanovah in podjetjih in da jaz zato nisem nikakršen kriminalec.
V času mojega mandata na KS smo na podlagi naročilnic z oprostitvijo prometnega davka pomagali desetim kmetijam pri graditvi vodohramov in tako pomagali rešiti problem vodoos-krbe. Ker ljudem nismo mogli pomagati z. gotovino, je bila izdaja naročilnice edini način, da so dobili gradbeni material ceneje — brez prometnega davka.
Podtaknili so mi precej m2 strešne kritine, ki je bila porabljena za obnovo strehe na cerkvi v Setniku. Tako smo pomagali tudi pri farni cerkvi v Polhovem Gradcu, raznim društvom in tudi posameznikom. Pred mojim mandatom so bili take pomoči deležni samo nekateri izbranci v kraju.
Doslej še nisem imel možnosti zadeve pojasniti krajanom, saj nisem bil vabljen na noben zbor krajanov, prav tako ni bil nihče mojih domačih vabljen na zbor krajanov VS Polhov Gradec. Očitno je bil namen g. Pavla Jan-kovca, da neovirano blati mene in bivši Svet KS pred krajani.
Finančno revizijo na KS so opravljali Jožefa Bizjan, Ivanka Nartnik in Ivanka Kozjek, vodja pa je bil g. Pavel Jankovec. Ne vem, od kdaj so lahko ključavničarji vodje finančnih revizij.
Interes teh ljudi, da bi me spravili za zapahe, me niti najmanj ne skrbi. Če bi se čutil krivega, bi uničil dokumente, ki me bremenijo, saj sem bil seznanjen z akcijo nekaterih po zamenjavi predsednika in Sveta KS.
S pisanejm sem se hotel oglasiti šele takrat, ko bi se zadeva rešila na sodišču, ker pa so gospodje s KS razstavili dopis policije o opravljenem naročenem delu na javno mesto, sem to storil prej. Javno blatiti človeka, ki mu krivda ni dokazana, je protizakonito in kaznivo.
Očitno gospodom na KS ustrezajo metode, ki jih je svoj čas uporabljala UDBA.
Zaradi javnega blatenja bom vložil tožbo proti odgovorni osebi — g. Pavlu Jankovcu, proti Janku Završniku zaradi žalitve in groženj, da se moram izseliti iz Polhovega Gradca in proti uredniškemu odboru Pograjskih novic zaradi namernega širjenja lažnih informacij.
Vse to me je spodbudilo, da bom začel redno objavljati članke. Krajane bi verjetno zanimalo, kje je odškodnina za 3.000.000 m3 peska iz. peskoko-pa Hrastenice, zakaj so se delali projekti za zadrževalnik Božna, kakoseje delal asfalt v Polhovem Gradcu, kje je les, ki so ga krajani podarili za gradnjo mrliške vežice in še druge stvari, ki so se dogajale v prejšnjih mandatih. Kdo od sedanjih gospodov je bil agent UDBE in pošiljal moralnopolitične ocene o delu župnika in krajanov.
Glede zneska, za katerega me bremenijo: rad bi poznal krajana, ki je pripravljen 6 let izpostavljati glavo za korist kraja, prosjačiti po raznih institucijah za denar v korist kraja, postavljati se proti interesom politike za svoj kraj. Značilen primer jc bil zadrževalnik Božna, ko smo se borili proti takratni partijski oblasti, za kar še danes občutim posledice.
Z zahvalo ne smem pozabiti tudi na Antona Kozjeka iz Praproč, kije širil govorice, kako sva s tajnico kradla na KS. Prav ta gospod jc z naročilnico brez prometnega davka nabavil gradbeni material na Kmetijski zadrugi in betonske cevi za kanalizacijo.
Premislite, ali je bilo potrebno na tak način diskvalificirati nekoga, ki je vendarle nekaj napravil za kraj.
Marjan Plestenjak
Telefonija na Dobrovi miruje že 20 let, ne pa pol leta
Ko smo v zadnji številki Našega časopisa prebrali, da telefonija na Dobrovi stoji zadnjega pol leta in so navedeni tudi krivci, sc človek vpraša, kaj je bilo s telefonijo zadnjih 20 let. Bilo je nekaj rezervnih številk, ki pa so jih dobili le tvoji kolegi in ožji sorodniki, dragi OVEN. Pišeš, da telefonija stoji zaradi novega vodstva v občini. To vodstvo je ravnalo povsem pravilno in pametno, saj te dobro poznajo in so videli, kaj si storil v zadnjih letih: bil si največji krivec za nerazvoj telefonije na Dobrovi. Ni bilo denarja, ni bilo prostora za centralo in vsi izgovo-
ri, kijih ni bilo malo, so bili le tvoji lastni interesi in to sam dobro veš, kakšni? Če pa pogledaš novo vodstvo, spoznaš, da so oni pripeljali telefone v skoraj vse najbolj oddaljene hribovske domačije. In ko se sam zopet ponujaš, da bi prevzel vodenje za pridobitev telefona, ti odkrito svetujemo, da boš največ naredil, če se boš umaknil, ker govoriš eno, delaš pa drugo. Koliko si pa priljubljen pri krajanih, si se pa dobro prepričal na decembrskih volitvah. Oven, tvoja usta so polna moči.
Skupina krajanov brez telefona
L
September -mesec novih začetkov
Po dupustih in počitnicah spet začenjamo opravljati vsak svoje obveznosti. Delovna uspešnost pa ni odvisna samo od naše spočitosti, saj nanjo vpliva mnogo različnih stvari; nekaterim se moramo prilagajati, spet druge pa sooblikovati. Prilagoditi oziroma sprejeti moramo bivanjsko, delovno ali razredno skupnost in njen red. Izbiramo pa lahko naš odnos do obveznosti: odpor in nezaupanje do skupnosti mrtvita nas in okolico, medtem ko dobra volja in sodelovanje, medsebojna pomoč vlivata nove razsežnosti in novo življenje v vsako skupnost.
Da pa bi pri tem uspeli, izko-riščajmo naravne zakonitosti, kot je na primer jesensko ena-konočje, poimenovano tudi kot Sosedov dan, ko se spet izenačita dan in noč. To je prispodoba za črno in belo, kar pa je spet barva sožitja različnosti, čemur je posvečeno tudi letošnje leto.
In kako naj se prav odločimo?
Kot gospodarje narave Vas najprej vabim k spoznavanju naravnih zakonitosti in seveda spoštovanju le-teh. Jesensko enakonočje simbolizira sožitje med dnevom in nočjo. Zakaj se torej ne bi srečali in se med seboj zbližali tudi sosedje? Sosedov dan je kot nalašč za to.
Pospravimo na primer smeti, preden jih zakrije listje. Naj bo to zunanje znamenje medsosed-ske sprave, saj nihče ne ve za uro svoje smrti!
K sodelovanju vabim torej vse sosedske skupnosti. Vaš zaselek ali ulica je neponovljiva celota in samo njene prebivalke in prebivalci jo lahko s skupnimi močmi najbolje oživite.
Kajti roka (sosed) umije roko (soseda), obe pa obraz (zaselek).
Priložnosti za sodelovanje je dovolj.
In seveda razmišljajmo o jesenskih in zimskih rekreacijskih površinah. Skupna dela naj bodo torej zunanja znamenja medsosedskega razumevanja in sodelovanja.
Različno misleči smo v duhu sožitja in sodelovanja ustvarili že marsikaj; uredili smo ceste in ulice, otroška igrišča, učne poti, parkirišča in odpravili divja odlagališča. Nasprotno pa se odraža v negativnem.
Na občini se bomo ob Sosedovem dnevu srečali občanke in občani z različnimi svetovnimi nazori in se pogovarjali o skupni poti naprej. To naj bi bila pot brez delitve in obtoževanj. Za to je pripravljenost na vseh straneh, saj nihče nikomur nič osebno ne zameri in torej ni razlogov, da bi nas še naprej delila katera koli ideologija.
To je naš skupni in občinski prispevek k mednarodnemu letu strpnosti ter zgled tako soseščinam kot mestnim in državni skupnosti.
Drago Stanovnik
VODOVODI V OBČINI BREZOVICA
Dobro vodo bo treba ohraniti
S tem člankom želim občanom občine Brezovica posredovati nekaj informacij o vodovodih na njenem območju.
Na območju Občine Brezovica je več vodovodnih sistemov. Največji sistem pokriva tri krajevne skupnosti: Podpeč-Preserje, Notranje Gorice in del Vnanjih Goric. Za ta sistem je značilno, da omrežje poteka po trdem hribovitem območju in po mehkih barjanskih tleh. Tako so nekateri odjemalci vode praktično na višini črpališča Virje pri Jezeru na Barju, vodo po moramo prečrpavati prav do najvišje ležeče vasi Gorenja Brezovica. Vodo je treba prečrpavati tudi za območje Notranjih in Vnanjih Goric. Tako je v tem vodovodnem sistemu kar po-recej objektov, prečrpališč in vo-dohramov. Vodovodni sistem uspešno upravlja vodovodni odbor, v katerem so predstavniki vseh treh krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost Rakitna ima svoj vodovodni sistem, ki ga upravlja Mestni vodovod iz Ljubljane. Na območju krajevne skupnosti Brezovica pa so kar trije vodovodni sistemi. Del odjemalcev dobiva vodo iz ljubljanskega vodovoda, drugi pa iz dveh lokalnih brezovških vodovodov, ki jih upravlja KS Brezovica. Značilnost teh dveh vodovodov je, da vode ni treba črpati iz globin, pač pa priteka v vodohrame iz bližnjih izvirov. Delno prečrpavanje je potrebno le v novem delu brezov-škega vodovoda v višje ležeči vo-dohram, če iz izvira v ta vodo-hram ne priteče dovolj vode.
Občinski svet je v svoj statut med naloge občine zapisal tudi naloge na vodovodnem področju. Tudi to je bil eden od vzrokov, da smo se v juliju predstavniki krajevnih skupnosti Brezovica, Podpeč-Preserje, Notranje Gorice in Vnanje Gorice srečali na sestanku, na katerem smo se pogovorili o vodovodnih sistemih v občini Brezovica. Ugotovili smo, da je delovanje vodovodnih sistemov zadovoljivo, v bodoče pa bo treba oskrbi z vodo nameniti še več pozornosti in finančna sredstva za gradnjo novih dodatnih vodoh-ramov in cevovodov, za zamenjavo obstoječih starih cevovodov tudi iz občinskega proračuna. Še posebno bo treba poskrbeti za zaščito kakovosti vode, saj je glavni problem skoraj v vsej občini, da ni utrezne kanalizacije, ki bi preprečevala onesnaževanje vode. Čeprav je prredvidena povezava ljubljanskega vodovoda z vodovodom v vseh krajevnih skupnostih, razen Rakitne, se moramo zavedati, da moramo kakovost naše vode kljub temu ohraniti. Eden od promembnih pogojev za povezavo z Ljubljano je sanacija vodovodnega omrežja in priključkov pri odjemalcih po merilih in zahtevah mestnega vodovoda. Za takšno sanacijo je potrebno daljše obdobje, velika finančna sredstva in sodelovanje vseh odjemalcev, ki nimajo ustrezno urejenih vodomernih jaškov.
ZUPANOVE POBUDE
Prometna varnost
Prihaja čas, ko bodo spet zaživele ceste in ulice proti šolam. V eter izrečenih in na papir napisanih bo spet veliko besed o varnem prometu. Vendar pa besede same po sebi ne učinkujejo veliko. Zato vas vabim, da ob običajnem osveščanju zaščitimo tudi mlade glave. Čelada je namreč veliko cenejša kot na primer invalidski voziček ali še kaj hujšega.
Veliko je namreč še neizkoriščenih, drobnih stvari, ki bi nam z malo naše dobre volje zagotovile varnejše življenjske pogoje.
Zakaj jih ne bi izkoristili — izboljšati bi morali vozne razmere, vzpostaviti varne kolesarske in peš poti, osvetliti kritične točke in jih označiti z unikatnimi opozorilnimi tablami, predvsem pa bi morali zmanjšati hitrosti naših jeklenih konjičkov (skozi naselja na 40 km/uro — 60 km/uro). Lastno obvladovanje je še najceneje, dražja so pojasnila policajev ob radarskem dokazu. Oboje pa je svarilo pred najhujšim...
Prijetna občanka iz Notranjih Goric svetuje tudi nov, učinkovit in preskusen način proti visoki hitrosti: opozarjanje nasprotivozečih na policaje, čeprav jih ni... Naj tudi to prispeva k varni vožnji in prav to tudi iz srca želim vsem Vam.
Splošna varnost
Medsebojno sodelovanje in samozaščita sta edina načina, s katerima si ustvarjamo varne življenjske razmere v vseh krajih naše občine. To potrjujejo tudi sklepi naših pogovorov z ministrstvom za notranje zadeve, mestno in viško tovrstno izpostavo.
Vabim vas torej k sodelovanju tudi na tem področju. Seveda v Vašo in skupno korist. Podrobneje pa se bomo o tem in redarskih službah še
Nadaljevanje gradnje cevovoda od Vnanjih Goric proti Notranjim Goricam in Podpeči bo mogoče le, če se bodo s tem strinjali krajani in soglašali z gradnjo prek njihovih parcel. Posebno je to problematično v Vnanjih Goricah, kjer nismo uspeli dobiti vseh potrebnih soglasij. Zato vodovodni odbor prosi krajane, naj dovolijo gradnjo cevovoda preko njihovih zemljišč, saj je ta povezava življenjskega pomena za širše območje občine Brezovica.
Ena od pomembnih ugotovitev na omenjenem sestanku na občini Brezovica, na katerem je sodeloval tudi župan Drago Stanovnik in predsednika dveh odborov občinskega sveta, je bila, naj upravljala vseh-vodovodnih sistemov še močneje sodelujejo med seboj, si med seboj pomagajo in čim bolj optimalno uredijo poslovanje, da bo možno maksimalno vlaganje lastnih sredstev iz ostanka odhodka za vzdrževanje in novogradnje vodovodnih sistemov.
Le tako bomo občani občine Brezovica imeli dovolj dobre vode, s katero se bomo lahko tudi odžejali.
V tednu po sestanku smo si skupaj ogledali nekaj objektov vodovodnih sistemov v KS Podpeč-Preserje, Notranje in Vnanje Gorice ter Brezovica in si tudi na samih objektih izmenjali določene izkušnje.
Kakovost vode redno kontroli-
ra Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana. Zadnji odvzeti vzorci na vodovodnem sistemu Podpeč, Notranje in Vnanje Gorice so pokazali neoporečnost vode. Kljub temu je zaradi varnosti še priporočljivo prekuhavanje vode za pitje, saj je vodni vir v črpališču Virje na kraškem terenu, zaradi česar se voda lahko zelo hitro onesnaži če ne upoštevamo vod-novarstvenih zahtev.
Na koncu pa še nekaj o obračunu vode po položnicah, ki smo ga pričeli uvajati v letošnjem obračunskem inkasu za mesec april, maj, junij na območju vodovoda Podpeč-Preserje, Notranje in Vnanje Gorice.
Za ta sistem obračuna seje vodovodni odbor odločil zato, ker drugo že dalj časa plačujemo s položnicami. Plačevanje s položnicami je tako ukinilo obiske inka-santov na vsake tri mesece in tako tudi zmanjšalo stroške. Osnova za obračun vode je količina porabljene vode v preteklem letu, pri novejših odjemalcih, ki vodo uporabljajo manj kot eno leto, pa celotno obdobje ali prvi inkaso v letošnjem letu. Odčitavanje vodomerov je predvideno enkrat na leto. Na osnovi odčitka bo opravljen poračun za porabljeno vodo.
Vsem rednim plačnikom se zahvaljujemo za pravočasno plačilo vode, zamudnike pa prosimo, naj se pridružijo večini, rednim plačnikom.
Janez Repar
Na pragu novega šolskega leta
Preserje že razmišljamo o novem šolskem letu. Tudi tokrat bomo na prvi šolski dan, ki bo 4. septembra, posebno pozornost namenili šolarjem, ki bodo prvič prestopili šolski prag. Le-teh bo v tem šolskem letu 41. Na podružnično šolo Jezero pričakujemo 13 prvošolcev, na podružnično šolo Rakitna 8 in na centralno šolo Preserje 20 prvošolcev.
V novem šolskem letu bodo učenci 4. razreda, ki so do zdaj obiskovali pouk na podružnični šoli Jezero v popoldanskem času, obiskovali pouk na centralni šoli Preserje v dopoldanskem času. Upam, da bomo z akcijo »enoizmenski pouk« lahko nadaljevali in kaj kmalu, seveda ob primerni pomoči, vsem otrokom omogočili enoizmenski pouk.
31. avgusta bodo učenci 4. razreda odšli v letno šolo v naravi. Razveseljivo je, da se bodo tokrat v Pacug odpeljali vsi otroci. Odpeljali se bodo s parkirišča OŠ Preserje 31. avgusta ob 7. uri. Program, ki ga pripravlja vodja letne šole in vodja plavanja, zagotavlja, da dnevi, ki so namenjeni bivanju ob morju, ne bodo dolgočasni in kar bati seje, da bo dan — teden prekratek za vse vragolije in veščine, ki naj bi jih spoznali in raziskali.
Seveda pa brez težav ne gre. V dnevnem časopisu smo objavili, da za eno šolsko leto potrebujemo učitelja-ico na PŠ Rakitna. Nihče se nam ni javil, zato izrabljam to možnost in prosim za pomoč. Če poznate učitelja (lahko tudi absolventa ali upokojenko), ki bi za eno šolsko leto poučeval-a na PŠ Rakitna, obvestite nas. Naj povem, da bo s 1. septembrom možen prevoz s šolskim avtobusom iz Ljubljane in vse do Rakitne, zato ne vidim razloga, da bi bil ovira prevoz.
Kot že omenjeno, se bodo šolska vrata odprla spet 4. septembra. Pravočasno bomo pripravili in objavili vse sezname, vozni red prevozov s šolskim avtobusom in še kaj. Vse pa bo objavljeno na oglasni deski pred vhodom v šolo. Prav tako vas bomo v septembru obvestili o vpisu otrok v 1. razred za prihodnje šolsko leto.
, Francka Selan
ravnateljica OŠ Preserje
pogovarjali tako na občini kot tudi na občinski gasilski zvezi.
Posebno področje so življenjske razmere in obnova le-teh. Vsi vemo, daje osnovni problem človeštva v lastnih smeteh in odplakah. Vendar pa se obnašamo, kot da nas to ne zadeva. Pomembno je le, da teče voda iz pipe in da Snaga prevzame smeti. Kako nespametno in samomorilsko!
Človek z osnovno izobrazbo naj bi si prizadeval, da odpadne snovi, preden jih odnese iz hiše, razvrsti podobno kot tiste, ki jih prinese v shrambo. Ali pa da pitno vodo spremeni v čim blažji strup, preden jo spusti v greznico ali kanal. Tudi na teh področjih moramo stopiti skupaj, da nam malomarnosti ne bodo očitali že lastni otroci!
Občinsko srečanje družin
Vikend od 15. do 17. septembra bomo brezovške družine preživele skupaj na Novi Štifti pri Sodražici. Medtem, ko se bomo pogovarjali o aktualnih zakonskih zadevah s patrom Francem Cerjarjem, se bodo naši otroci zabavali po svoje, saj bo zanje preskrbljeno varstvo. Prijavite se do 10. septembra v župnišču na Brezovici (653-477 — g. Janez Kompare).
Celostni videz naselij in občine
Stara občina nam je zapustila tudi kup nedorečenih in neurejenih zadev tako na urbanističnem kot tudi na lastninskem področju. Dodatne spremembe pa povzročajo tudi lastninski in denacionalizacijski postopki.
V sedanjih občinah si seveda prizadevamo zadeve urediti, kar pa pomeni, da vas vabim k razmišljanju, da bi vsak zaselek sam iskal smernice celostnega lastnega razvoja. O vaših idejah in predlogih pa se bomo pozneje skupaj pogovorili s strokovnjaki in jih pojavni razgrnitvi vnesli v prostorske načrte. Skupaj z Ministrstvom za varstvo okolja vas vabim, da si ogledate obstoječe načrte na občini ali v pisarnah KS.
SVETA ANA — Brezovška občina je še posebno obdarjena z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. To vedno bolj spoznavamo domačini, pa tudi vsi obiskovalci, ki namenoma ali slučajno zaidejo v to neposredno bližino slovenskega glavnega mesta.
Mnogi pogledi se nehote ustavijo na vrhu hriba, nad naravnim parkom, podpeškim kamnolomom, kjer stoji cerkvica, posvečena sveti Ani, Jezusovi babici.
Letos je bilo žegnanje še posebno slovesno, saj so gasilci PGD Preserje pred tem obnovili cesto in nekdanje smetišče spremenili vparkiršče ter vse označili z znaki. S svete Ane je lep razgled, saj se od tam vidi velik del Ljubljanskega barja in seveda tudi brezovške občine (skoraj vse, razen Rakitne) in da je to torej lepa turistična in izletniška točka.
Vsak kraj ima svoje dragocene bisere. Zakaj jih ne bi oplemenitili in tako ohranili sebi in potomcem v prid.
Gasilci nam s svojim vsem koristnim skupnim delom tudi na ta način dokazujejo, da lahko živimo skupaj v sožitju in v urejenem okolju.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem preserskim in vsem drugim gasilkam in gasilcem za opravljeno delo in vabim vse občanke in občane k novemu sodelovanju v skupno korist. Drago Stanovnik
župan občine Brezovica
Otroci bodo dihali čistejši zrak
Delavci SCT-ja so 20. avgusta opravili približno polovico del pri rekonstrukciji in asfaltiranju cest v Rakitni. Asfaltirani sta dve tretjini ceste Podgora z njenimi cestnimi kraki in celotna trasa ceste, ki se vije skozi zaselek Nakličev konec. Slednja je pomembna tudi zato, ker teče neposredno ob zahodnem in južnem delu zdraviliškega kompleksa MKZ Rakitna. Kako pomembno je, da smo v tem zaselku pridobili asfaltirano pot, vedo vsi, ki poznajo težave malih astmatikov.
Krajevna skupnost se je jasno zavedala pomembnosti rešitve tega vprašanja za nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma v kraju. Izgradnjo cest je podprla finančno, predvsem pa organizacijsko. Sredstva za izgradnjo krajevnih cest je KS zagotovila iz pičlih lastnih virov in manjših dotacij občine Vič.
Za izgradnjo vsake posamezne krajevne poti je znašal osnovni prispevek KS v višini 11% od ponudbene vrednosti. Ostala sredstva so prispevali krajani. Realno pa je bil prispevek KS Rakitna večji, saj so bila na vseh cestnih
odsekih potrebna dodatna dela, ki prvotno niso bila zajeta v ponudbi izvajalca. Po končanih delih bo izdelano natančno finančno poročilo za vsako cesto posebej in bo objavljeno v krajevnem časopisu NAŠ KRAJ.
V primeru izgradnje ceste mimo klimatskega zdravilišča pa bi prispevek KS ne zadoščal, prav tako pa devet uporabnikov te ceste ne bi zmoglo zbrati potrebnih sredstev. Dve leti so krajani zaselka Nakličev konec zbirali in vezali finančna sredstva in zbrali 1/3 sredstev. Vrednost del je bila za to cesto v novembru 93 ocenjena na 3.880.000,00 SIT. Pred začetkom del v letošnjem letu je bila cena po ponudbi iz meseca aprila 95 5.769.000,00 SIT. Inflacijska gibanja torej niso naklonjena večletnemu namenskemu zbiranju sredstev.
Krajani Rakitne se zahvaljujemo občinskemu svetu občine Brezovica, ki je s svojo odločitvijo in plačilom polovice sredstev ponudbene vrednosti omogočil izgradnjo te ceste. Ta zahvala je izrečena tudi v imenu vseh otrok, ki bodo odslej dihali čistejši zrak v MKZ Rakitna.
Za finančno podporo se na tem mestu zahvaljujemo dr. Antonu Mravljaku oz. MKZ Rakitna (500.000 SIT) Francu Kržiču ml. (pesek) in krajanom, ki bodo solidarnostno zbrali sredstva v višini 4.900 DEM.  Tajnik KS Rakitna
Spoznavajmo svoj kraj in občino
Že odgovori na nekaj bežnih vprašanj nam dokazujejo doslej še nedotakljivost in dragocenost našega obočja.
Na primer, koliko kraških jam skrivajo krimski gozdovi ali koliko zanimivih rastlin in živali raste na našem edinstvenem Barju. Kaj pod svojo gladino skriva jezero ali koliko zanimivih objektov stoji v naših krajih? Kateri znameniti Slovenci so tod bivali ali kako so cvetele zadruge in katere domače obrti, dokler jih nista uničila ali nekaterih popačila sistem in čas. Vsa ta in še mnoga druga vprašanja utemeljujejo naše korenine in dokazujejo visoko kulturo naših prednikov. Odgovori na omenjena vprašanja krepijo ljubezen do naše edine domovine!
Ob novem šolskem letu želim
učenkam in učencem, da bi našli pravi mir za sprotno učenje, učiteljicam in učiteljem modrosti za pravo posredovanje novega mladi generaciji ter ravnateljici in ravnatelju, da bi vzpostavljala vedno nove stike med ljudmi, v kraju in še posebno s starši.
Vsem skupaj pa želim, da bi postavljali pred programe in načrte celostni razvoj mlade osebnosti in uspešno upoštevali značilnosti ter drugačnosti mladih.
Zupanova čestitka in zahvala
V imenu organov Občine Brezovica in v svojem osebnem imenu čestitam našemu občanu Janezu Petrovčiču za osvojitev prvega mesta v Evropi v disciplini namiznega tenisa.
Skavtom Ostrorogega pa se zahvaljujem za uspešno zastopanje občine na taborjenju v Beli krajini, na srečanju v Avstriji in na svetovnem shodu na Nizozemskem. Drag0 Stanovnik
Na podlagi 28. in 29. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS št. 1/81 in RS št. 26/92), na pobudo skupine občanov ter po posvetovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine je občinski svet občina Brezovica na svoji redni seji dne 29. 6. 1995 izdal naslednjo
ODLOČBO
i.
Kot največji zaokroženi kompleks nekdanjega visokega barja se razglasi del Ljubljanskega barja Goriški mah za naravni rezervat.
Naravni rezervat obsega del območja k.o. Kamnik, kije prikazano na podrobnem katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880, in je kot priloga sestavni del odločbe.
3.
Imetniki oz. imetniki pravice upravljanja rezervata so po stanju v zemljiški knjigi na dan 16. 5. 1994 naslednji:
št. vlož. št. pare.		kultura	izmera	imetnik oz. imetnik pravice uporabe
253	1589/2	_	brez izm.Stanislav Snsman, Prevalje 2, p. Preserje	
171	1590/1	—	brez izm.Matija Jerina, Goričica 22, p. Preserje	
1369	1588	njiva	brez izm.DL v upravljanju kmet. zem. skup.	
1369	1587/3	njiva	brez izm.DL v upravljanju kmet. zcm. skup.	
1369	1587/2	pašnik	12582	DL v upravljanju kmet. zem. skup.
1011	1587/4	gozd	9344	DL v uprav. Gozdnega gospodrstva Lj.,
				Ljubljana
1088	1587/1	njiva	3623	Marija Debevc, Stara Vrhnika 35,
				p. Vrhnika
1088	1558	pašnik	4987	Marija Debevc, Stara Vrhnika 35,
				p. Vrhnika
166	1579	—	17467	Drago Mazi, Goričica 14, p. Preserje
163	1566/2	gozd	869	Alojzij Brancelj, Goričica 13, p. Preserje
791	1566/1	gozd	8503	Jernej Brancelj, Brezje 9, p. Cerknica
840	1565	gozd	18465	Jože Kržič, Borovnica 52, p. Borovnica
652	1562/1	pot	669	Vida Nadbath, Goričica 2, p. Preserje
652	1562/5	travnik	1000	Vida Nadbath, Goričica 2, p. Preserje
852	1562/2	travnik	4115	Milena Jurček, Borovnica 133, p. Borovnica
930	1562/3	njiva	4380	Marija Brancelj, Helena Žibert, .
				obe Goričica 12, p. Preserje, vsaka do 1/2
749	1562/4	travnik	brez izm.Matija Petelin, Goričica 31, p. Preserje	
597	1561	travnik	2525	Marija Grmek, Pako 30, p. Borovnica
492	1560	travnik	5553	Matija Petelin, Goričica 26, p. Preserje
1486	1559/2	njiva	998	Frančišek Svigelj, Breg pri Borovnici,
				p. Borovnica
1486	1559/1	njiva	3940	Frančišek Svigelj, Breg pri Borovnici,
				p. Borovnica
1486	1557	njiva	6931	Frančišek Svigelj, Breg pri Borovnici,
				p. Borovnica
229	1556	travnik	7880	Franc Košir, Borovnica 79, p. Borovnica
152	1555	travnik	4330	Ludvik Svigelj, Goričica 11, p. Preserje
157	1554/1	njiva	6579	Anton Brancelj, Goričica 4, p. Preserje
157	1554/2	njiva	6579	Anton Brancelj, Goričica 4, p. Preserje
seznam	13400/3	vodotoi		splošno dobro
Na zavarovanem območju je prepovedano:
— spreminjati značilni sistem odvodnjavanja in oblikovanost terena,
— graditi vse vrste objektov,
— odlagati odpadne snovi,
— rezati šoto,
— izvajati melioracijska, regulacijska ali druga dela, ki bi utegnila spreminjati obstoječi vodni režim spomenika,
— spreminjati kislost tal,
— pogozdovati,
— nabirati rastline in njihova semena v neznanstvene namene,
— delati poti ali steze,
— kositi, sekati, razen izjemoma po pridobitvi soglasja, ki ga izda Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
5.
Zavarovanemu območju je treba zaradi znanstvenih vrednosti zagotoviti nadaljnji obstoj.
6.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom zavarovanega območja opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za nadzor je pristojna Mestna uprava za inšpekcijske službe.
Odločba velja do 1. 7. 1996. Obrazložitev:
Predlog za razglasitev dela Ljubljanskega barja za naravni rezervat je podala skupina občanov občine Brezovica in Vrhnike, kise ljubiteljsko ukvarja z varovanjem najvrednejših ostankov visokega barja. Občina Vrhnika je tako začasno razglasila za naravni rezervat Maliplac na Kostanjevici, enako vrednost ima tudi Goriški mah v občini Brezovica.
Po posvetu s strokovno organizacijo Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine je le-ta izdelala strokovne osnove za začasno razglasitev Goriškega mahu za naravni rezervat pod št. 771/84-PV z dne 14. 2. 1994. Glede na zasebno lastništvo objekta so mnenja, da je začasno razglasitev smiselna, čeprav bi bilo bolje trajno zavarovati celotno Ljubljansko barje. Najpomembnejši del strokovnih osnov je varstveni režim, katerega uresničevanje bo omogočilo varovanje rezervata v neokrnjeni podobi in vsebini.
Občinski svet občine Brezovica je odločil na podlagi dejstev, kot je v izreku navedeno.
Odločba je oproščena upravne takse po 29. točki 20. člena ZUT — prečiščeno besedilo (Ur. I. RS, št. 18/90).
PRAVNI POUK:
Proti tej odločbi je dopustna pritožba na Ministrstvo za Kulturo, Ljubljana, Cankarjeva 5, v 15 dneh od dneva vročitve. Pritožbo je treba vložiti pri organu, kije odločbo izdal, pisno ali ustno na zapisnik in je takse prosta.
PREDSEDNIK SVETA Leopold Pristavec
V NOTRANJIH GORICAH IN NA PLESIVICI
Veliko novega
Po moji vrhnitvi iz svetovnega srečanja mladih, ki je bilo na Nizozemskem, sem radovedno spraševala domače po novostih v mojem kraju. Veliko so mi imeli povedati in tako sem zadovoljna ugotovila, da so tudi v naši skupnosti ljudje polni elana in s čutom za lepo in urejeno okolico.
KS intenzivno uresničuje svoje načrte na vseh področjih. Najbolj pa so opazni premiki na cestah. Mavsarjeva je nova, razširjena in dvignjena. Vrednost investicije je bila 20 milijonov SIT in je ena največjih, poleg ceste na Plešivico, v zadnjih nekaj letih. Pohvala je izredna prizadevnost krajanov, živečih ob Mavsarjevi ulici, saj so tako s finančnimi sredstvi, kot tudi lastnim delom omogočili izpeljavo zastavljenih nalog. Posebno zahvalo zasluži gradbeni odbor, ki ga vodi Zdravko Kavčnik in pa Občina Brezovica, kije zagotovila polovico sredstev.
Gasilci so na svojem prazniku obogatili skupnost z novo cisterno (vredno 5 mil. SIT), urejenim dvoriščem pred šolo in telefonskim priključkom v gasilskem domu.
Naslednja pridobitev je Urejena okolica Doma Krajanov: napeljan nov vodovod in postavljen nov hidrant ter asfaltna prevleka. Ta naložba pa je stala 3,5 mil. SIT. Od spomladi dalje so se po-sipavale tudi poljske poti, saj je občina namenila za to vsaki KS po 1 milijon SIT. Razmišljamo pa tudi, da bi nekatere od teh poti namenili tudi kolesarskim bližnjicam preko barja. To pa so žc načrti za naprej. •
KUD Janez Jalen bo tudi v bodoče razveseljeval z novimi oder-skimi prireditvami.
Geometrijsko središče barja — kapelica »čaka« na obnovo fresk in ureditev središča vasi.
Vse aktivnosti pa so usmerjene tudi v ureditev ostalih cest, kot so naprimer: Zamedveco, okoli Kuš-lanovega gradu, Vrstna, V Voje in ostale.
Podpisana je tudi pogodba z vzdrževalcem Podpeške ceste za obnovo le-te. V dela pa je vključen tako pločnik, skozi Notranje Go-
Mednarodno srečanje
mladih
V Avstrijskem kraju St. Geor-gen, v Laboški dolini, smo preživeli skupaj prvi avgustovski vikend mladi iz Koroške, Štajerske in Slovenije.
Na že tradicionalnem festivalu Podeželske mladine so gostitelji pripravili več kot trideset aktivnosti s področja športa, ekologije, kulturne dediščine, mirovništva in podeželskih dopolnilnih dejavnosti.
Ob prihodu je vsaka skupina mladih dobila v roke zemljevid območja, dolg seznam pripravljenih aktivnosti ter vodiča.
Ogledali smo si kmetijo in se na lastne oči prepričali o težavah in iznajdljivosti avstrijskih kmetov.
Ogledali smo si tudi kmetijo, na kateri kot dopolnilno dejavnost ohranjajo staro tradicijo tesarstva, kolesarstva, kovaštva in predelave lanu, seveda tako, da zbirajo in razstavljajo orodja in izdelke omenjenih mojstrov. Ob tem pa so uredili tudi primeren prostor za goste (gostilno).
Povabilu avstrijske Landjun-gend zveze so se odzvali mladi iz Maribora, Ptuja, Celja in Občine Brezovica. Mladi naše občine z avstrijsko mladinsko organizacijo še posebno dobro sodelujemo, saj vsako leto izmenjamo obiske in spoznavamo lepote drug drugega tere se tako spoznavamo in zbližujemo.
Predstavniki občinskega društva mladih in skavti so preživeli v Avstriji vikend, v soboto pa smo si prireditve ogledali tudi predstavniki Turističnega društva Pod-peč —Jezero in moja družina. Na prijetnem srečanju smo tako spoznavali nove ljudi in njihove izkušnje v boju za preživetje in v prizadevanjih za ohranjanje pogojev za preživetje naših otrok.
Drago Stanovnik
rice, kot tudi razširitev ceste po Bičevju (Brezovica).
Lepo bi bilo, da bi vsak pri sebi doma poskrbel za urejeno okolico, za rože na oknih, smeti okoli smetnjakov in predvsem dobre sosedske odnose. Bodite pri tem prvi!
Meta Kastelic
Asfaltiranje Mavsarjeve ceste
DELO KRAJEVNE SKUPNOSTI BREZOVICA
Na gradbiščih hitijo na moč
Kljub poletnemu času imamo v KS Brezovica kar nekaj gradbišč.
Pogodbeni izvajalec SCT Ljubljana z veliko vnemo hiti z gradnjo bencinske črpalke. Vgrajene so že cisterne za goriva. Če bodo dela še naprej tekla s tako hitrostjo, bo črpalka resnično gotova to jesen.
Potekajo priprave na asfaltiranje priključkov Tržaške ceste, to sta Kopalniška pot in Brezna pot.
Na pokopališču dela potekajo nekoliko počasneje, vendar so bolj problematična, potrebno je paziti, da se ne poškodujejo grobovi in spomeniki. Izvajalec Komunalno podjetje Ljubljana se je potrudil in opravil dosedanja dela previdno in zadovoljil vse, ki so se bali za spomenike. Dokončan je nadomestni oporni zid in odstranjen stari. Sedaj so v izdelavi obrobne stene, potem pa pride na vrsto asfaltiranje manjšega parkirišča pod mrliško vežico. Tlakovanje poti na novem in starem pokopališču pa že izvajajo. Fontana in luč javne razsvetljave sta tudi že nameščeni.
Ker bomo v tem letu dokončali vsa potrebna dela na pokopališču, smo se odločili, da opravimo tudi obnovo spomenika padlih vojakov v I. svetovni vojni.
Dela že potekajo, zaupali smo jih Kamnoscštvu Dobravec. Zob časa je na spomeniku opravil svoje. Napisi so bili že slabo vidni, zato je bilo potrebno pregledati kar nekaj starega arhiva, da smo ugotovili prava imena in priimke. Upam, da ne bo napak! Navajam nekaj zanimivosti iz starih zapisov:
Spomenik je bil postavljen na farno pokopališče Brezovica. Prvotno je stal v Ljubljani v Gradišču, posvečen avs-triskemu cesarju Karlu. Po koncu I. svetovne vojne so poraženi vojaki avstrijske vojske razbili del spomenika, podstavek pa je ostal in so ga prenesli
na pokopališče Brezovica, kjer so nanj vklesali imena padlih. Na mesto, kjer je bil kip-cesarjeva glava, pa so postavili križ. Orla ob straneh sta sledova nekdanje avstrijske zgodovine.
16. 2. 1918 — prvi sestanek pokopališkega odbora.
24.8. 1919 — danes pride v župnišče naznanit imena pogrešanih vojakov, radi vpisa na vojaški spomenik.
12. 10. 1919 — pokopališki odbor naj pride po maši v župnišče.
26. 10. 1919 — popoldan ob 1/2 3 blagoslov, potem molitev za padle vojake, potem zunaj na pokopališču g. dekan blagoslov spomenika in pokopališča in korično libero za padle vojake.
Na praznik vseh svetih pri 10. maši darovanje za pokritje stroškov za spomenik, samo kamnoseku seje plačalo 3995 K 60 in drugi za podstavek cementiti 6 K.
Na spomeniku so imena padlih vojakov iz vasi, ki so padle v brezoviško faro, to so. Brezovica (11), Lukovica (6), Dragomer (9), Log (7), Notranje Gorice (3), Plešivica (8) in Vnanje Gorice (15), skupaj jih je 59.
Tudi spomenik pokopanih žrtev II. svetovne vojne je v slabem stanju, zato smo se odločili, da istočasno obnovimo tudi tega.
Spomenik zamolčanih žrtev II. svetovne vojne pa je bil postavljen in blagoslovljen letošnjo pomlad.
Menim, da so spominska obeležja del slovenske kulturne dediščine, ki jo je treba vzdrževati in ohranjati. Zato sta KS Brezovica in občina Brezovica zagotovili sredstva za omenjena obnovitvena dela vsaka 50%.
Na brezoviškem pokopališču so postavljeni trije spomeniki žrtvam vojne, ki nam morajo biti za spomin in opomin, da se z vojno zgubljajo življenja.
Tajnica KS: Genovefa Drašler
Pomembnejša obvestila za starše in učence pred pričetkom pouka v šolskem letu 1995/96 na OŠ Brezovica
1. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 4. septembra:
— ob 7.30 za učenec od 2. do 8. razreda
— ob 16. za prvošolce
2. Prodaja učbenikov in šolskih potrebščin bo na šoli v ponedeljek, 28. 8., od 8. do 18. ure. Tisti učenci, ki so se odločili, da si učbenike preskrbijo prek učbeniškega sklada, pa bodo le-te dobili pri pomočnici ravnatelja ob pričetku pouka.
3. Popravni izbiti bodo:
— pisni del — v torek, 29. 8. 1995 ob 8. uri in
— ustni del — v sredo, 30. 8. 1995 ob 8. uri.
4. Prometna varnost:
a) Nevarna mesta — vsi prehodi prek Tržaške in Podpeške ceste in železniške proge. Vse druge poti, ki vodijo do šole, so ob primernem obnašanju bolj ali manj varne.
b) Staršem prvošolcev svetujemo, naj se še pred pričetkom pouka skupaj z bodočim učencem nekajkrat sprehodijo do šole po poti, po kateri bo učenec hodil v času šolanja.
c) Pri vožnji s kolesom naj učenci uporabljajo čelado, čeprav po zakonu še ni obvezna. Starši naj se z učenci pogovorijo in dogovorijo o minimalni uporabi motornih koles v jutranji prometni končnici.
č) Prek vašega glasila opozorite vse motorizirane voznike, ki zjutraj drvijo v službo mimo skupin otrok pred prehodom za pešce.
Ravnatelj OŠ Brezovica Edvard Velkavrh
ZAHVALA
V imenu prostovoljnega gasilskega društva Notranje Gorice Plešivica izrekam družini Pirnat sožalje ob nenadni smrti njenega in našega člana
Antona
Ob enem se zahvaljujem za njegovo prostovoljno delo in prispevke v dobro društva.
Srečko Geoheli
7. avgusta letos je na svojem počitniškem domu v Rakitni umrl inž. Drago Cepon zaradi srčnega infarkta. Odšel je nepričakovano, tako rekoč sredi dela in še poln ustvarjalnega elana, saj je dopolnil komaj 62 let. Do upokojitve je bil šef oddelka za razvoj v podjetju Hi-droinženiring v Ljubljani. Bil je priznan strokovnjak na področju hidrogradnje in je tudi po upokojitvi ostal nepogrešljiv projektant, sodelavec in mentor, zato tudi polno aktiven.
S svojim znanjem, zvezami in predvsem neposrednim delom, bodisi s projekti, nadzorom ali organizacijo je bistveno prispeval h komunalnemu razvoju Rakitne. V dobrih dveh desetletjih bivanja v Rakitni je zapustil vidne sledove svoje ustvarjalne delavnosti. Največji prispevek je nedvomno dal k izgradnji krajevnega vodovoda, ki smo ga krajani začeli graditi 1983. leta. Za naš vodovod je oskrbel projekte, sam z gospo soprogo Milko zastonj trasiral vse vode, pomagal pri organizaciji in finančni konstrukciji projekta in vršil tudi nadzor nad samo gradnjo. Nato je sodeloval kot vodja gradbenega odbora pri Svetu KS Rakitna pri izgradnji krajevnega telefonskega in kabelskega TV sistema, pri ureditvi središča vasi in končno pri rekonstrukciji in asfaltiranju krajevnih cest. Zaključka tega zadnjega podviga žal ni dočakal.
Ob slovesu mu izrekamo naj prej zahvalo za njegov trud in tudi za njegov neuničljivi optimizem, saj je znal ohraniti po gum in dobro voljo tudi ob kritičnih trenutkih. Izrekamo mu javno priznanje za njegovo delo in njegovo vizijo ureditve in razvoja našega kraja. Prav pa je tudi, da mu izrečemo besedo opravičila za vse nevšečnosti in nerazumevanje nekaterih sokra-janov, ki pač vedno nasprotuje jo spremembam in izboljšavam in svoje negodovanje odreagira jo na vodilnih osebnostih.
Inž. Draga Čepona bomo ohranili v spoštljivem in hvaležnem spominu kot človeka, kije zaslužen za Rakitno in njen razvoj, pa tudi kot dobrega tovariša in prijetnega sokrajana. Gospe soprogi, hčerki, vnukinji in sorodstvu pa izrekamo iskre no sožalje ob nenadomestljivi izgubi.
Peter Kovačič, predsednik Sveta KS Rakitna
BOROVNIŠKI OBČINSKI SVET
Čistilna naprava in kanalizacija
Borovniški občinski svet se je kljub vročemu juliju na svetega Jakoba dan zbral na seji, na kateri je prevladovala točka o čistilni napravi in kanalizaciji v Borovnici. Predstavniki Komunalnega podjetja Vrhnika, ki upravlja z napravo, so pojasnili, da čistilna naprav poskusno ž.e obratuje za pol leta, glede na to, da so bili nekateri deli te naprave narejeni na Hrvaškem, ki je zdaj tako kot Slovenija samostojna država, predpisi pa so različni, bo treba opraviti dodatno homologacijo, kar spet vzame nekaj časa in seveda stroškov.
Kot so pojasnili, borovniška kanalizacija zdaj zadovoljivo deluje, nekaj hiš je že priključenih na kanalizacijo dokončno, saj pri razpeljavi primarnih cevi niso mogli narediti tehnično drugače. Seveda pa pričakujejo, da bo občina Borovnica začela vse potrebno, da se razpelje kanalizacija tudi po hišah. To pa je seveda povezano s stroški. Na gospodinjstvo naj bi komunalni priključek po sedanjih izračunih stal 101.000 tolarjev, pri čemer še niso vračunani največji porabniki, kot so šola, Liko itd. S tem bo rešeno vprašanje neposredne zaščite Borovniškega vršaja v ožjem središču Borovnice, denar iz komunalnega prispevka pa bi bil zadostna podlaga za razpeljevanje kanalizacije tudi po drugih krajih.
Občinski svetniki so imeli nekaj vprašanj: med drugim jih je zanimalo, ali gre čistilna naprava v de-
litveno bilanco občin Vrhnika in Borovnica in ali gre tudi Borovniški vršaj v to bilanco. Pojasnjeno jim je bilo, da je vodno zajetje last države. Zanimalo jih je tudi, kolikšna je življenjska doba čistilne naprave. Dobili so odgovor, da je praktično neomejena, razen delov, ki se obrabijo. Imeli so pripombe na izpeljavo nekaterih del pri primarni kanalizaciji in vprašali, ali bo kanalizacija zajela tudi Breg in Pako. Za slednje je bilo rečeno, da bi bila izpeljava zelo draga. Tudi cena priključka se jim je zdela previsoka. V glavnem pa v naslednjih tednih pričakujejo informacijo, na podlagi katere se bodo lahko odločali. So se pa strinjali z dejstvom, da imenujejo komisijo, ki bo v stikih s komunalnim podjetjem.
Borovniški občinski svetniki so bili seznanjeni tudi z informacijo, da gre vrhniška občina v ločeno zbiranje odpadkov, kajti edino tako se lahko še za nekaj časa podaljša življenje sedanji komunalni deponiji na Tojnicah. Ločeno zbiranje odpadkov naj bi se pričelo s prvim septembrom. V občini Borovnica bi za to potrebovali 800 zabojnikov za biološke odpadke in 30 do 40 skupnih zabojnikov. Določiti je treba tudi mesta, kjer naj bi jih postavili. Strošek Borovnice pri tem naj bi bil okrog 5 milijonov tolarjev. Svetniki so sodili, daje glede na okoliščine smotrno, da se tudi borovniška občina pridruži ločenemu zbiranju odpadkov.
ODBOR ZA KMETIJSTVO
Kmetijski program in gozdne ceste
Borovniški občinski odbor za kmetijstvo, ki se je sešel julija, je sklenil, da bo spremljal izvajanje kmetijskega programa (tega objavljamo v celoti), pri čemer bi dali prednost spodbujanju pitanja govedi, nakupili semena koruze, travna semena in sadike. Nejasno je vprašanje zavarovanja živine. Predvsem naj bi uredili pašnike. Nekaj denarja bo šlo tudi za izobraževanje kmetov, kot že doslej pa bi sofinancirali melioracije.
Posebna postavka je tudi analiza zemlje in krme.
Drugo pomembno vprašanje je vzdrževanje gozdnih cest, ki je padlo občinam na pleča. Da občina pride tudi do državnega denarja, mora pripraviti program del, izbrati izvajalca na javnem razpisu in potem izvedena dela tudi prevzeti. Plačilo je 79 odstotkov iz občinskega denarja, ostalo pa iz državnega.
125 BRALNEGA DRUŠTVA V BOROVNICI
Kdaj nova knjižnica?
Borovniška knjižnica se danes stiska v neuglednih prostorih stare borovniške občine, iz katere so izselili vrtec, ker je bil na otroke prenevaren in ker so naredili novega. Teža knjig pa pritiska še zdaj in razmisliti bo treba, kaj narediti, da se knjižnica ne podre. Sama od sebe.
Idealna priložnost, da se kaj naredi tudi v tej smeri, je letošnja obletnica, saj je po virih, ki so dostopni, letos vsaj 125 let od ustanovitve borovniškega bralnega društva. Borovniška knjižnica danes res deluje kot podružnica vrhniške, ve pa se, da se je vse do te povezave lepo razvijala tudi sama in daje Borovničanom privzgaja-la veselje do lepe slovenske besede. Ne nazadnje so med uglednimi Borovničani tudi mojstri slovenske besede, med njimi literarna zgodovinarka Marja Boršnik pa organizator velikega dela za Slovar slovenskega knjižnega jezika Stane Suhadolnik, ki so mu letos celo na Vrhniki posvetili razstavo in naj bi jo videli tudi v Borovnici. Iz teh krajev izhaja slovničar Fran Ramovš, v Borovnici je še živ spomin na Franceta Prešerna, ne nazadnje Borovnico večkrat v misel jemlje tudi Ivan Cankar in še kaj bi se našlo.
Po dostopnih podatkih je bilo
med prvimi sedmimi bralnimi društvi na Kranjskem leta 1870 tudi borovniško. Podrobnejši podatki, zadevo pa bo treba raziskati, so iz leta 1876, ko je imelo društvo na svetega Štefana dan veselico in volilni sestanek. Za vodstvo so volili najbolj vidne Borovniča-ne, ki so bili tedaj Janez Majaron kot predsednik, Janez Borštnik podpredsednik, Jože Koširje bil blagajnik, Avgust Jesih tajnik, Anton Jogovic, Fran Papler in Josip Verbič odborniki. Poročilo iz Borovnice pravi, da je škoda, ker je bilo udov kljub krasnim dobitkom na tomboli malo navzočih, ker je malo udov zapisanih, »vendar mislim, da bodo ti stanovitni«. Poročevalec tudi pripomni (kaj bi šele danes napisal): Kakor v časih peloponeške vojne v Greciji, tako se godi zdaj v naši slovenski domovini. Brat hoče bratu vsaditi meč v prsa, drug hoče drugega pokončati, sovraštvo, jeza, razprtije vladajo v vseh krogih. Bratje, sezimo si v roke ter delajmo vzajemno za narod in našo oliko.
Si mislite, pred stodvajsetimi leti!
Če bodo Borovničani selili knjižnico, jim je želeti veliko sloge.
T. J.
PASJA ZADEVA NA DOLU - Psi, kijih je na Dol pri Borovnici letos spomladi pripeljala Milena Močivnik oziroma njena hči Nevenka Stern, bodo tam še kar do konca septembra, če se prej kaj ne bo uredilo. Rok 15. avgust, ki ga je za izselitev najprej postavila veterinarska inšpekcija, je namreč že minil, zaradi že tako vročega ozračja okrog pasjega zavetišča, ki za to dejavnost še zdaj ne izpolnjuje pogojev pa je modro z razseljevanjem psov počakati. Pokazalo se je, da je očitno na Slovenskem manj ljubitelj psov, kot je društev z mnogoštevilnim članstvom ljubiteljev malih živali.
Peto srečanje godcev in pevcev
V nedeljo, 27. avgusta, popoldne ob 15. uri se pred gasilskim domom v Brezovici pri Borovnici začne peto jubilejno srečanje godcev in pevcev. Na sporedu je najprej nastop harmonikarjev, nato pa še drugih skupin. Med drugimi pridejo člani folklorne skupine iz
PLOŠČA NA PROČELJU ZP V BOROVNICI
Darilo izseljencev
Meseca julija seje na pročelju Zdravstvene postaje v Borovnici pojavila spominska plošča: V spomin najinim staršem Antona in Johane Drašler tega Johna in Frances Artač hvaležna Joseph Drašler in Alice Artač-Drašler. Colorado, 1995.
Zgodba pa seje začela že dobro leto pred tem, ko sta se iz Amerike oglasila zakonca Drašler, potomca izseljencev iz Borovnice oziroma z Dola pri Borovnici. V spomin na svoje starše sta bila pripravljena podariti v človekoljubne namene manjšo vsoto svojega — kot sta sama rekla — »težko prigaranega denarja«.
Julija letos sta ponovno (že devetič) pripotovala v Slovenijo in dogovorili smo se za osebno srečanje. Z dr. Mihelčičem sva ju pričakala na sedežu Izseljenske matice v Ljubljani. Že prvi naši stiki so bili zelo prisrčni in neposredni. Kaj hitro smo se dogovorili, da opustita vse načrtovane slavnosti, ki sta jih načrtovala za dopoldne in se odpeljeta z nama v Borovnico. Med vožnjo smo se ves čas pogovarjali, saj ju je za-
nimalo prav vse. Ker smo bili časovno vezani, je bil naš sprehod po Borovnici bolj hiter. Ogledala sta si slavni steber, po cesti na Staro postajo sta užila nekaj panoramskega razgleda naše vasi, odpeljali smo se tudi v Pekel. Pred spominsko ploščo na zdravstvenem domu pa so gospo Drašler-Artač oblile solze ganjenosti.
Čas nas je neusmiljeno priganjal in že smo se morali odpeljati nazaj v Ljubljano. V Vili Rožnik je izseljence sprejel predsednik Kučan, tega pa zakonca Drašler nista hotela zamuditi. V vili smo se poslovili z obljubo, da se naši stiki s tem ne bodo končali in v dobri veri, da se še kdaj vidimo.
Dotacija, ki je bila tako velikodušno podarjena zdravstveni postaji, bo uporabljena za nujna obnovitvena dela v hiši. Upam, da se bodo začela že jeseni in že zdaj v imenu vsega zdravstvenega osebja naprošam Borovničane za potrpežljivost in strpnost, ko naše delo ne bo potekalo tako nemoteno in mirno.
dr. Munda Marija vodja Zdr. postaje Borovnica
Mengša, ljudski pevci in na koncu še skupina ljudskih pevcev in godcev iz Svečine pri Mariboru.
Prireditelj, Gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici, je k sodelovanju pritegnil tudi Turistično društvo Borovnica.
Predstavile se bodo tudi narodne noše in domače obrti, s tem pa prireditev dobiva tudi turistično folklorni pečat.
Posebne pozornosti bodo deležni folkloristi iz Mengša in ljudski pevci in godci iz Svečine.
Po »uradnem« delu prireditve bo tudi veseli del z glasbo in plesom, za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vabi upravni odbor GD Brezovica.
Prvenstvo v jadralnem padalstvu
Turistično društvo Borovnica v sodelovanju s sekcijo jadralnih padalcev Vrhnika pripravlja za 16. september 1995 v Borovnici odprto prvenstvo Borovnice v jadralnem padalstvu. Pričakujejo, da se bodo tega prvenstva udeležili tekmovalci iz vse Slovenije, prišlo naj bi jih najmanj sto. Borovnica ima idealne možnosti za razvoj tega športa, kar že zdaj preizkušajo številni jadralni padalci.
PROGRAM
POSPEŠEVANJA PRIDELOVANJA HRANE V OBČINI BOROVNICA V LETU 1995
V skladu z usmeritvijo Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva v letu 1995 zagotavljamo z občinskim proračunom podporo za pospeševanje in ohranjanje pridelovanja hrane. Občina Borovnica leži na območju, kjer so zaradi talnih in hidroloških razmer za kmetijstvo težji pogoji oziroma omejeni dejavniki.
V občini Borovnica je skupaj 1300 ha kmetijskih zemljišč, od tega je 15% njiv, travnikov je 65%, pašnikov 15% in sadovnjakov 5%.
Iz navedenega je razvidno, da v občini prevladuje travnati svet. Upravičeno je območje naše občine razvrščeno v območje z omejenimi dejavniki za kmetovanje in tako v Republiki Sloveniji opredeljeno kot območje za predelovanje mleka in mesa ter vzgojo ameriških borovnic.
S programom spodbujamo preusmeritev kmetij v pitanje govedi, konj in drobnice za meso, spodbujamo pašo živali, zagotavljamo podporo za ohranjanje obstoječe predelave, omogočamo dopolnilne dejavnosti ter svetovanje in izobraževanje kmetov.
Proračun občine Borovnica namenja za kmetijstvo sredstva v višini 3.000.000 sit.
1. Spodbuda pitanja govedi, konj in drobnice za meso
S programom spodbujamo preusmeritev kmetij iz mlečne usmeritve v prirejo mesa, in sicer prirejo MPG (mlado pitano govedo), žrebet in drobnice. Spodbuda znaša 20 SIT/kg govejega mesa oziroma 20 SIT/kg žive teže žrebet in jagenjčkov oziroma kozličkov.
Regres uveljavlja rejec z obračunom oziroma z odkupnim blokom za prodane živali na občini Borovnica.
S programom zagotavljamo 600.000 SIT.
2. Regresiranje semenske koruze in drugih semen
S programom zagotavljamo sredstva v višini
300.000 SIT za regresiranje semenske koruze, drugih semen in brezvirusnih sadik. Regresirali bomo 20% prodajne cene semenske koruze, 50% prodajne cene travnodeteljnih mešanic in 50% prodajne cene brezvirusnih sadik. S programom zagotavljamo tudi obnovo travne ruše, in sicer tako, da bo prek Kmetijske svetovalne službe financirana nabava semen (100% plačilo), strojne storitve sejanja pa plača lastnik.
Regres za navaden program bo mogoče uveljavljati z računi na občini Borovnica oziroma z zahtevkom KZ.
3. Regresiranje obresti za naložbe
Naložbe za posodabljanje tehnologije in uvajanje novih programov v kmetijstvu se zadnja leta zmanjšujejo. Brez uvajanja novih tehnologij pav kmetijstvu ne bo cenejše in kakovostnejše pridelave hrane. Da bi proces uvajanja posodobitev in uvajanja novih programov premaknili z mrtve točke, v programu pospeševanja predelave hrane v občini Borovnica za leto 1995 spodbujamo investicijska vlaganja, in sicer z regresiranjem obrestne mere za posojila za dobo enega leta v višini 100%.
Naveden regres uveljavlja banka, pri kateri je posojilo koriščeno s poprejšnjo odobritvijo komisije za kmetijstvo pri občini Borovnica. .S programom zagotavljamo 200.000 SIT.
4. Zavarovanje živine
STIPod to nalogo zagotavljamo sredstva za zavarovanje krav, kobil in pitancev v A in B kontroli ter sredstva za spreventivno cepljenje pašnih živali. Skupaj zagotavljamo v letošnjem programu 300.000 SIT, In sicer za zavarovanje 1.600 SIT za kravo ter 40% sofinanciramo preventivno cepljenje pašnih živali.
5. Podpora za urejanje pašnikov
Podatki iz agrokarte opozarjajo na proces zaraščanja kmetijske zemlje tako v hribovitem delu občine kot tudi na Barju.
Zaraščanju bomo kos le z uvajanjem paše vseh vrst prežvekovalcev. N-a območju občine je nekaj kmetij z že urejeno pašo. Obvladujejo tudi strme lege (kjer je možna le ročna košnja) in dosegajo nižjo lastno ceno v prireji mesa in mleka.
Za letos predlagamo podporo pašnikom, ki so že potrebni obnove, in sicer v višini 3.000 SIT/ha, in podporo za nanovo urejene pašnike v višini 30.000 SIT na ha. S programom za ta namen zagotavljamo sredstva v višini 350.000 SIT.
Programe za pridobitev sredstev bo pripravila svetovalna služba oziroma ustrezna institucija, ki tudi nadzoruje in svetuje načine paše, ki so primerni za posamezne kmetije.
6. Konjereja
Iz programa načrtujemo sofinanciranje:
— rejcem kobil zagotavljamo 30% regresa za skočnino za območje občine po ceniku, ki ga izda Kmetijski zavod Ljubljana;
— sofinanciramo vzdrževanje žrebca (če ni opravljenih 30 pripustov na leto, razliko poravna ta program);
— zagotavljcnih je tudi 500 kg ovsa za žtebca;
— udeležba žrebca na letnem licenciranju (prevozni stroški in dnevnica) in zavarovanje žrebca,
Regres uveljavlja Kmetijska svetovalna služba oziroma rejec žrebca.
Za navedene naloge zagotavljamo 100.000 SIT.
7. Čebelarstvo
Za program zdravstvenega varstva čebel — zdravljenje bolezni čebel zagotavljamo 100.000 SIT. Program obsega tudi pregled zimskih mrtvic na nosemavost in pršičavost, preglede na hudo gnilobo čebelje zalege in na poapnelo zalogo ter zatiranje varooe.
Sredstva uveljavlja Čebelarsko društvo Borovnica.
8. Izobraževanje in društva
S programom sofinanciramo:
— posamezna predavanja in tečaje o novih tehnologijah v kmetijstvu, o dopolnilnih dejavnostih
v kmetijstvu in gospodinjstva,
— vzpodbujanje delovanja društva kmečkih žena, kmečke mladine in živinorejskih društev,
— strokovne ekskurzije.
Za ta namen zagotavljamo 100.000 SIT.
9. Male melioracije
Občina namenja 450.000 SIT za izvajanje malih melioracij, in sicer v obliki 50% sofinanciranja manjših zemeljskih operacij na podlagi interesa posameznih kmetov za taka dela in program svetovalne službe.
Za posamezno kmetijo je limit 50.000 SIT.
S programom tudi sofinanciramo (50%) redno vzdrževanje sekundarnih jarkov na kmetijskih površinah z jarkačem.
10. Analize zemlje in krme
Za potrebe kmetijstva po programu Kmetijske svetovalne službe financiramo analizo zemlje in krme.
Za ta namen zagotavljamo 100.000 SIT.
11. Sofinanciranje dokumentacije za pripravo naložb v kmetijstvu
Sofinancirali bomo pripravo projektov, ureditvenih načrtov oziroma lokacijskih dokumentacij za pripravo naložb.
Za to nalogo zagotavljamo sredstva v višini 100.000 SIT.
12. Urejaje poti in kolovozov
Za to nalogo zagotavljamo vzdrževanje dovoznih poti, kolovozov in mostov, ki služijo potrebam obdelovanja kmetijskih zemljišč.
Zagotavljamo nasipni material oziroma materialna sredstva, medtem ko živo delo organizirajo in opravijo lastniki sami.
Za ta namen je zagotovljenih 300.000 SIT.
Navedeni program velja od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1995.
Za spremljavo in izvajanje navedenega programa je zadolžena Komisija za kmetijstvo pri občini Borovnica.
Borovnica, junij 1995
Komisija za kmetijstvo občine Borovnica
BOROVNIŠKI ŠPORTNIKI PRED LETOM 1940 (2)
V vodi največ po pasje
pIŠE: FRANCE LEBEN
Kjer je voda, pravijo, so tudi žabe. Kaj je bilo lepega, kot daje ta mladina skakala v vodo in se hladi-a_Kdo od mladih razmišlja tudi o posledicah? Ko se fam-ovska družba dodobra ohladila, so nastopili Kakalci s štilone »na noge«, na glavo, na trebuh, ka-0rje pač naneslo. Tudi če je koga kje kaj bolelo, je
a'o zamižal in ajd poskusi srečo Jovo na novo!
žabje je bilo dolgo v modi
Tudi veščina plavanja je bila podeželska. Tistih, ki 0 Plavali »po pasje«, je bilo največ. Plavalci hrbtne-°a sloga so bili cesto potunkani in so se jezili na ne-avalirstvo moškega spola, nežnejši spol pa je bil iz e kritike cesto izvzet. Najlepši slog pa je bil »žabje« sn 'udi najdalj v modi. Na teh lokalnih vodovjih, ki P se imenovala »babji jarek« (zakaj, se ve), »velik . V|nek<- in seveda najbolj znan »kafana«, je v skokih n kravlu prednjačil starejši sin vahtmajstra. Tudi Pcudovalk te umetnosti ni manjkalo. Ko je bila vo-? v 'ej »kafani« vsa kalna in gosta od ilovice, se je krobatika umirila. Romantike na Sušcih ni motil "^e. Ropota vlakov se ni slišalo, avtomobilov in Rotorjev ni bilo, tisti pa, ki je imel kolo, že ni več spadal v to druščino.
. ^'ata romantika ali pa Indija Koromandija, kije v d'st.'h časih dajala mladini vse, je pogosto povzročila,
aJe marsikdo napovedani »urnik« potegnil tudi do ^raka. Ko je mama iz oddaljenega griča klicala z
ezkim glasom svojega edinca »Stani«, je ta molčal in jjel preslišal. Mularija, ki ga je na klic opozorila, ''a,a mora domov«, je dobila odgovor: »Pustite me,
,aJ tepen bom itak, pa kadar pridem!« Lahko preso-
"e; veselje in radost sta imela večjo veljavo, kot pa Jje°gibna palica. Tudi Jožeta je slepi oče pozival s Poskočno polko, naj gre domov, ta pa je smelo zatrobi, Jalo
"naj kar igra, bo že nehal!« Da so bile posledice "tne, sklepam po vpitju in joku, saj seje vse doga-' v moji bližini. »O mladost ti moja,« revna ali le-' da mi še dolgo ne bi šla iz spomina! . nadaljujem z dokumentiranimi podatki, ki obstajajo od ustanovitve »SK Krima« v letu 1936. Podariti moram, daje bila prva registrirana tekma že v ^dobju 1. 1935-36 med juniorji SK Zarje in Zarje iz u°la. Rezultat je bil 1:1. SK Zarja je kmalu razpadel : Člani pa so se vključili v že močnejši klub »SK Krim« v Borovnici 1. 1936. To priča fotografija, na ka'eri nekdanji Dolani sestavljajo tudi del prvega j j^oštva SK Krima. Temu je predsedoval Tiko Zigon, ' !agajniške posle je vodil Ivan Škrbec z Dola, načel-j n'k nogometne sekcije pa je bil Slave Suhadolnik I vSuha) iz bajerja, za lahko atletiko pa je bil odgovo-Jen'Drago Lebez. Nad vsem dogajanjem je bdelo P.udno °ko g. Korčeta, kije imel veliko moč pri odlo-nvah. Kot starejši je imel odločujočo besedo, na-. °PaI je kot trener in bil prvi sodnik in razsodnik v ezavah, ki so se pojavile. To je bilo nekako prvo je-..r° nastajajočega kluba, ki mu je bila tako zagotov-je"a bodočnost v kadrih.
^ iznajdljivostjo in po zvezah do opreme
...Poleg tega aktivnega jedra so v društvo pristopali 'Jaki, razni obrtni vajenci, osnovna šola pa je dajala
^'adino, ki seje predvsem iz Borovnice začela zani-
P at', kaj se na Sušcih dogaja. Začele so prihajati raz-
lcJie novitete, ki so takoj dobile mnogo posnemo-a'cev. Moštvo si je pridobilo rekvizite - drese in s'alo. Kar so nekje »odpisali«, se je s pomočjo znan-ev takoj pojavilo po na igrišču. Skratka šport je na-
Ptedoval, tudi na pogled je bil viden napredek. Ker enarja za nakup marsičesa ni bilo, so se predvsem
j ?d mladimi pojavili inovatorji, ki so hoteli v korak tls'imi,ki so že postali pravi asi. Tako so si za zašči-"og izdelali ščitnike (beinšine) - smo rekli, kar je "o na videz hudo primitivno, zaleglo pa je vsaj na Unaj, Če je že koga kje in kaj bolelo, je junaško mol
caJ
v'tr.
'n vztrajal. Kako čudovit je bil zagon in kakšna
j -ajnost je bila - človek si nikoli ne bi mislil. a leto 1937 ni pisanih podatkov, trdim pa lahko, da Se napredek ni ustavil.
^a januarskem občnem zboru 1.1938 še takratne-*a Krima je stari predsednik Ivče Cerk še obdržal "^ndat - podpredsednik je postal Stane Kavčič, ki je
bil obenem tudi blagajnik, tajnik pa Jovo Hrovatin, kapetan moštva in njegov namestnik pa sta bila Franc Norbert in Ivče Cerk. Imeli pa smo tudi dva podkapetana, Borisa Grebcnca in Jožeta Krašovica.
Prvo moštvo je do 27. 3. 1938 treniralo štirikrat (zgodnja pomlad). Rezervno moštvo pa so že sestavljali: Franc Norbert, Franc naj bi nadomeščal Borisa (Grebene), ostale pa Lončar (branilec) na srednjem krilu pa Ivan (Skrbeč) Boži, Jože (Jurček), krilce pa Tone (Grebene), France (Leben) in Pavle (Zrimšek). K tej rezervi pa je pripisan šc neki »Poba«, to je, kakor se spominjam, Line Skrbeč, kije resnično kazal posebno nadarjenost na igrišču. Domnevam pa, da seje na tem občnem zboru društvo preimenovalo v SK Borovnica, kajti v vseh zapiski po tem datumu je tako.
Študent Pavle Zrimšek je navduševal na nogometnem igrišču, kot dober telovadec pa seje znal takole postaviti na prečko.
Prvo tekmo so domačini igrali 3. 4. 1938 z društvom SK Vrhnika in izgubili z izidom 4:1 (1:1). Nastopilo je kar 7 novih članov in to Norbert Franc, Troha Jože, Cerk Ivče, Lončar Franci, Tortič Branko, Švigelj Janez, Kavčič Stane, Slave (Suha), Lado (Franc), Čerin Janez in Košir Milan. Mnenja sem, da si je v letu 1937 sestava društva tako okrepila, da je bil mogoč tudi že popolnejši rezervni izbor.
Iz pripisa je razvidno, da je dal gol Lado, NK Borovnica pa je krivdo pripisal vratarju. Naslednja tekma (datum ni vpisan) je bila odigrana med SK Hajduk z Viča, ki so jo domači spet izgubili s 5:0 (2:0). Ali so bili meščani že bolj vešči te igre z žogo! Vratar Boris ni bil kriv za noben gol (je pripisano). Prvi polčas je sodil Iglic (Vrhnika), drugi polčas pa Norbert (Borovnica). Z vstopnino so zaslužili 136 dinarjev.
7.4. 1938 so trenirali: Cerk, Franc, Tone, Leben in več pionirjev. Streljali so tudi enajstmetrovke, rezultat po 15 strelih pa je cca 5 golov na strelca, kar pomeni dokaj dobro opravljeno delo vratarja.
24. 4. 1938 je mladina Borovnice porazila mlade z Dola (2:1). Po tem sodeč so se NK SK Borovnica priključili predvsem starejši člani, mladina pa je šla »po svoje« in ni odnehala. Na povratni tekmi s tem moštvom na Dolu dne 8. 5. 1938 je bil dosežen remi (2:2), izstopal pa je predvsem že prej omenjeni »Poba«!
Se bo nadaljevalo
POPOTOVANJA PO NOTRANJSKEM - Na Dražici v gostilni Most so avgusta gostili skupino posebnih popotnikov. Na konjskem hrbtu jih je namreč obiskala visoka predstavnica Evropske komisije iz Bruslja, kije v slovenbskih turistični ponudbi našla tudi to možnost aktivnega preživljanja počitnic. Tako imenovani tre-king, kije v navadi povsod tam, kjer se iz sodobne civilizacije vračajo k naravi, so ji organizirali, prav tako tudi njenim prijateljem, na Prestranku, kjer je rejski center za konje. Tako s Prestranka odpravili proti Ma-
šunu, nato od tam na Bloke, z Blok pa čez hribe v dolino proti Borovnici. Tu so ostali še en dan in si ogledali kraj ter grad v Bistri in nato Pekel. Pot jih je vodila k Pred-jamskemu gradu in nato nazaj v Prestranek. Trdili so, da so zadovoljni, čeprav jih je pral dež. Tako potovanje je naporno, saj je treba na konjskih hrbtih prepotovati 250 kilometrov poti. Na sliki: gostja iz Belgije na konju in potem med večerjo pri Nadi Drašler, ki se je potrudila z večerjo. Pri njej so konjeniki tudi prespali.
PREBIVALCI OBČINE BOROVNICE PO NASELJIH IN SPOLU, 31. 12. 1994
	PREBIVALCI			DRŽAVLJANI		
NASELJE	SKUPAJ	MOŠKI	ŽENSKE	SKUPAJ	MOŠKI	ŽENSKE
OBČINA SKUPAJ	3660	1786	1874	3628	1768	1860
BOROVNICA	2042	984	1058	2016	968	1048
BREG PRI BOROVNICI	279	133	146	275	131	144
BREZOVICA PRI BOROVNICI	238	128	110	238	128	110
DOL PRI BOROVNICI	424	202	222	422	202	220
DRAZICA	86	46	40	86	46	40
LAŠČE	3	1	2	3	1	2
LAZE PRI BOROVNICI	222	113	109	222	113	109
NIŽEVEC	44	21	23	44	21	23
OHONICA	76	38	38	76	38	38
PAKO	141	71	70	141	71	70
PRISTAVA	9	3	6	9	3	6
ZABOČEVO	96	46	50	96	46	50
DRUŽABNO SREČANJE LOVCEV LD BREZOVICA S KMETOVALCI DOMAČINI
Puške in kose zakopane
°d tega moštva tik pred vojno sta ostala živa samo še dva, ki stojita na sredi v drugi vrsti: inž. Janez Hribar in Ravnik Milan Štrukelj.
Lovska družina Brezovica pri Ljubljani je tudi letos 23. julija organizirala že peto po vrsti družabno srečanje s kmetovalci domačini v Vokah pri lovski koči. Namen srečanj je utrjevanje dobrih odnosov s kmetovalci, katerih posesti so del lovišča Lovske družine Brezovica. Udeležencev je bilo več kot 200 in so od dopoldanskih do poznih večernih ur preživeli prijeten dan v naravi v družbi z lovci. Za to priložnost je bil pripravljen poleg vseh drugih dobrot in dobre kapljice tradicionalni lovski golaž iz. divjačine. K dobremu vzdušju je prispevalo tudi streljanje na t.i. slepo tarčo. Na njenem ozadju je risba srnjaka, ki srečnim posameznikom prinese lepe lovske nagrade. To družabno srečanje je hkrati priložnost, da se lovci neposredno seznanimo z. morebitnimi težavami kmetov zaradi škode, ki jo divjad povzroča na poljščinah.
Srečevanje lovcev in kmetovalcev sodi v širše varstvo okolja, saj je divjad po ustavi Republike Slovenije opredeljena za javno naravno dobrino splošnega pomena in zato uživa posebno, z zakonom določeno varstvo.
Ker je divjad javna dobrina v državni lasti, mora biti tako strokovno obravnavana, kot so obravnavane tudi vse druge naravne dobrine splošnega pomena. Strokovno jo je mogoče obravnavati samo ob upoštevanju naravnih zakonitosti, ki uravnavajo življenje njenih pupulacij in v tesni soodvisnosti od celotnega ekosiste-ma, ki mu pripada. Zato mora obravnavanje potekati neodvisno od delitve naravnega prostora med lastniki zemljišč. Trajna ohranitev divjadi v prosti naravi je prva naloga lovskih družin oz. njenih članov. Uskladiti morajo obstoj divjadi z življenjskimi zahtevami človeka in gospodarskimi cilji njegovih dejavnosti v naravnem prostoru tako, da jih ne onemogoča in jim ne prizadeva pretirane škode. Ker je trajna ohranitev prostoživeče divjadi v prvi vrsti odvisna od ohranitve njihovega življenjskega prostora (habitata), je mogoče divjad strokovno obravnavati samo v tesni soodvisnosti z vsemi naravnimi danostmi in gospodarskimi dejavniki v prostoru, katerega poglavitni del je kmetijstvo.
Lovska  družina Brezovica uspešno gospodari s prostoživečo
divjadjo že polnih 49 let. Prihod nje leto bo zanjo jubilejno, petdeseto. Znotraj meja njenega lovišča je skupne površine 5130 ha, od katerih odpade na kmetijske površine 3000 ha, drugo so mešani gozdovi, urbanizirana naselja in zaselki ter številne prometnice.
Urbanistični, melioracijski in kmetijski posegi (gradnja novih stanovanjskih naselij in prometnic, sekanje grmičastih površin, ki so skrivališče in prebivališče divjadi, poglabljanje in urejanje dre-nažnih kanalov, uporaba herbicidov in insekticidov, vzgajanje monokultur na večjih površinah, npr. koruze in drugo) nenehno zmanjšujejo in spreminjajo lovišče oz. krčijo ekosistem in čedalje bolj spreminjajo njegove naravne danosti za obstoj prostoživeče divjadi. K temu pripomorejo še
druge človekove aktivnosti, kot so rekreacija v naravi, gobarjenje, nabiranje polžev, vožnja z motornimi vozili po lovišču, uporaba kmetijske mehanizacije, onesnaževanje narave, povečevanje števila potepuških psov in mačk ter drugo.
V čedalje bolj neugodnih razmerah za življenje divjadi si lovci LD Brezovica prizadevamo, da bi kljub vsemu ohranili živalstvo Ljubljanskega barja. To poskušamo doseči z vzrejo določenih vrst divjadi v oborah in z izpusti v prosto naravo, z zimskim krmljenjem, z urejanjem naravnih sta-nišč za divjad ter s številnimi drugimi aktivnostmi, katerih del je tudi vsakoletno družabno srečevanje s kmetovalci ob lovski koči v Vokah.
Prof. dr. Vjekoslav Simčič
Table pa po tleh leže
Kostanjevica je z našega kuhinjskega okna videti kot hrbet počivajoče živali, morda jelena ali pa starodavnega zobra, ki je ves orjaški legel med širna koruzna polja. Za plečatostjo, ki zakriva obzorje, so skrite Bevke. Nekaj belega je bojda botrovalo njihovemu imenu, čeprav izvedenci pravijo, daje ime tc barjanske vasi nedvomno jezikoslovni problem. Če pa se ozrem po cesti, ki pelje proti Blušam, kot pravimo bližnji Marostarji, ali uradno na Plešivi-co, se ob starodavni Kušlanovi graščini vzpenja osamelec Plešivi-ca, najvišji in največji ostanek starodavnega hribovja, ki se je po-grcnilo ob želimeljski tektonski prelomnici in sta se nanj nagrmadili vsa ilovica in šota — do skalne osnove je menda 50 metrov. O Barju bi lahko pisal ure in ure. Tole bi bilo lahko za uvod.
Pa niso sladke melodije tiste, ki mi gibljejo roko in pero, pač pa razbite, polomljene, razrezane, lahko tudi onečaščene table, ki ležijo po jarkih. Neznanec seje tako umetelno znesel nad kažipotom z napisom Plešivica, da bi zmaliče-no tablo mirne duše odnesel v kakšno galerijo z malimi pla-
stikami.
Table za Bevke sploh nisem videl. Prva stoji na koncu nadvoza na Logu ob cesti Log—Bevke, po domače pri Gromovi domačiji. »Stop« — znak na drugi strani nadvoza je zapognjen, da bi vozniki postali bolj pozorni nanj ali kaj. Lukovica — pri nadvozu na Lukovici jc »ovica«.
Pozabil sem, ali sije znameniti Bojan prisvojil Brdo ali Grič in je zdaj tako Bojanovo Brdo ali Bojanov Grič. Ime moje rodne vasi jc lepo obtesano v opozorilo izdelovalcem cestnih tabel, ki so menda kar dragocena zadevščina, naj za božjo voljo malo varčujejo z materialom. In tako naprej — plastični cestni količki, postaje, svetilke — vse uničimo, vse razbijmo, prijatelji, nočne ure so naše.
V izredno zabavnem filmu o Feliksu Langusu je nadebudnega šoferja pred Logatcem ustavila tabla s srbsko-cirilskim napisom »Logatec«, kmalu pa so se prikazali še bradati možaki štirih C-jev. Take table bi morda uničevali, če bi zgodovina tekla drugačno pot in bi rajnka Jugoslavija po čudežu preživela. Saj smo menda Slovenci, ali ne? Ali pa tudi nismo, ker nam je »vse ravno« do Kolpe in Donave? Bore malo nam je mar za skupno stvar in takemu narodu se slabo piše. Začne pa se pri tablah — tabelna evolucija.
Miha Rus
IZ NAŠE ZGODOVINE
Polhograjski podobarji
Veseli skavti po bogatem ulovu
Barjanska četa na taborjenju v Beli Krajini
18., 19. in v prvi tretjini 20. stoletja je v Polhovem Gradcu živela druščina rezbarjev in podobarjev, ki je rezbarila po Sloveniji, Hrvaški, Budimpešti, Celovcu, na Dunaju in v Munchnu, da bi zaslužila za kruh in se še kaj naučila. Želja postati mojster in se pridružiti rezbarski druščini doma je bila velika, zato je bilo treba odkriti skrivnosti dela tudi drugih mojstrov.
Facijeva delavnica
Rezbar Matej (Matevž) FACIA je prišel v Polhov Gradec v začetku 18. stoletja, kjer sta z njim delovala sinova Anton FACIA (1706
— 1750) in Gregor FACIA (1710
— 1741). Pridružil se jim je še Tomaž Šifrer (1708 — 1806?).
Njihova baročna dela v lesu lahko občudujemo v cerkvah na Planini nad Šentjoštom, v Polhovem Gradcu, v Dvoru, na Dobrovi, na Dobračevi pri Žireh, na Lesnem Brdu, ljudski glas pa pravi, da tudi na Koreni in v Vrz-dencu.
Oče Matevž (u. 1738), sin Anton in Tomaž Šifrer so pokopani pod glavnim oltarjem v polhograjski cerkvi.
Rupnikova delavnica
Sredi prejšnjega stoletja je v Polhovem Gradcu št. 17, sedaj št. 50, deloval mizar in podobar SIMON RUPNIK. Za hišo seje uveljavilo domače ime pri Tišlerju ali pri Podobarju. .
Njegov izdelek je bila nekdanja prižnica v cerkvi na Brišah, njegov je tabernakelj (1851) v polhograjski cerkvi, njegovi sta prižnici v Rovtah (1847) in na Prapročah.
Pri njem je nekaj časa delal Jernej Trnovec, ki se je poročil z njegovo hčerko Barbaro in v njegovi hiši nadaljeval z rezbarstvom.
Danes živi v tej hiši Rupnikov prapravnuk ali Trnovčev pravnuk Rudi Vehar z družino. Potomci Rupnika in Jerneja Trnovca so v Polhovem Gradcu še: Rafael Smuk-mizar, slikar-samouk, aran-žer, Rudi Smuk, Silva Smuk-Za-ložnik.
Trnovčeva delavnica
Mizar in podobar Jernej Trnovec (Ternovec) se je rodil 18. 8. 1846 gostaški hčeri Mariji Ternovec v Velkavrški bajti v Setniku; ponekod je kot kraj rojstva navedena Setnica. Za mizarja se je izučil v Polhovem Gradcu in pri Buhu v Horjulu.
PGD Notranje Gorice Plešivica je med prvimi društvi v Sloveniji prav razumelo čas demokracije in se že v letu osamosvojitve na široko odprlo vsem dobrotnikom, torej tudi vsem političnim strankam.
Odzvala seje SLS in s skupnimi močmi smo pripravili slovesnost ob 80-letnici društva. Odločitev se
Delal je pri Simonu Rupniku v Polhovem gradcu, podobarstva se je učil pri Juriju Tavčarju v Idriji, v umetnem kamnu pa je delal pri Rovšku v Moravčah.
Poročil se je s starejšo Rupni-kovo hčerko in tako prišel v Tiš-lerjevo — Podobarjevo hišo (Polhov Gradec št. 50)/ in nadaljeval Rupnikovo delo.
Delal je v lesu, kamnu, umetnem kamnu in mavcu, se veliko ukvarjal s pozlatarstvom, čiščenjem in popravljanjem stare cerkvene opreme.
Njegovi kipi so v cerkvah na Golem, v Horjulu, Polhovem Gradcu, Brezovici, Ostrežu pri Polšniku, Topolu-Katarini, Stu-denem na Stjepanji gori pri Cerkljah in pri posameznikih v domačem kraju.
Večja njegova dela so cerkveni oltarji (13) v Sinji Gorici pri Vrhniki, Polšniku, Strmici, Postojni, na Pokojišču, v Lahovčah in na Brišah.
Kot restavrator je prenovil kipe in oltarje na Brezovici, Brezjah pri Dobrovi v Blatni Brezovici, Ža-klancu, Facijeva oltarja v Dvoru in Polhovem Gradcu, v Budanjah pri Vipavi in pozlatil kamniti oltar v Vipavi.
Izdeloval je tudi drugo cerkveno opremo, kot tabernakelj v Podlipi, spovednici na Dobrovi, cerkvene klopi (gotski slog) v Cerknici, tudi okviri za križev pot na Rakitni in v Polhovem Gradcu so njegovi.
Sloves so mu prinesli njegovi KRIŽANI, ki jih je izdeloval zadnja leta svojega življenja. Evidentirani so na 12 krajih Slovenije, od Polhovega Gradca, Praproč, Dobrove, Lahovč, Cerkelj pri Kranju, Dobrepolja, Brezovice in Drenovega Griča do Horjula, Vrzdenca in Zaplane.
Zadnje njegovo delo je sv. Flo-rijan v niši gasilskega doma na Brezovici in Marija za Poljansko dolino.
Vedno je imel dovolj učencev in pomočnikov.
Umrl je leta 1933 in je pokopan na pograjskem pokopališču.
Franc Trnovec
Rojenje bil 6. 9. 1873 v Polhovem Gradcu kot sin rezbarja — podobarja Jerneja Trnovca in matere Barbare. Poklica seje učil doma pri očetu injiodil v obrtno šolo v Ljubljani. Že tam je veljal za umetnika.
Delal je na Dunaju in v Budimpešti, pri Pograjcu, Jurčenkovem Tonetu — Antonu Riharju v Koprivnici na Hrvaškem in doma pri
je izkazala za pravilno, saj je koristila vsem in nikomur škodovala. To je dobro vplivalo na vsa sose-danja društva, podobno so se odzvala tudi ob ustanovitvi občine Brezovica. Tako se je vseh 10 PGD v občini že letos spomladi enotno lotilo urejanja okolja in pričelo med seboj sodelovati. V novi občini namreč poudarjamo
očetu. Za razstavo v Zagrebu je napravil kmeta s košem na rami, skozi usta so pa čebele hodile v panj. Ta kip je kupil nekdanji dja-kovski škof Josip Juraj Stross-mayer. V Koprivnici mu je Jur-čenkov Tone naročil kip Žalostne matere božje z Jezusom v naravni velikosti, ki so ga profesorji na akademiji dobro ocenili.
Škoda, da je Franca uničevala pijača.
Anton Rihar
Pri Jerneju Trnovcu seje izučil mizarstva in podobarstva tudi Jurčenkov Tone — Anton Rihar iz Polhovega Gradca, kije bil nadarjen za ta poklic.
Od Trnovca je šel po svetu, da bi se kaj več naučil. Prišel je na Hrvaško v Koprivnico in se poročil s hčerko tamkajšnjega podobarja. V Tonetovi delavnici je delalo včasih 5 do 6 pomočnikov, nekaj časa tudi Trnovčev sin Franc.
France Vodnik
Rojen je bil leta 1874 pri Gro-gurju (Gregorju) na Podrebri pri Polhovem Gradcu. Oče je bil zidar, dober zlasti za peči in kotle, v zimskem času pa je izdeloval lične pipe-fajfe iz pušpana in jih znal lepo okovati.
Mladi France je pričel slikati domače panjske končnice, ki so bile všeč Jerneju Trnovcu. Zato ga je 17-letnega vzel v uk podobarstva in rezbarstva.
Od Trnovca je šel delat h kiparju Alojziju Progarju v Celovec, potem pa na Dunaj k akademskemu kiparju Hoffmanu von Aspernburgu. Ko se je vrnil v Polhov Gradec, je delal kor za farno cerkev in oltarje za Logatec in Toplice; tako navaja vaški kronist.
Končno se je ustalil kot kipar, rezbar in konservator v Novem mestu, kjer je bil tisti čas edini tak mojster. S slikarjem Strnenom je nekaj časa obnavljal slike in freske v Novem mestu.
Leta 1929/30 je v cerkvi na Podrebri restavriral zlata stranska oltarja.
Vodnik je znal povedati, kako so se stari podobarji in slikarji obiskovali in hodili drug k drugemu v »šolo« ter se pogovarjali o svojem delu, naročilih, barvah, pa o tem, kaj dela Josip Grošelj iz Selc pa Šubici v Škofji Loki. Trnovec je hodil k Tomanu v Ljubljano, k Trnovcu pa Vurnik iz Radovljice.
France Vodnik je verjetno zad-
nujnost samostojnega gospodarjenja v vseh pogledih na ozemlju posameznega društva. Vsako društvo ima izdelan požarni načrt in strategijo preprečevanja nesreč in reševanja v primeru le-te. Kot hišni gospodarji pa moramo gasilci na podoben način sodelovati tudi na vseh drugih področjih in skrbeti, da bo vsak zaselek zaživel v svoji specifičnosti kot samostojna celovita osebnost.
Prispodoba tega so prepoznavni — (predstavljeni) krajevni biseri — naravne in kulturne zanimivosti in ljudje —legende.
Pregovor: Roka (sosed) umije roko (soseda), obe pa obraz (kraj kot celota) in pa gasilski pozdrav: Na pomoč (na vseh področjih!) se morata torej trajno družiti, saj je dosedanji način prepoln nepotrebnih medsosedskih sporov, kar skupnosti razbija in ljudi odtujuje med seboj.
Na letošnjem gasilskem prazniku, ki je bil v soboto, 12. 8., je bilo še posebno slovesno. Ob novem gasilskem vozilu in novo asfaltiranem dvorišču je v gasilskem domu zazvonil tudi telefon, ki je pogoj za priključitev na centralni sistem alarmiranja.
Gasilci se zahvaljujejo vsem sponzorjem za pomoč in vse lepo pozdravljajo.
Drago Stanovnik
nji iz druščine rezbarjev in podobarjev, kije rezbarila v Polhovem Gradcu, pa tudi po Sloveniji in v tujini.
Ta »druščina« bo »živa«, dokler seje bo kdo spominjal, dokler bo o njej še kdo pripovedoval in znal pokazati njena dela.
Samouki
Zapisati pa je treba, da so na polhograjskem območju živeli tudi ljudje, skoraj bi jim rekli vaški posebneži, SAMOUKI, ki so poleg vsakdanjega dela prijeli tudi za rezbarski nož ali dleto in delali za potrebe kmečkega človeka na vasi ali samotni kmetiji.
Logarji
Na GORI Sv. LOVRENCA so bili doma LOGARJI, ki so bili izredno nadarjeni. Gospodar je bil Matevž SETNIČAR (roj. 1837).
Njegov brat JANEZ SETNIČAR (roj. 1844) je delal na grajski žagi in bil podobar, mizar, iz pušpana je delal klarinete, pipe s človeško ali pasjo glavo. Sploh vse, česar seje lotil, je naredil. Skupaj z Jernejem Trnovcem sta se po smrti S. Rupnika lotila popravljati oltarje in preslikavati svetnike in se tako ob delu učila, kot bi rekli danes.
Tudi brat Miha SETNIČAR (roj. 1840)je bil »vseznal«; bilje godec, velik šaljivec in je delal na Petačevi žagi.
Sploh so bili vsi Logarji za šalo.
Sedanji gospodar na Logarjevi
domačiji, Pavle Setničar, je Ma-
tevžev pravnuk ter Janezov in
Mihov pranečak. a ii»u uuuimil slu icn je iinei pri
Medvejskem mostu, na koncu grajskih njiv kočico (Polhov Gradec 67) MARTINETOV JOŽE.
Kronist piše: »Jože je bil original, vseznal, bil mizar, kovač, ključavničar, prerok, podobar, slikar in zdravnik.«
Pri Jožetu seje veliko zadrževal njegov brat TINČEK, kije bil bolj podobar in rezbar. Iz pušpana je delal lepe fajfe in jih tudi lično okoval. Belčan na Belici mu je naročil izdelavo velikega Križanega, a o končni izdelavi ni podatkov.
Vaški kronist je 24. decembra 1930 za oba Martinetova zapisal: »Naj bodo Jožetovi ali Tinčkovi Kristusi, lepši so pa še bili kot danes Kraljevi, ki je tako imeniten podobar. Škoda, prehitro sta umrla ali pa prekmalu na svet prišla.«
Mi dandanes lahko le potrdimo ljudsko reklo: »Vsake oči imajo svojega malarja.«
Po pogovorih, rokopisih,
časopisnem članku in literaturi zapisala — Jožica Kavčič
Literatura:
1. M. Marolt: Dekanija Vrhnika, Ljubljana 1929
2. Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1929
3. Krajevni leksikon Slovenije II, Ljubljana 1971
4. F. Tomšič: Kronika — rokopis
5. P. Breščak: Oživljena podoba, časopisni članek
Pridobitev, kot je novo sodobno kombinirano gasilsko vozilo za pomoč vsem ijudem ob požaru, povodnji, suši ali drugi nesreči, je dovolj velik razlog za gasilsko in tudi krajevno ter občinsko praznovanje. Takšno srečanje se je v juliju dogodilo tudi na Jezeru pod Krimom. Ob tej priložnosti so gasilci domačinom in gostom povedali:
Za nas, gasilce, je danes pomemben dan, pomemben pa je tudi za vse vaščane Jezera, ki se zavedajo, da je požarna varnost njihovih domov poleg drugega odvisna tudi od opremljenosti in usposobljenosti domačih gasilcev.
Prav vaščani Jezera so, labilnim socialnim razmeram naše družbe navkljub, skupaj z Občinsko gasilsko zvezo Lj.—Vič-Rud-nik finančno izdatno pomagali gasilskemu društvu pri nabavi av-tocisterne, za kar jim iskrena hvala.
Povezanost vaščanov in gasilcev v naši vasi obstaja žc od začetkov gasilstva na Jezeru.
— Ko so v letu 1923 ustanovili gasilsko društvo Jezero, 24 članov tedanje požarne straže ni imelo na voljo nobenih materialno tehničnih sredstev. Vendar so že v naslednjem letu s pomočjo vseh 49 domačij Jezera nabavili vprežni voz, opremljen z ročno gasilno brizgalno in enim navijakom, na
Prvo leto je bila Ravnica, drugo Mebasta, tretje Robanov kot, četrto Galija in peto, letošnje leto Ognjena voda, tabor izvidnikov in vodnic brezoviškega Stega Ostro-rogi jelen.
Letošnje skavtsko leto je minilo kot bi mignil, saj je bilo bogato posejano z delovnimi akcijami, izhodi, podvigi, srečanji in vsakote-denskimi sestanki. Na njih smo izpopolnjevali svoja znanja, gradili skupnost, utvarjali medsebojna prijateljstva in bili neredko v pomoč bližnji in daljni okolici.
Nagrada za celoletni trud in delo pa je štirinajstdnevno taborje-
Dobro zastražen vhod z indijanka-m i v ospredju
nje, ki seje letos odvijalo v prečudoviti belokranjski vasici Božo-kovo. Sotorska platna smo razpeli na najbolj JV delu Slovenije, do takrat za večino skavtov še neraziskanem področju. Po kratkem ogledu smo ugotovili, da je prostor idealen, s treh strani nas je obkrožal gozd na južni strani pa je tekla Kolpa. Vse kar smo premišljevali, snovali, načrtovali, se pogovarjali doma se je začelo zares.
Že prvi dan smo se prelevili v indijance, ki so bili naši vzorniki celih štirinajst dni. Indijanci so živeli v plemenih in bili močno povezani z naravo. Naše pleme se je
katerem je bilo 50 metrov cevi.
— Ko je bil leta 1929 zgrajen gasilski dom, so pričeli razmišljati o nabavi motorne brizgalne. Motor prenosne gasilne brizgalne s pretokom 200 l/min je na Jezeru zabrnel leta 1932, v letu 1939 pa so kupili zmogljivejšo, še danes delujočo motorno brizgalno Ilo, katere pretok je 500 l/min.
— Nabava prvega gasilskega avtomobila znamke fiat Torino, z močjo 34 Ks, datira v leto 1954, v letu 1957 pa so se jezerski gasilci opremili z gasilskim avtomobilom znamke Okland, kije bil v sestavi voznega parka društva vse do leta 1970. Takrat so nabavili gasilski kombi IMV, ki so ga v letu 1977 opremili z motorno brizgalno rosembauer.
— V letu 1982 so nabavili avto-cisterno TAM 130 in v letu 1985 zamenjali dotrajan IMV-jev kombi z orodnim vozilom TAM 110.
In prišlo je leto 1995. Ob pokroviteljstvu OGZ Lj. Vič-Rud-nik ter razumevanju vaščanov Jezera je naš v kraj pripeljala zmogljivejša avtocisterna. Z nadgradnjo in predelavo smo dobili sodobno gasilsko vozilo, s katerim upravlja posadka treh gasilcev. Avtocisterna je opremljena z rezervoarjem prostornine 6000 litrov, dvema navijakoma s po petdesetimi metri cevi, pripravljenima za takojšnje gašenje, ročnimi
poimenovalo OGNJENA VODA, lovili smo ribe, si šivali prave indijanske obleke, izdelovali orožje, nakit in še bi lahko naštevali. J
Taborjenje seje tako kar prehitro prevesilo v drugo polovico, ko smo začeli podrobneje odkrivati lepote Bele Krajine. Začeli smo v 1 belokranjskem muzeju in nadalje- j vali s potepi do Semiča in Črnom- j lja. Obiskali smo črnomeljske in ljubljanske skavte, ki so taborili v bližini. Ob vrnitvi v tabor smo bili kar precej izčrpani od naporne poti in vročega sonca. Toda že naslednji dan so se nam povrnile moči, saj so nas domačini prijetno presenetili in nas povabili na ogled Kozjanske zidanice. Zidanica ima znamenite freske, starinsko prešo za grozdje in predvsem odlično vinsko kapljico. Večer ob tabornem ognju nam je polepšal g. Jože Nemanič, kije predstavil Božako-vo, vaška mladina je poskrbela /a zabavni program, gospodinje pa so z okusnimi pogačami naredile večer nepozaben.
V nedeljo so v vasi obhajali god farne zavetnice Sv. Magdalene, blagoslovili zvon in vaško zidani- ; co. Celotnemu slavju smo se priključili tudi skavti skupaj z našimi starši in prijatelji, ki so nas prišli obiskat. V ponedeljek na predvečer našega odhoda je g. župnik daroval sv. mašo v zahvalo za naše bivanje. Nato je bila tudi najlepša l zahvala za vse kar smo lepega I doživeli.
Posebna zahvala: g. Stanetu Nemaniču, G. Jožetu Nemaniču, g. Slavotu Kbzjanu in vsem Bo-žakovčanom.
Mnenja o taborjenju: I
Klara: »OK, Velik kopanja, Kol- I pa full uredu.«
Petra: »Dost blaga, dost rezanja, [ full smo se Stekal.« 1
Mira: »No commenl.«
Jera: »Novicijat, bi bil lahko tišje I med stražo.«
Damjana: »Supet izlet, dobra blatna pustolovščina v jami.«
Mateja: »Najboljši so bili kanuji in pravo indijansko življenje.«
Meta Kastelic
gasilnimi aparati, dihalnima apa-ratoma ter sredstvi za razsvetljav" in reševanje.
Gasilci se zavedamo, da vozil" brez strokovno usposobljene p"' sadke ne more in ne sme na intef' vencijo. Na vajah in demonstrac1' jah smo spoznali njegove znači'-nosti in specifičnosti ter za delo' njim strokovno usposobili pc| sadko, ki jeavtocisterno popeljal'! v ognjeni krst pri omejevanju '"i gašenju požara brunarice na Jez6' ru v maju mesecu.
Povezanost vasi in gasilcev Jc zera nam danes ni tuja, želimo % da bi se v bodoče le še krepila, ka( velja tudi za sodelovanje s podjetj1 iz našega kraja in okolice, nove ustanovljeno Občinsko gasilsk" zvezo Brezovica ter Občino BrC zovica. Naj se na koncu v imen' vseh gasilcev GD Jezero zahvali-1 vsem, ki so kakor koli pripomog' k razvoju gasilstva na Jezeru HVALA!
Iskrene čestitke Janezu Pe-trovčiču in Luku Vreslaku za dosežen naslov namiznoteniš-kega evropskega prvaka v dvojicah.
Čestitamo tudi vsem članom Namiznoteniškega kluba Pre-serje in jim želimo še mnogo športnih uspehov.
Janez Miklil Odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in Spori občine Brezovica.
Posebnost gasilskega praznika v Notranjih Goricah so bili tudi gostje iz pobratenega gasilskega društva Kastav pri Rijeki, kar je podalo prazniku tudi mednarodni značaj. Tako kot domači župnik Janez Ham (na sliki) smo goste pozdravili tudi vsi ostali in jim zaželeli dobro počutje in srečno pot. (Besedilo in foto: Drago Stanovnik)
Gasilski praznik v Notranjih Goricah      Gasilski praznik na Jezeru
Poletni utrip v zeleni dolini
lla. kakor biser skrita
z domače skakalnice
\o mimo v soncu grem
!,e" obok
W''ste nno stresa, tirno [Soncugrem Velenju ti
8    se ustavi [Se lahko WehneS mi.
i'«* Plamena m oči
Iskrita, p,"°« in tiha
m
je skrita. 1 i^ojtrenutek ti,
l"* več ni, "tirno *">cu grem.
Pride poletje, pride leto za letom in zadnje čase je še nekam bolj vredno svojega imena, saj je postala vročina tako rekoč že neusmiljena.
Tudi zeleni in z gozdovi obdani podlipski dolini ni prizanešeno.
Ljudje, ki premorejo vsaj košček zemlje, tožijo o suši, ki desetka pridelke.
Otroci seveda še nimajo takih in podobnih skrbi. V poletnih dneh jih moti le, da jim je večkrat prevroče in zato se željno ozirajo za vsakim prgiščem vode. Nekateri že malo večji se zbirajo ob in seveda v bazenu, ki ga je na gornjem koncu vasi uredil Vinko Cankar.
Mlajši in manjši pa se namakajo kar v mini bazenčkih ob domači hiši. Sploh jih ne moti, če voda ni tako topla kot na primer v toplicah.
In če jim starši ali kdor koli poleg bazenčka postavi še skakalnico v podobi pleskarske lestve, je zabava toliko pestrejša.
Gugalnica poleg bazena pa služi tudi za rekreacijo in krepitev mišic malih nadebudne-žev in nadebudnic!
Da, včasih je mogoče z malo dobre volje in truda tudi s skromnimi pripomočki pričarati veliko veselja in zabave in —seveda — ohladiti od vročine napadena telesca!
Vsak in ob vsakem času le ne more biti na morju, kajne?!
Ivan Malavašič
Če nekdo prvič pripleza vrh skakalnice, ni kar tako...
-■•(.i <0\l
Jelka iz Borovnice
Jjv asfalt v ^Blatna Brezovica
^ščani Blatne Brezovice so v ilif k 'eP^e podobe kraja vgrajen kamenček. V juniju in ju-
»Tako so delali...«
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE V BISTRI pri Vrhniki vas v dneh 13., 14., 16. in 17. septembra 1995 med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro vabi, da si ogledate predstavitev nekaterih starejših opravil in tehnologij. Delovni postopki bodo prikazani na obnovljenih muzejskih eksponatih.
V kmetijskem oddelku si boste lahko ogledali prikaz različnih pogonov v kmetijstvu, mletje žitnega zrnja v mlinu na vodni pogon in kovaško tehnologijo.
V lesarskem oddelku bomo prikazali, kako so nekdaj rezali hlodovino na žagi venecijanki in demonstrirali delo v stari muzejski delavnici.
V Poštnem muzeju v Škofji Loki, Stara Loka 3, dislociranem oddelku Tehniškega muzeja Slovenije, si boste lahko v istem času ogledali demonstracijo delovanja najstarejših električnih telegrafskih aparatov in prve avtomatske telefonske centrale v Sloveniji.
K. M.
liju je bil asfaltiran še preostanek poti do podružnične cerkve sv. Jakoba, istočasno pa je bil urejen še prostor pred vhodom v cerkev. Novo pridobitev so slovesno izročili namenu po žegnanjski maši na Jakobovo nedeljo 30. julija. Ob udeležbi številnih vaščanov je cesto odprl župan Vinko Tomšič,
blagoslovil pa jo je dekan Florjan Božnar. Dolžina novo asfaltirane ceste je 327 m z 2 m širine in urejenim odvodnjavanjem. Dela je izvedlo Cestnopodjetje Ljubljana, finančno pa so bila pokrita s sredstvi samoprispevka in dotacijo občine Vrhnika.
L. G.
Kapelica v Blatni Brezovici
Znamenje ob poti
Na izbranem kraju, tam, kjer je zemlja najbliže nebu. se z osamelca sredi Barja po okolici razgleduje majhna kapelica. Ljubljanica, dremajoča pod vrbami, se počasi vije po ravnini, kjer belino brez poudarja temno zeleno obrobje krimskih gozdov. Nekje za meglicami se je skrila Ljubljana, vzhajajoče sonce jo šele prebuja, zato pa v njegovi luči že odseva Polhograj-sko hribovje. Tam naprej je Vrhnika, nad njo kraljuje Sv. Trojica, Cankarjeva bela golobica. Pozdravljena, starejša in večja sestra! Pozdravljene tudi ve, moje družice, ki verno bdite nad mesti in vasmi. Pozdravljena moja bližnja soseda podružnična cerkev sv. Jakoba, pozdravljeni fara pri sv. Pavlu na Vrhniki in Žalostna gora pod Krimom. Velika družina smo, štirinajst ali petnajst vas vidim, bleščečih se v svetlobi novega
dne, pripravljenih, da ponudite zavetje popotniku.
A ne pozabite, da je danes moj rojstni dan. Abrahama naj bi srečala, v govorici ljudi seveda, pa naš čas teče drugače in dolgost našega življenja ni merljiva z njihovimi urami. Odvisna je od njihove ljubezni in zvestobe izročilu staršev. In priznati moram, da lepo skrbijo zame, prav taka sem, kot tistega septembra pred petdesetimi leti, ko ste me prvič ugledale. Le zelenje okrog mene je sedaj bujnej-še, pa mi to kar prija, saj me varuje pred vročim soncem in mrzlim vetrom, ki kar prerad razkazuje svojo moč. Saj veste, kako je že nagajal mojemu bratu križu, ki je stal tu pred menoj. Prevelik je bil in ko je strela zanetila ogenj na bližnjem kozolcu, so ga predniki mojih zdajšnjih skrbnikov odnesli na varno.
Težki časi so bili takrat, ko so me pozidali. Štiri leta je še gorela slovenska zemlja, potem
je še s silnejšim plamenom zagorelo sovraštvo. Ne vem, kateremu priprošnjiku se lahko zahvalim, da sem se rodila prav v času, ko so novi oblastniki želeli uničiti dušo naroda tudi tako, da so rušili in uničevali znamenja njegove vernosti. Verjetno kar svojima patronoma, posvečena sem Kristusu Kralju in Materi božji. Bila sem sad zaobljube vaščanov Blatne Brezovice, ki so srečno prestali vojno vihro.
Sedaj je drugače, zdi se mi, da ljudje vse preveč hitijo. Ni več tako kot včasih, ko so se kdaj ustavili in pokramljali z mano. Pa jim ne zamerim. Veselim se, ko jih gledam, kako še vedno z ljubeznijo skribjo za svoja polja in v moji okolici in ni jim vseeno, kakšna bo naša vas. Tako so prav letos asfaltirali cesto do cerkve in jo na žeg-nanjsko nedeljo slovesno izročili namenu.
Lep sončen dan bo danes, sestrice, izpolnjen z občutenjem mojega praznika. A tudi takrat mi je lepo, ko opazujem rojevanje letnih časov, ko gledam zoreča pšenico in vonjam dišeče seno v bližnjih kozolcih. In v pozni jeseni, ko za praznik vseh svetih zagori nešteto plamen-čkov na pokopališču ob cerkvi, kjer počivajo tudi moji stvaritelji. Ko so jih nesli na zadnji poti, so se še enkrat ustavili pri meni, da se v dnevu slovesa pred Bogom spravijo s svetom. Tak je star običaj pri nas in vesela sem. da sem ljudem lahko v tolažbo v trenutkih bolečine. Tako je moje poslanstvo le še polnejše in sem svojim ljudjem bližja, ko posvečujem njihova pota. Po spominih Marije Hladnik (Lahove mame) zapisal Leon Gostiša
Ohladitev v najbližji vodi
V naši bližnji in daljni okolici kar nekaj krajev in objektov, kjer se je bilo moč čez poletje ohladiti v sveži vodi.
Zelo obiskano je bilo Jezero pri Podpeči (slika 1). Največ obiskovalcev je bilo ob sobotah in nedeljah, ko so v enem dnevu našteli tudi okoli 800 avtomobilov. Lastnik brunarice je organiziral stalno redarsko službo, kije vzdrževala red pri parkiranju avtomobilov, in tako so bili okoli jezera le kopalci. Tu so se preko tedna kopale predvsem skupine mladih, ob vikendih pa cele družine, ki so preživele dan na soncu in v sveži vodi.
Tudi jezero na Rakitni (slika 2) je ob lepih sončnih dneh vabilo številne enodnevne goste. Nekaj težav je bilo s parkiranjem avtomobilov, saj je vsak hotel svojega jeklenega konjička parkirati čim bliže jezeru in kotičku, kjer si je pripravil piknik. Če pa pride okoli 500 avtomobilov, so težave tu. Zdaj ko so 20 minut od Ljubljane.
Po neuradnih informacijah je bila kopalna sezona ob vrhniškem bazenu (slika 3) nekoliko slabša. Največ kopalcev v enem dnevu je bilo okoli 350, seveda seje največ kopalo mladih z Vrhnike in njene okolice. Letos so uvedli tudi novost: kopanje v večernih urah za organizirane skupine in starejše mirne kopalce. Izvedli so plavalni tečaj, tako daje nekaj neplavalcev splavalo.
Nekaj Vrhničanov je v vročih dneh rado zahajalo v Stari maln (slika 4), kjer so imeli ves čas kar svežo vodo. Najbolj pogumni, predvsem mladi, so se kopali. Največ kopalcev v enem dnevu je bilo okoli 50. Najemnik koče Turističnega društva Vrhnika je za vse goste kar dobro poskrbel.
Tudi po drugih bližnjih krajih je ob vročih dneh prišla prav vsaka voda, mlaka, potok, da so se mladi pozabavali ter si krajšali poletni dolgčas.
S. S.
JAN — SELEKT TEHNIČNA TRGOVINA
Sinja Gorica 1, Vrhnika telefon/fax: 061/754-501 V naši tehnični trgovini vam po ugodnih cenah ponudimo:
• material za vodovod in centralno ogrevanje,
• elektromaterial,
• vrtne kamine,
• razno drobno orodje
• in drugo tehnično blago.
Za nakup se priporočamo.
Delovni čas:
vsak dan od 8.00 do 12.00 od 15.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 13.00
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Mojster pri peki holandskih palačink
»SLADKI PIKNIK« na našem vrtu
Ni nam bilo treba v Holandi-jo, da bi poskusili »poffertjes«, holandske palačinke. Pokušina je bila kar na našem vrtu. Kuharski mojster za palačinke, naš prijatelj Edo Zupan, je v zraku spretno obračal naše običajne »omlete«. Pomagala mu je tudi naša stanovalka Tončka Petelinova, ki seje tako spomnila časov, ko je službovala v Javni kuhinji v Ljubljani.
In kakšne so holandske palačinke?
Diši že, diši, ampak kdaj bodo prišle do nas?!
»Še veliko zdravja, Jože Cukale!«
Kronika dogodkov:
• Konec junija se je tistim, ki imajo rojstni dan v pomladnih mesecih, na praznovanju pridružil tudi naš dobri znanec Ivan Malavašič iz Podlipe. Tako smo poleg običajne torte in pesmi doživeli tudi lep kulturni program. Seveda, Ivan Malavašič nam je bral svoje pesmi. Objavljamo eno od njih, ki pripoveduje o »maminem prazniku« malo drugače.
• Šestega julija so nas obiskali stanovalci doma iz Ilirske Bistrice, ki so si naš konec Slovenije izbrali za celodnevni izlet. Za nekatere je bilo srečanje še posebno prijetno, saj je nekaj naših stanovalcev določen čas živelo prav v tamkajšnjem domu, pa tudi letošnje Srečanje pevskih zborov socialnih zavodov je bilo tam. Seveda tudi brez pesmi ni šlo in poslovili smo se z željo, da se kmalu spet srečamo.
• 13. julija smo pripravili pogovor z misijonarjem Jože-tom Cukaletom (ob letošnjem obisku v Sloveniji smo ga sicer veliko srečevali v našem domu, saj ima tu veliko znancev).
Zanimalo nas je, kako živijo ljudje v Indiji, kako je poskrbljeno za starejše, kakšna je strpnost med različnimi verami, pa tudi, kako živi on sam v njegovi drugi domovini. Poleg odgovorov na vprašanje nam je povedal tudi nekaj nasvetov za zdravo in mirno življenje.
Jože Cukale nas je presenetil s svojo zbranostjo, iskrivostjo, mladostno pojavo in optimizmom. Želimo mu veliko zdravja!
— 4. in 16. avgust — piknik s Kvartetom Raskovec.
Majcene, saj jih na posebni ponvi (podarili so nam jo v domu za starejše na Nizozemskem) hkrati pečejo kakšnih dvajset! Medtem ko smo se mi sladkali, so nam prepevali pevci Kvarteta Raskovec. Z njimi je prišel tudi harmonikar, ki je zaigral nekaj poskočnih — nekateri so celo zaplesali. Na veliko veselje našega Vinka je nekaj časa za ples našla tudi Ines iz Holandije, ki že zelo dobro govori slovensko.
No, da ne bomo peli samo hvale, je treba zapisati, da so nekateri pogrešali vino. Lahko smo si postregli s sokom — češ da vino ne sodi k sladkim jedem! To je čisti »larifari,« pravijo tisti, ki verjamejo v »zdravilno moč« rujnega vinca. Pa saj bo kmalu september, čas za naš vsakoletni piknik z vsem, kar sodi zraven.
Stanovalci Doma (četrtkova skupina)
Za mamin praznik
Za tvoj praznik, draga mama, venec živ smo spletli ti; saj smo okrog tebe zbrani vsi, ki tvoje smo krvi.
V vencu smo sinovi, hčere, vnuki in prijatelji;
o ljubezni, večno mladi, naše govore oči.
Vsak od nas tvoj cvet je, mama, v tvojem vrtu zrastli smo; ni bolj zvestega vrtnarja, kot srce je mamino. Tisočkrat je tvoja roka nežno božala vsak cvet; z njo obrisala si solzo, ko odhajali smo v svet.
Sredi venca zdaj si, mama, sreča ti v očeh žari, ker vsaj danes nisi sama, kakor si večino dni.
V vsakem cvetu sto želja je, sto voščil za praznik tvoj! Tudi mi smo danes srečni, ker v tem vencu smo s teboj!
MLADI GASILCI PODLIPE — SMREČJA NA TABORJENJU OB KOLPI—Gasilska zveza Slovenije vsako leto prireja tabore za svoje najmlajše člane, ki se prek leta izkažejo z raznimi prostovoljnimi akcijami, se udeležijo gasilskih tekmovanj, so aktivni v svojih prostovoljnih gasilskih društvih. Prejšnja leta je bil tabor na Debelem Rtiču, za letos pa so ga postavili ob reki Kolpi pri Adlešičih. V času od 26. 7. pa do 2. 8. 1995 se je tabora na Kolpi udeležilo tudi 20 mladih gasilcev iz Podlipe — Smrečja, kjer so prebili 7 nepozabnih dni. Skupaj z gasilci iz Logatca in Postojne so utrjevali gasilske sprenosti, opravili tečaj gasilec PIONIR ter se poskušali v raznih taborniških veščinah. Brez kopanja in čolnarjenja po lepi Kolpi seveda ni šlo. Tako je sedem dni kar prehitro minilo za mlade gasilce. Mlade gasilce iz Podlipe in Smrečja so obiskali tudi predstavniki gasilske zveze Vrhnika, ki so finančno pripomogli k udeležbi tabora. Mladi gasilci se jim najlepše zahvaljujejo in obljubljajo še večjo aktivnost in delovanje v domačem prostovoljnem društvu. NA POMOČ!
S. S.
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
GROBLJE 3 61230 DOMŽALE
Še prosta študijska mesta
Vse, ki ste ostali brez vpisnega mesta na Univerzi, pa vas veseli delo z naravo, z ljudmi, z domačimi živalmi in s tehniko ter želite delati pri ohranjanju lepe slovenske pokrajine in poseljenosti podeželja ali pa vas mika delo v laboratorijih, v javnih službah, v svetovanju, v strokovnem šolstvu in drugje, vabimo, da se vpišete na visokošolski oz. višješolski študij kmetijstvo-zootehnika na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, kjer je še nekaj prostih študijskih mest. Informacije o študiju dobite na našem telefonu 061/713-611.
Kandidati se lahko prijavijo s tretjo prijavo neposredno na Biotehniško fakulteto, Jamnikarje-va 101, Ljubljana ali na gornji naslov.
POČITNICE NA DEBELEM RTIČU
Sreča za dvajset otrok
Občina Vrhnika je Območni organizaciji Rdečega križa dodelila sredstva za letovanje otrok. Izbrali smo dvajset otrok z Vrhnike, iz Borovnice in Loga, katerim starši niso mogli omogočiti oddiha na morju.
Nekateri so bili izbrani iz zdravstvenih razlogov (astma, pogosti bronhitisi). Organizaciji se je pridružila tudi župnijska Karitas in otrokom kupila trenirke.
Z upravo Debelega Rtiča smo se dogovorili za ustrezen termin letovanja in se 30.6.1995 odpeljali na desetdnevne počitnice. V udobnem avtobusu — Leskovec — smo se sveži in spočiti pripeljali na cilj soncu in morju naproti. Namestili so nas v A paviljon, kar pomeni, da je bila v stavbi ambulanta z zdravnikom in ponoči dežurna sestra. V sobah je bilo po dvanajst postelj, tako da smo se razdelili v dve skupini.
Seznanili smo se s hišnim redom, uredili garderobo in se po opoldanskem počitku ob 15. uri odpravili na plažo. Skupino sva vodili Joži Bunčič in Teja Sraj. Te-ja, profesorica telesne vzgoje, je najprej preverila plavalne sposobnosti otrok in ugotovila, da jih kar nekaj ne zna plavati. Mala Marija z Loga pa se je vode straš-
no bala.
Vsak večer po večerji so se otroci posladkali s sladoledom in se nato zbrali na košarkarskem igrišču.
Pedagoško vodstvo Debelega Rtiča je pripravilo pester program za vse otroke na letovanju, v katerega so se naši otroci uspešno vključevali. Prepevali smo na ka-raokah, se šemili na maškaradi, plesali in uživali ob nastopu ma-žoretk in ptujski noči ob kurentih. Na izboru MISS Debelega Rtiča je zablestela Tanja Balabanič: s čedno postavo, simpatičnim obrazom in konktretnim samozavestnim nastopom je ogrela srca mnogih otrok. Vsak večer so tudi razglasili rezultate tekmovanj, ki so bila organizirana podnevi na plaži. Tudi teh so se naši otroci z veseljem udeleževali in dosegali lepe rezultate. V štafetnem plavanju za dečke so se uvrstili na drugo mesto, deklice pa so bile tretje.
V skokih v vodo je bila najboljša Tanja Čuček, ki je dosegla prvo mesto. Zidali smo tudi gradove v mivki, se igrali med dvema ognjema, kjer je naše moštvo doseglo tretje mesto.
Na izlet smose odpeljali z ladjo do Kopra, kjer smo si ogledali staro mestno jedro, se ohladili s sla-
t: l n 1 u
S; k č
doledom in popoldne zopet tfj p li v kopanju, plavanju in igfa' ti plaži. Hrana je bila zelo okusjj \ v zadostnih količinah. N AJv" d ja je bila velika in okusna p& si
Pred spanjem je Joži z skupini prebrala pravljico, ve' i so jo le redki poslušali do k°', Za vse, ki so prej zaspali, jo J6' traj na kratko obnovila.
Otroci so bili zdravi, razen1 j ga vnetega ušesa in nekaj ma" odrgnin na nogah. Tudi spi*, f so vsi učenci, razen najmM , Elvedina. Marija, ki se je v v ku vode bala, je splavala v C vseh nas in nje same.
Počitnice so hitro minile, o' so uživali v kopanju in plavi mnogi v okusni hrani, nekati lo v prostorni in udobni pol Spletle so se prijateljske vi otroki drugih skupin in k tako da je bilo slovo težko kle so tudi solzice. Veliko ji lepega in nepozabnega, vsak je odnesel s seboj doživetje, ga bo še dolgo spominjal.
V imenu otrok bi se radi zal1' lili g. Vinku Tomšiču za fina"' pomoč in razumevanje, da | otrokom lahko omogočili počitnice.
Iskrena hvala tudi župoj Karitas, pa tudi predsednici čega križa ge. Marinki Furla" idejno pobudo in organizacij" tovanja. Želimo si, da bi otrok lahko omogočili takšne počit' J? tudi v prihodnjem letu.
Zapisali: Joži Bunčič, Teja
Mladi argentinski Slovenci obiskali Cankarjevo Vrhniko
V ponedeljek, 7. avgusta, so bili gostje vrhniškega župana Vinka Tomšiča dijaki Slovenskega srednješolskega tečaja Ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. Letos je prišla na obisk v domovino svojih prednikov peta skupina slovenskih srednješolcev, ki sije za cilj svojega obiska že tretjič izbrala Cankarjevo Vrhniko.
Mlade slovenske goste iz daljne Argentine je v sejni sobi občinske zgradbe najprej pozdravil gospod župan Vinko Tomšič in jih povabil, naj se vrnejo v domovino svojih staršev za stalno ali pa samo na študij. Če to ni mogoče, pa jim je v popotno malho zapisal misel, da je v njihovem življenju kljub temu možnost sodelovanja z domovino poleg kulturnega tudi na gospodarskem področju, ko bodo zakorakali v življenje kot ekonomisti, pravniki, inženirji, umetniki ali v katerem drugem poklicu. V spomin na njihov obisk jim je podaril knjigo Iztoka Geistra Ljubljansko barje, ki bo obogatila njihovo knjižnico in jih spominjala na Vrhniko ter njeno okolico.
Mladi argentinski Slovenci so se županu zahvalili s priložnostnim kulturnim programom, kije obsegal recital pesnika Antona Aškerca in petje pesmi v sloven-
skem in španskem jeziku. Poskočni ritem temp1 mentne južnoameriške sambe in ubrana zboro[ duhovna pesem v slovenskem jeziku sta nam pribil most in širino mladih ljudi, ki povezujeta dve domovi Ob koncu sprejema so tudi oni gospodu županu po* li skromno darilo.
Nato sta jih po Cankarjevi Vrhniki popeljala g4 in gospod Rodetova, ki sta jim pokazala nekdanje \ sarjeve klade, kjer zdaj stoji spomenik pisatelju M Cankarju, ki ga je leta 1930 izdelal kipar Jurkovm Enajsto šolo pod mostom čez Ljubljanico, CankatR rojstno hišo Na klancu, cerkev sv. Trojice in župfth cerkev sv. Pavla. V slednji je vrhniško župnijo na t\ ko predstavil upokojeni gospod župnik Kapš. Ob h so se gostje srečevali s spominskimi obeležji, ki s°\ vezana z različnimi domovanji Cankarjeve družifi
Za konec obiska na Vrhniki smo goste popeljali >'| stilno Pri Kranjcu, kjer so jih gostoljubno postrlk kosilom. Tam je beseda stekla hitreje, saj smo vp% voru tako gostje kot tudi gostitelji izvedeli mam novega o življenju danes in v preteklosti v Argent>e samostojni Sloveniji.
Ob koncu se zahvaljujem občini Vrhnika in gosf\ županu Vinku Tomšiču, ki sta obisk srednješolca Vrhniki tudi finančno omogočila. Zahvaljujem A tudi izseljenskemu društvu Slovenija v svetu, kijih venskim srednješolcem omogočila bivanje v SlovW
NAMIZNI TENIS ŽIVI V MAJHNI VASI PRESERJE
Janez Petrovčič -evropska bronasta medalja
Na nedavnem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu za mladince v Haagu (Nizozemska) Je igralec NTK Preserje Janez Petrovčič v paru z Ljubljančanom Lukom Replakom osvojil tretje "Ksto in s tem bronasto medaljo. Tako je ta medalja eden največjih uspehov mladega namiznega tenisa, ki je po besedah strokovnjakov tudi največji mladi talent ta cas v Sloveniji. V Haagu je nasto-P''o preko 800 mladih namiznih 'enisačev iz 43 evropskih držav. Konkurenca je bila najmočnejša doslej. V ekipnem delu so sloven-skl mladinci osvojili 10. mesto ter Za 15 mest izboljšali rezultat z zadnjega evropskega prvenstva.
redno treniral s prvim trenerjem Antonom Svetetom. Nato ga je prevzel Dare Makovec, sedaj pa že eno leto trenira pod vodstvom vrhunskega strokovnjaka Dušana Tigermana. Ta vrhunski strokovnjak seje po 27 letih delovanja na Nizozemskem, kjer je vzgojil najboljše nizozemske igralce in igralke namiznega tenisa, vrnil v Slovenijo in prevzel trenerske posle pri NTK Preserje. Rezultat pa je prav gotovo že viden — bronasta kolajna Janeza Petrovčiča.
Vedeti moramo tudi, daje mladi Janez Petrovčič prešel vse kategorije do mladincev po nekem načrtovanem treningu, za kar je moral vložiti veliko ur trdih tre-
Do medalje pa je Janez Petrovič prišel po trdem in napornem treningu, ko seje moral marsikdaj nif odpovedati marsičemu, s čimer se frç Zabavajo njegovi vrstniki.
Z namiznim tenisom seje pričel ijo ukvarjati v drugem razredu osnov-i>k pe šole, saj jc bil v mali vasi Preser-iti Je to edini šport, pa še oče seje aktivno ukvarjal z namiznim tenisom. V dvorani osnovne šole je
ningov. Na teden ima sedaj 8 do 9 treningov po.-3 ure ter še tekmovanja v soboto in neejeljo. Tako je praktično brez prostega Časa, saj večino časa preživi na treningih in v šoli. Vzornik mu je švedski igralec Jan Ove VVallner. V prihodnosti pa želi čimprej zaigrati v slovenski članski reprezentanci ter zaigrati z najboljšimi svetovnimi igralci namiznega tenisa.
»i o"
Teniški srečanji Vrhnike in Ontagnana (obçina Gonars)
« spomladi je prispelo iz Onta-Spana, kraja v pobrateni občini ^°nars, vabilo o oživitvi športnih stikov med občinama. V začetku ^Prila je ekipa Teniške sekcije Vrhnika gostovala v Italiji, kjer je s teniškimi navdušenci odigrala Prijateljski dvoboj. Športni prijatelji iz Ontegnana so nas zelo lepo 5Drejeli in nam omogočili prijeten sPortni dogodek, ki pa ga je po
Teniška občinska tekmovanja:
Občinsko prvenstvo v dvojicah bo 26.8.1995 v Drago-"lerju.
Občinsko prvenstvo za posameznike bo 1. do 3. septembra 1995 na Vrhniki.
kosilu prekinila neprijetna in zelo močna burja. Do razglasitve rezultatov smo nadaljevali z malim nogometom, ki se je je udeležil tudi župan občine Gonars.
Prijatelje iz Ontagnana smo povabili na povratno srečanje na Vrhniko. Obisk so nam vrnili 29. 'julija, ko je Teniška sekcija pripravila tudi piknik za vse svoje člane. V vročem julijskem dnevu smo dvoboje odigrali že dopoldne, tako da nam je preostalo dosti časa za prijateljsko druženje do razglasitve rezultatov, ki se ga je udeležil tudi vrhniški župan g. Vinko Tomšič. Po pozdravnih govorih smo vsem udeležencem tekmovanj podelili priznanja. Gostje so bili z obiskom zelo zadovoljni, najbolj navdušeni pa so nadaljevali z ogledom naše občine.
Ob slovesu smo si obljubili nadaljevanje prečudovitih srečanj.
MK
TP*
ÊÉÉÉIL
V|-hniški tenisači so prisrčno sprejeli goste iz Italije, seveda brez spominke skupne slike ni šlo.
Po mladinskem evropskem prvenstvu je Janez imel 10 dni »dopusta«. Že v sredini avgusta pa so se pričeli naporni treningi za novo tekmovalno sezono, ki se prične že v mesecu septembru. Članska ekipa bo igrala v prvi slovenski ligi in z mladimi igralci pričakujejo uvrstitev v sredini lestvice. V samem klubu pa precej delajo z mladimi igralci namiznega tenisa, za kar je zaslužen prav trener Dušan Tigerman. Rezultat njegovega vrhunskega in kakovostnega dela je tudi osvojeno državno prvenstvo Gregorja Lcgiša pri mlajših pionirjih.
Kot vedno pri manjših klubih jc problem financiranje. Agilno vodstvo NTK Preserje jc pridobilo kar precej sponzorjev. Vsem tem se Janez Petrovčič zahvaljuje za vso pomoč, saj seje zato tudi lahko udeležil evropskega prvenstva in vseh reprezentančnih priprav in treningov. Bronasta medalja pa je njegovo plačilo in odgovor vsem ljubiteljem namiznega tenisa v Preserju. Prav tako se Janez zahvaljuje tudi klubu in vsem dosedanjim trenerjem pri kaljenju vseh dosedanjih uspehov. Sam pa obljublja, da še ni rekel zadnje besede z loparjem, ampak da bo v Pre serje prinesel še kakšno žlahtnejšo medaljo.
S. S.
Množičen start člartbv in veteranov pred brunarico Jezero
DRŽAVNO PRVENSTVO V GORSKEM TEKU NA KRIM
Vrhničan Miha Grom drugi med mladinci
OSEBNA IZKAZNICA:
Janez Petrovčič, Namizno-teniški klub Preserje, rojen 5. novembra 1978, dijak 3. letnika športne gimnazije Šiška-Ljub-Ijana,
— bronasta medalja mladinci dvojice 1995 Haag (Nizozemska),
— srebrna medalja pri kadetskih dvojicah
(skupaj s Petro Dermastja) na EP v Ljubljani 1993,
— drugo mesto med mladinci za državno prvenstvo leta 1995,
— pionirski državni prvak leta 1992, 1993,
— stalni član pionirske in mladinske državne reprezentance, Trener Dušan Tigerman.
Prvenstvo Slovenije v gorskem teku v disciplini »gor-dol« in hkrati še 4. tek na Krim jc bil v nedeljo, 20. avgusta. Deževno vreme je progo naredilo še bolj težavno, saj jo je razmočilo, da je bila spolzka, kar je tekmovalcem povzročalo kar precej težav in padcev, vendar na srečo brez večjih poškodb.
Krožna proga, dolga 3 km in z višinsko razliko 200 m, je bila dobro pripravljena, vendar pa težka in pravšnja za gorsko preizkušnjo. Potekala pa je od brunarice Jezero do vrha Sv. Ane in nazaj. Člani in veterani so morali preteči 3 kroge (10 km), mladinci in članice pa dva kroga (7 km). V vseh konkurencah je skupaj nastopilo okoli 200 gorskih tekačev, skoraj vsi, ki v Sloveniji nekaj pomenijo, tudi vsled tega, ker se je zbirala reprezentanca Slovenije za tekmo svetovnega pokala na Škotskem.
Rezultati so bili naslednji: člani:
1. Teraž (Acroni Jesenice)
2. Šalamun (TAM Maribor)
3. Čeh (Lenart) veterani:
1. Kirn (Vaka Hrastnik)
2. Čarman (Litija)
3. Reberšak (Radovljica) članice:
1. Vivod (TAM Maribor)
2. Živko (Avtomobil-Ljubljana)
3. De Hooijcr (Nizozemska) Pri mladincih je velik uspeh dosegel član vrhniškega tekaškega kluba COMING Miha Grom, kije v cilj pritekel drugi za tekmovalcem Joškom Petkovškom iz Logatca ter s tem osvojil srebrno kolajno. S tem uspehom sije zagotovil tudi mesto v državni reprezentanci za Škotsko.
Ob tem uspehu jc potrebno dodati, da je Miha v skupnem seštevku v štirih dosedanjih gorskih tekih na odličnem tretjem mestu za pokal Slovenije, tako da ima še
možnost osvojiti prvo mesto za pokal v gorskih tekih. V začetku avgusta pa je Vrhničan Miha Grom dosegel tudi mednarodni uspeh, saj je v dresu državne reprezentance v Wellsu (Anglija) osvojil prvo mesto v kategoriji mladincev.
Za že 4. tradicionalni tek na Krim je potrebno pohvaliti vse organizatorje, posebno pa generalne pokrovitelje teka PROLINE d.o.o. in domačine Brunarica Jezero.
S. S.
KOŠARKARSKA SEZONA SEJE PRIČELA
Vrhniška ekipa z mladimi igralci
Tekmovalca TSK Corning Vrhnika Katja Žibert in Roman Rupnik na tekmo svetovnega pokala Kangaroo Hoppet v Avstralijo
- 20. avgusta sta tekmovalca TSK COMING Vrhnika Katja Žibert in Roman Rupnik skupaj z odpravo Slovenije odpotovala v Avstralijo na prvo tekmo za svetovni pokal v množičnih smučarskih tekih, imenovano KANGAROO HOPPET. To je najdaljša tekma v teku na smučeh v Avstraliji (42 km) in sodi v sklop trinajstih prestižnih maratonov Worldloppet
po vsem svetu. Vsako leto si sledijo po naslednjem razporedu: Kangaroo Hoppet v Avstraliji, Dolo-mitenlauf v Avstriji, Marcialonga v Italiji, Konig-Ludwig-Lauf v Nemčiji, Sapporo international Ski marathon na Japonskem,
Tartu skimaraton v Estoniji, Ga-tineau v ZDA, Finlandia hihto na Finskem, Vasaloppet na Švedskem, Engadin skimaraton v Švici in Birkebeiner rennet na Norveškem.
Roman Rupnik je v zadnjih dveh letih že tekmoval na Švedskem, Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, ZDA ter lani tudi osvojil prve točke v svetovnem pokalu.
Katja Žibert, najboljša tekmovalka TSK COMING Vrhnika, pa potuje na tekmo prvič. Glede na to, da oba redno in prizadevno trenirata, upam, da se bosta iz Avstralije vrnila z dobrimi tekmovalnimi dosežki. V odpravi Slovenije so še nekatera znana imena: Jani Kršinar — olimpijec in večkratni državni prvak, Jani Pustovrh — nekdanji mladinski prvak v teku na smučeh in sedaj profesor na Fakulteti za šport, Jaka Reš — tudi nekdanji državni reprezentant in Worldloppet ma-ster — Stojan Ilič in Sergej Pavličev ter drugi.
Katji Žibert in Romanu Rupni-ku so pri odhodu v Avstralijo pomagali, Petrol Ljubljana, Corning Vrhnika in Henkel Ecolab iz Maribora. Vsem se lepo zahvaljujeta.
N. Č.
Košarkarji Vrhnike so novo sezono pričeli v začetku avgusta, ko so imeli skupne priprave v Pore-ču. To so bili tudi prvi treningi za novo tekmovalno sezono, ki se bo pričela že v mesecu septembru.
Sedemdnevne priprave so po besedah trenerja Roka Zupana popolnoma uspele. Priprav so se udeležili vsi igralci, na katere KK Vrhnika računa v novi sezoni. Trenirali so trikrat na dan po dve uri ter imeli še prijateljsko tekmo s Porečani. Vsi igralci so naporne treninge dobro prestali, kar dokazuje, da so se v poletni sezoni tudi sami pripravljali.
Ob koncu prejšnje sezone so nekateri starejši igralci prenehali z aktivnim igranjem, te pa bodo nadomestili z mladimi iz lastnih vrst.
Sedaj trenirajo štirikat tedensko, s po eno trening tekmo na teden. Zaradi Finančnih težav tudi niso pridobili nobenega novega igralca, tako da pričakujejo v I. B slovenski ligi, kjer bodo tekmovali, boj za obstanek.
Trener Rok Zupan v novi sezoni računa na naslednje igralce: Tr-dan, Rajakovič, Gantar, Lukič, Vrbančič, Vidakovič, Gabrošek, Selšek, Smrekar, Komparič, Cic-mil, Malacko in Medved. Vse tekme bodo igrali v dvorani osnovne
šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Zato že sedaj vabijo vse ljubitelje košarke, da jih pridejo spodbujat. Obenem pa vabijo vse nekdanje košarkarje, ki želijo pomagati klubu, da pokličejo na telefon KK Vrhnika, št. 755-189.
Vsi igralci s trenerjem pa se zahvaljujejo Pizzeriji Boter, trgovini Kara, podjetju RCG.Taverni Papalina, Konzumu Gregor, Diskontu Renata in Športni zvezi Vrhnika za pomoč in izvedbo sedemdnevnih priprav v Poreču.
S. S.
Spored tekem
Borovnica 8.9. 1995, ob
: Feniks 16. 9. 1995, ob
: Snežnik 30. 9. 1995, ob
: Color Medvode 21. 10. 19.30
: Didakta Radovljica 4. ob 19.30
: Unika TTI 9. 12. 1995,
: Nova Gorica 23. 12. 19.30
: Tolmin 13. 1. 1996, ob : Portorož 27. 1. 1996, ob
Vrhnika: 18.30 Vrhnika 19.30 Vrhnika 19.30 Vrhnika 1995', ob Vrhnika 11. 1995, Vrhnika ob 19.30 Vrhnika 1995, ob Vrhnika 19.30 Vrhnika 19.30
Skupna slika s priprav v Poreču
KMETIJSKI SEJEM
NA VRHNIKI -
7. in 8. OKTOBER 1995
Nastop harmonikarjev
Vse mlade in malo manj mlade harmonikarje od blizu in daleč vabimo, da se prijavijo za nastop harmonikarjev, ki bo v okviru Kmetijskega sejma na Vrhniki 7. in 8. oktobra 1995. Naj vaše znanje in spretnost na tem inštrumentu spozna čim več ljudi in naj se glas harmonike razlega daleč naokoli. Harmonika je vedno spremljala vesele ljudi in vsako druženje je prijetnejše ob njenih zvokih. Zato vas vabimo, da predstavite svoje znanje široki množici obiskovalcev na Kmetijskem sejmu. Najstarejši in najmlajši harmonikar bosta še posebej nagrajena.
Kmečke igre
V okviru kmetijskega sejma na Vrhniki bomo organizirali tudi kmečke igre. Ekipe se bodo pomerile v tipičnih značilnih kmečkih opravilih, kot so: sestavljanje voza lojtrnika, žaganje, cepljenje in skladanje drv in drugo. Tako bomo ljudem pokazali, kakšno je bilo delo na kmetijah pred leti in tudi, da so kmečki ljudje, kljub sodobni opremljenosti kmetij in mehanizaciji, še vedno vešči starih ročnih opravil. Vse zainteresirane skupine vabimo, naj se čim prej prijavijo za tekmovanje v kmečkih igrah (v ekipi morajo biti 4 člani).
Prikaz in prodaja izdelkov starih domačih obrti
Vse mojstre različnih domačih obrti vabimo, da svojo ročno spretnost predstavijo na prodajni razstavi na Kmetijskem sejmu na Vrhniki 7. in 8. oktobra. Se posebno bomo veseli mojstrov, ki bodo bili poleg prodaje izdelkov pripravljeni določena opravila pri izdelavi prikazati obiskovalcem sejma. Zato vabljeni vsi izdelovalci košar, cekarjev, predpražnikov, vezenin in čipk, vsi rezbarji, kolarji in kovači ter drugi izdelovalci različnih izdelkov domače obrti (lahko tudi zanimivih spominkov), da se predstavite na Kmetijskem sejmu na Vrfiniki. Prijavite se lahko do 22. septembra 1995.
Prijave
Vse prijave za nastop harmonikarjev, kmečke igre in mojstre domače obrti sprejemamo do 22. septembra 1995 na naslov: KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA VRHNIKA, Cankarjev trg 5, 61360 Vrhnika.
Prijavite se lahko pisno ali osebno. Prijava mora vsebovati: ime in priimek, naslov, telefon, za nastop harmonikarjev še starost, za domačo obrt pa še vrsto obrti in ali boste poleg prodaje obrt tudi prikazali.
Vse dodatne informacije dobite po tel.
— 753-029 (Kmetijska svetovalna služba, Rozka Saje)
— 751-054 (Turistično društvo Blagajana, Helena Živkovič.
Kmetijska svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Rozka Saje
TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA
Cankarjev trg 8, 61360 VRHNIKA VRHNIKA tel. 061/751-054
objavljata
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA Cankarjev trg 4,61360
RAZPIS
za prodajo na KMETIJSKEM SEJMU na Vrhniki 7. in 8. oktobra na Stari cesti. Vabimo proizvajalce in prodajalce kmetijskih pridelkov in izdelkov, prodajalce opreme za kmetijstvo, izdelkov domače in umetne obrti, daril in drugih uporabnih predmetov.
Posebno vabimo obrtnike vrhniške občine, da se svojimi izdelki predstavijo in tako dajo svojstven pečat sejmu.
Podrobnejše informacije dobite v pisarni turističnega društva Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 8, ali po tel. 061/751-054 vsak dan od 8. do 12. ure, v sredo od 15. do 19. ure.
Pisne prijave sprejemamo na gornjem naslovu do 1. 10. 1995.
V prijavi označite, če potrebujete našo stojnico. Prireditelj bo vsak dan izbral najlepšo stojnico in jo tudi nagradil.
DNEVNE PRISTOJBINE:
1. Gostinski lokali s strežbo zunaj 8.000,00 SIT
2. Prodaja pijač, sadja, sladkorne pene, hrane, balonov, slaščic, kokic 6.000,00 SIT
3. Prodaja tekstilnih izdelkov, obutve, tehničnih predmetov 5.000,00 SIT
4. Drugi artikli 4.000,00 SIT
5. Najem stojnice 2.000,00 SIT
6. Najem stojnice s točilnim pultom 2.500,00 SIT Plačilo pristojbin bo vsak dan!
PRIJAVA
IME IN PRIIMEK
NAZIV IN NASLOV PODJETJA
NA SEJMU NUDIMO NASLEDNJE ARTIKLE
POTREBUJEM VAŠO STOJNICO
DA
NE
21. pohod z Vrhnike na Triglav
Kot vsako leto smo se tudi letos odpravili na naš tradicionalni pohod. POVŽARJI smo se matrali od 21. — 23. julija, nekateri pa še 24. julija.
Na pot smo krenili v petek zjutraj ob sedmi uri s Stare Vrhnike. Dvajset nas je bilo. Od tega trije osnovnošolci in dve ženski, pisana karavana, saj je najmlajši star komaj 10 let, najstarejši pa blizu 60 let. Tudi spremstvo z ekonomom in tremi kuharji ni manjkalo.
Zakoračili smo proti Podčelu in Podlipi, kjer nas je pričakal prvi sponzor. Po krajšem postanku smo morali naprej, v Šuštarjev graben v rob proti Smrečju, kjer nas je čakala malica. Potem pa naprej čez Lavroveč v dolino Bre-bovnice. Sonce je neusmiljeno pripekalo, tako, da smo komaj učakali Gorenjo vas, kjer so nam pod kozolcem naši kuharji že
skuhali južino. Po malo daljšem počitku pa spet naprej, proti Ble-gošu, ki je v popoldanski vročini izgledal kot »fata morgana«, saj strmine proti Črnemu kalu ni hotelo biti konec. No pozno popoldne smo le ugledali dolino Davče in dosegli Zali log. Potem pa dalje proti Sorici, ki smo jo dosegli z nočjo. Sledila je večerja, ki smo jo uležali kar na senu bližnjega hleva.
V soboto zjutraj navsezgodaj smo že rinili v breg proti Soriški planini in po krajšem postanku naprej proti Bohinjski Bistrici.
V poletni sopari nas je pot vodila čez Rudnico v Srednjo vas in naprej na Uskovnico, kjer nas je že čakala južina. A glej ga zlomka. Ta prvi niso niti pojedli, ko seje pripodila nevihta. Tudi hiter tek ni pomagal nekaterim, saj so dosegli kočo na Uskovnici dodobra mokri. Nič ni pomagalo, prisilen
VRHNIKA, 9. SEPTEMBER ŠPORTNI PARK
4
TABOR sdss
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Program prireditve:
10.00- 13.00
Športna srečanja med ekipami OO SDSS v malem nogometu, košarki, odbojki in med dvema ognjema.
14.00- 17.00
Srečanje kulturnikov in kulturnih skupin OO SDSS.
17.00-18.00
Politično srečanje z govori predsednikov forumov SDSS, interesnih združenj in govorom predsednika stranke Janeza Janše
19.00-24.00 Družabno srečanje.
ñSMwtía
Balinarski turnir '95 DU v Notranjih Goricah
Balinanje je gotovo ena najbolj priljubljenih zvrsti športa med upokojenci. Tako je tudi v Notranjih Goricah, zato Društvo upokojencev vsako leto v poletnih dneh prireja balinarski turnir. Za organizacijo poskrbi g. Štefan Sa-vanovič, ki je tudi član domače ekipe, ki jo sestavljajo še predsednik DU g. Jože Svetina, Jože Čuden, Štefan Kovač in August-Ština. Vsi so zelo uspešni, saj osvajajo pokale prav vsako leto. V vitrini, ki bo kmalu premajhna, pa se blestijo tudi tisti, najbolj žlahtni.
Letos je potekal turnir v soboto, 29. julija, v športnem parku JAM. Poleg domače je sodelovalo še 8 ekip iz okoliških DU, in sicer: moška ekipa iz Dragomerja, Vrhnike, Logatca, Preserij, Begunj in ekipa Krim-Rudnik ter ženski ekipi z Vrhnike in iz Logatca.
Lahko trdim, da so prav vsi ba-linali zagrizeno in z navdušenjem, končni rezultat, pa je bil:
1. mesto je osvojila domača ekipa Notranje Gorice
2. mesto ženske Vrhnika
3. mesto moški Begunje
4. mesto ženske Logatec.
• Za popestritev prireditve pa smo člani odbora DU organizirali že tradicionalni srečelov v veselje otrok in nenazadnje tudi odraslih, saj je zadela vsaka srečka, dobitki pa so bili kar vabljivi. Tako kane nekaj tolarčkov tudi v društveno blagajno.
Ob tej priložnosti se člani odbora DU toplo zahvaljujemo HOJI Podpeč, EXPRES-OPTIKI iz Ljubljane, Tržaška 15, in vsem krajanom Notranjih ter delno tudi Vnanjih Goric, Plešivice, Pod-plešivice in Žabnice, ki nam — z redkimi izjemami — vedno odprtih rok namenjajo naklonjenost pri zbiranju dobitkov. Tako je uspeh zagotovljen. Ponovno vsem lepa hvala!
Zahvaljujemo se še Mesariji
LAJČI, ki nam je priskočila na pomoč z dostavo in »zagonom« žara za pečenje mesa, saj je bilo treba poskrbeti tudi za prazne balinarske želodce. Da je bilo meso ravno prav sočno pečeno, pa je skrbel g. Lebar. Tudi njemu hvala za pomoč.
Upam, da se je turnir končal v zadovoljstvo vseh udeležencev. Predvsem je pomembno sodelovati, se gibati ter tako krepiti telo in duha, kar velja tudi za »penzi-joniste« v tretjem življenjskem obdobju.
Prihodnje leto pa spet NA-SVIDENJE!!
Za odbor DU: Milena Artač
Balinarski turnir
Balinarska sekcija Športnega društva Povž s Stare Vrhnike je v nedeljo, 16. julija 1995, organizirala balinarski turnir mešanih parov. Ekipe so bile sestavljene predvsem iz ožjih družinskih članov. Nastopilo je 12 ekip, ki so nastopile po izločilnem sistemu, tako da so se trije najboljši pari v finalu pomerili med seboj.
Rezultati finala:
Gabrovšek — Gabrovšek : Petkovšek — Vuk 5:8
Gabrovšek — Gabrovšek : Grom — Grom 6:7
Petkovšek — Vuk : Grom — Grom 4:5
Vrstni red:
1. Nace Grom — Maja Grom
2. Franci Petkovšek — Ančka Vuk
3. Peter Gabrovšek — Damjana Gabrovšek
4. Alojz Brenčič — Stanka Brenčič
5. Leon Plahutnik — Tatjana Pla-hutnikk
6. Branko Pust — Marija Pust
7. Roman Cafuta — Romana Cafuta
8. Marija Nagodc — Boštjan Plahutnik
9. Jože Malavašič — Branka Gradišck
10. Majda Caserman — Glavač
11. Tomaž Slabe — Mojca Slabe
12. Marjan Grom — Boža Grom
F. Petkovšek
postanek je trajal tri ure, tako da smo odrinili naprej šele pozno popoldne in do večera prišli do Vodnikove koče. K sreči ni bilo navala, tako da pogradov ni manjkalo.
Nedelja ni obetala nič dobrega. Pihalo je, da tudi anoraki niso kaj dosti pomagali, Triglav pa je bil ovit v oblake. Do Planike je še kar šlo. Na vrh so se podali najvztrajnejši, ostali pa proti Kredarici. Pred poldnem smo že sestopali v dolino Krme, ki smojo dosegli po drugi uri popoldne. Že od daleč je nekaj dišalo, tako da smo zlahka našli naše kuharje. Ko smo se dodobra podprli in malo odpočili, smo trije ugotovili, da bi brez problemov lahko šli domov peš. En, dva, tri in že smo korakali po dolini Radovne proti Bledu in na-
prej do Kamne gorice, kjer sn*j«. prespali pod »stegnjencem«, so tam doma res pravi Gorenje da ti tudi poštenega kozolca "( privoščijo.
Zjutraj smo šli naprej čez Po*"' nart, mimo Kranja čez Straži^ do Sore. PopoldUe pa naprej i* Katarino v Dvor pri Poihovefj gradcu, čez Zaklanec in Horju' proti Stari Vrhniki, kjer nas J( zvečer pričakal ostali del odprav';
Da smo se malo lažje počuti'1 na našem 21. pohodu, so poskrbi li naši sponzorji, ki so nas
oblekli
nasitili in napojili: Birtič Borut, Mesarija Blatnik, KZ Vrhnika Trgovina Veronika, Bife Ženil* Gostilna Jurca, Šušteršič Joz£' Zavarovalnica Triglav, Pekarn* Vrhnika, Pekarna Baškovč, Piv"' varna Laško, Trgovina Sirnc* IUV Vrhnika, Orel, Mizarstvo Vidmar, Loka Vrhnika in Hip'
MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA
Spored jesen 95
1. krog — 2. 9. 1995
Ivančna Gorica : Krim
Induplati Jarše : Cerknica
Dren : Borovnica
Dana : Jezero
Vir : Jevnica
C-klub : Dolomiti Rotar
2. krog — 9. 9.1995
Krim : Dolomiti Rotar
Jevnica : C-klub
Jezero : Vir
Dren : Dana
Cerknica : Borovnica
Ivančna Gorica : Induplati Jarše
3. krog — 16. 9. 1995 Induplati Jarše : Krim Borovnica : Ivančna Gorica Dana : Cerknica
Vir : Dren C-klub : Jezero Dolomiti Rotar : Jevnica
4. krog — 23. 9. 1995
Krim : Jevnica
Jezero : Dolomiti Rotar
Dren : C-klub
Cerknica : Vir
Ivančna Gorica : Dana
Induplati Jarše : Borovnica
5. krog — 30. 9. 1995
Borovnica : Krim Dana : Induplati Jarše Vir : Ivančna Gorica C-klub : Cerknica Dolomiti Rotar : Dren Jevnica : Jezero
6. krog — 7. 10. 1995
Krim : Jezero
Dren : Jevnica
Cerknica : Dolomiti Rotar
Ivančna Gorica : C-klub Induplati Jarše : Vir Borovnica : Dana
7. krog — 14. 10. 1995
Dana : Krim Vir : Borovnica C-klub : Induplati Jarše Dolomiti Rotar : Ivančna Gorica Jevnica : Cerknica Jezero : Dren
8. krog — 21. 10. 1995
Krim : Dren Cerknica : Jezero Ivančna Gorica : Jevnica Induplati Jarše : Dolomiti Rotar Borovnica : C-klub Dana : Vir
9. krog — 28. 10. 1995
Vir : Krim
C-klub : Dana
Dolomiti Rotar : Borovnica
Jevnica : Induplati Jarše
Jezero : Ivančna Gorica
Dren : Cerknica
10. krog —4. 11. 1995
Krim : Cerknica Ivančna Gorica : Dren Induplati Jarše : Jezero Borovnica : Jevnica Dana : Dolomiti Rotar Vir : C-klub
11. krog — 11. 11. 1995
C-klub : Krim Dolomiti Rotar : Vir Jevnica : Dana Jezero : Borovnica Dren : Induplati Jarše Cerknica : Ivančna Gorica
V Borovnici spet nogomet
Po nekakšnem zatišju v vsej Sloveniji seje v zadnjem času spet povečalo zanimanje za nogometno igro. Klubi, o katerih zadnja leta ni bilo nič slišati, ker so preprosto prenehali delovati, spet zbirajo enajsterice in tekmujejo v ligahških tekmovanjih. Kot je videti, se je nogometna oseka, ko tudi občinstva za nogomet ni bilo veliko, preobrnila v plimo in zdaj se na travnatih površinah spet podijo fantje za žogo. In spet so navijači in gledalci.
Po večletni nedejavnosti so tudi borovniški nogometaši pred uresničitvijo načrta, se pravi pred ponovnim nastopanjem v ligaš-kem tekmovanju v 2. medobčinski nogometni ligi.
Začne se s prvim krogom 2. sep' tembra, ko bi po razporedu Borovnicam z Drenom z Drenovega Griča pravzaprav morali igrat' doma, vendar ne bodo, ker imajo še opraviti nekaj malenkosti okrog igrišča in nujnih prostoroV' Napeljujejo vodo in elektriko p» še nekaj drugih neodložljivih del je. Tako bodo 2. septembra na' stopili na Drenovem Griču, nato teden dni kasneje v Cerknici, prva tekma na domačem preurejenem igrišču bo 16. Septembra.
Kar bo tudi zanimivo, bo pred-tekma, ko se bodo na igrišču na Dolu pomerili veterani Borovni' ce, tisti torej, ki so v preteklih letih že branili borovniške barve. Ti bodo dobrodošli na vseh tekmah, tako kot vsi drugi ljubitelji nogometa.
Izdelava štedilnikov, pečnih, dimnih vrat in podobnih izdelkov iz nerjaveče pločevine
KLJUČAVNIČARSTVO fwl
61360 Vrhnika
Franc Furlan
061 / 751-443
Društvo mladih organizira sejem rabljenih knjig za osnovno in srednjo šolo, ki bo pri Gasilskem domu na Brezovici 25. in 26.8.95 od 9. do 13. ure.
KUPI IN PRODAJ,
VSE ZA ŠOLO IMEJ ŽE ZDAJ!
1^
Bom-Oprema
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA
Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255
delovni čas: 8.30 - 12 in 16 - 19 sobota 8.30 - 12
ŽELITE HITRO, LEPO IN POCENI OPREMITI SVOJE STANOVANJE?
HURA, POUK SE BO PRIČEL!
Torš ica! predlagam, da imamo še dva meseca počitnic, saj knjig tako ne bodo kmalu natisnili
Krompič Lazo
SREČANJE V CANKARJEVEM LAZU
»...preroško kulturna je bila Cankarjeva pesem v njegovem lazu za Sv. Trojico preteklo sredo,« je v Župnijski list zapisal gospod Jože Cukale.
Novosti v Cankarjevi knjižnici
Splošno
Slovenska bibliografija
Filozofija — Psihologija
Nicolas: Razlaga sanj
Dover, K. J.: Grška homoseksualnost
Verstvo
Graham, B.: Mir z bogom Schauber, V.: Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan v letu Green, M.: Zakaj se ukvarjati z Jezusom?
Družbene vede
Cater, T.: Kramljanje z nesramno deklico
Nečak, D.: Avstrijska legija 2 Kocbek,  M.:  Delnice  in delniška družba
Mulej, N,: Spodbude za učenje
Prirodoslovne vede
Geister, I.: Ljubljansko barje
Uporabne vede
Lopes, E.: Ezoterično zdravljenje s kamni
Kelder, P.: Vrelec mladosti Snow, A.: Kako deluje pes! Renčelj, S.: Siri nekdaj in zdaj Hunt, T.: Tehnike odnosov z janostjo Hribar, P.: Računalniški virusi
Umetnost — Razvedrilo — Šport
Leydi, R.: Druga godba
Ališič, M.: Ayrton Senna: poet hitrosti
Stritar, A.: Grintovci
Književnost — Jezikoslovje — Leposlovje
Cedilnik, D.: Cikcak po pravopisu Cowley, S.: Presenečeni tigrček Hibbert, E. B.: Prešuštnica Cato, N.: Rjavi sladkor Felc, J.: Oblast in Venera Boli, H.: Irski dnevnik Najlepše zgodbe o mačkah Najlepše zgodbe o psih Žerdin, T.: Žabja šola
Zemljepis — Biografije — Zgodovina
Pet tisoč let Evrope Krajevni leksikon Slovenije Vozniški kažipot Slovenije Makarovič, G.: Slovenci in čas Šinkovec, S.: Begunje
MALI OGLASI
Prašiče za nadaljno rejo, večje količine, cena kg 300 SIT, ugodno prodajamo; telefon 062/681-212
Skrivnostno Marijo prosim, da se javi. Grof Bernadotte.
Na Vrhniki potrebujem varstvo za enoletnega otroka od 1. septembra naprej — pet ur na dan. Tel. št. 754-904 (Možinova 4).
Kuhinjo, komplet, 260 cm, štedilnik in hladilnik, malo rabljen, poceni prodam. Tel. 061/752-783.
Za daljše obdobje najamem garažo v centru  Vrhnike. Tel.
752- 595.
Uspešno inštruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Informacije po tel. 752-358.
Iščemo prevoznika s kesonskim vozilom nosilnosti 2 do 4 tone s hladilnim agregatom za prevoz živilskih izdelkov. Zaposlitev pet (5) delovnih dni v tednu po prevozniški pogodbi. Carella Vrhnika, Robova 44, tel.: 754-840,
753- 626.
n.
I /SZS-/996Y
DRAGI OTROCI IN STARŠI!
Za vesel konec počitnic in prijazen začetek pouka vas v sredo, 30. avgusta, ob 18. uri
VABIMO
V CANKARJEV LAZ NA VRHNIKO
(za cerkvijo Sv. Trojice) na zaključno žrebanje mednarodnega bralnega KVIZA ZEMLJA JE NAŠ DOM.
V sodelovanju z EPTO, založbo najlepših slikanic, bo zabavno prireditev z naslovom
SKRINJICA ŽELJA
vodil animator STEN VILAR, sodeloval bo tudi čarodej GREGA.
Če imate doma igračo, knjigo, kaseto, ploščo ali kaj drugega, kar bi želeli podariti, prosimo, prinesite s seboj.
NE ZAMUDITE ENKRATNEGA SREČANJA V PRIJAZNEM OKOLJU!
Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici
Ste utrujeni od nenehnega in enoličnega dela, ste v slabi kondiciji, bi radi izgubili nekaj odvečnih kilogramov ali oblikovali svoje telo?
Telefon: 653-188
vas vabi, da si vzamete nekaj časa tudi zase in se oglasite pri nas.
Nudimo vam:
— FITNESS VADBO NA SODOBNIH NAPRAVAH TECHNOGYM
— AEROBIKO
— STEP AEROBIKO
— ORGANIZIRANO VADBO
— PROTEIN BAR
0
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA
VRHNIKA, CANKARJEV TRG 5
Kmetijska zadruga Vrhnika, Cankarjev trg 5, odda v najem poslovni prostor velikosti
50 m2 na Vrhniki, Cankarjev trg 5 — prometna lokacija v centru Vrhnike. Prostor je primeren za različne mirne poslovne dejavnosti. Telefon 753-029.
IZDKI.OVANJK IN MONTAŽA KLJUČAVNIČARSKIH IZDELKOV
J;< o v oT|
FRANC BURJAK ml.
Podlipa 14 61360 VRHNIKA SLOVENIJA ,
tel.:<061) 751-375 (061)751-370
Nudimo vam:
— izdelavo kovinskih vrat
— izdelavo kovinskih oken
— izdelavo vrtnih in balkonskih ograj
— izdelavo vrtnih okenskih vrat
— izdelavo kovinskih nadstreškov in konstrukcij.
ZAPOSLIMO TUDI KLJUČAVNIČARJA; PRIJAVE POŠLJITE NA GORNJI NASLOV ALI POKLIČITE PO TELEFONU.
Vabilo
V patronažni službi zdravstvenega doma in Župnijski Karitas smo se dogovorili, da bomo začeli z združenimi močmi učinkovito pomagati ljudem v stiski. Na tem področju je veliko dela. Kako bomo delali, kako sodelovali, se bomo pogovarjali in dogovorili v četrtek; 14. septembra 1995, ob 20. uri v vrhniškem župnišču.
Vabimo vse, ki želite sodelovati in tudi tiste, ki že pomagate in imate izkušnje, da se nam pridružite. S karitativnim delom bomo pomagali bližnjemu in obogatili sebe.
za patronažno službo Vera Habe za Župnijsko Karitas Ančka Petkovšek
o-
SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME
Jože Martinuc' s.p., V Rojcol3, Notranje Gorice
Imate pokvarjen osebni računalnik, tiskalnik, terminal ali kateri drug del vaše računalniške opreme? Želite nov računalnik ali obnovo starega? Pokličite in skupaj bomo našli dobro rešitev.
Tel./Fax: (061) 65-11-84
BIOBRAZDA
SEMENARNA PROIZVODNJA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 654-580
PROIZVODNJA:
— PRST — odlična mešanica za balkonske in sobne rože in tudi za potaknjence
— 100% NARAVNO GNOJILO za vrt, sadno drevje, trato in rože
— ČRNICA ZA GROBOVE, LEGLA DEŽEVNIKOV
VSI NAŠI PROIZVODI SO PO PROIZVODNIH CENAH
TRGOVINA:
— ZELO VELIKA IZBIRA JESENSKIH ČEBULNIC
— POSODE ZA KISANJE, STISKALNICE, PLETENKE
FLAŠKONI
— KERAMIČNI IN PVC LONČKI, KORITA, VAZE
— VSE ZA MALE ŽIVALI, TUDI KRMILA, OTROBI,
— DROBLJENEC
— ORODJE, VODNI PROGRAM, ŠKORNJI, SEMENA
— VSE ZA GROBOVE, PESEK, SVEČE, VAZE
— IN ŠE VELIKO DRUGEGA
KONKURENČNE CENE, PREPRIČAJTE SE! IZBIRA JE RES VELIKA - PREPRIČAJTE SE!
LJUBLJANA VRHNIKA
Odprto: 8"-19" -(•kapelica sobota: 8 - 13h
BIOBRAZDA
Dnevno sveža jajca, že od 8,00 SIT naprej prodajamo vsak delavnik.
Priporoča se PERUTNINARSTVO
ISTENIČ, Voljčeva 12, Vrhnika, telefon: (061) 752-322.
Pionirska 7 61360 VRHNIKA tel.: 061/754-640
DIJAKI, ŠTUDENTJE!
Na zalogi imamo rabljene računalnike in obnovljene pisalne stroje, ki ustrezajo učenju strojepisja, po ugodni ceni. Pridite in si oglejte!
GOSTILNA — RAZSTA V A CVETI A — V gostilni Nibi, v Sinji Gorici, katere lastnica je Katarina Bašič, se gostje ne le odžejajo in nasitijo z znano »Nibi ploščo«, temveč uživajo ob pogledu na skrbno negovano cvetje na pročelju stavbe, ki daje gostišču poseben čar. (F. B.)
IZSEUENCIIZ ŠVEDSKE VVRHNIŠKIOBČINI— VAvgustu je bilo v vrhniški občini nič koliko obiskov. Vendar je bil med njimi pomembnejši obisk slovenskih izseljencev, ki živijo na Švedskem, obiskali pa so gostitelje v Dragomer ju, ki so jim pripravili celodnevni spored različnih prireditev. O tem bomo več napisali, ko bodo zbrani vsi vtisi. Za začetek so gostje obiskali na Vrhniki Cankarjevo hišo na Klancu, kjer jih je pozdravil tudi vrhniški župan.
SPOROČILA STRANKE SKD
S prvim septembrom bodo redne uradne ure v stavbi poleg kina vsak četrtek ob 19. uri.
OKTOBRA načrtujemo izlet v Tolmin, Kanal in Goriška Brda. V Kanalu se bomo srečali s tamkajšnjimi strankarskimi sodelavci. V Goriških Brdih bo kosilo ter možen nakup vin po zelo ugodnih cenah.
NOVEMBRA bomo ponovno organizirali dobrodelni koncert. Mednarodno znana vokalna skupina AVE bo po tekmovanju v Južni Afriki pripravila na Vrhniki celovečeren koncert. Karte bodo v prodaji tako kot za koncert za Radio Ognjišče. Natančen datum bomo objavili pravočasno in dovolj glasno. .
KUHARSKI TEČAJ — ob četrtkih, ko so uradne ure, zbiramo prijave. Tokrat se bo kuharski tečaj začel 9. septembra ob 15. uri pri sestri Ven-delini lic na Brezjah. Tečaj bo trajal predvidoma štiri sobote. Tja se bomo vozile po dogovoru z avtomobili ali s kombijem. Kakor doslej —nečlanstvo v strankiSKD ni ovira.
MIKLAVŽ — letos pripravljamo nov program. Po tolikih letih zasluži naš Miklavž s spremstvom lepše in bolj praznično okrašen oder. Prvo in drugo leto smo imeli na izbiro samo eno igrico. Sedaj pa že malo izbiramo in se še odločamo. Vsekakor bo Miklavž zadovoljen in z njim naši otroci.
TABOR SKD — bo 1. oktobra v Celju. Vse druge podrobne informacije bomo še sporočili.
V PISARNI SKD pričakujemo vaše obiske, pogovore, predloge... Tudi kakšnega pisnega prispevka z vašega dopustovanja ali kritičnih misli za glasilo naše stranke bi se razveselili.
Za SKD: Marija Tomšič
POSLANCEM
STE ZOPET NO VCEV STRIGL1 NAM PEROT1, ZA C UDA ZDAJ PREVEČ ME TO NE MOTI, SAJ KOT PRI MOJI DRA GI SE PRIDUŠAM, DA RAJE NOSIM VAS, KOT PA POSLUŠAM.
DVOJČ&
OPOZORILO!
NE SPUŠČAJTE PSOV Z VRVICE! LASTNIK PSA NAJ POSPRAVI PASJE IZTREBKE ZA SVOJIM PSOM! VARČUJMO S PITNO VODO IN ELEKTRIČNO ENERGIJO! DOMA SORTIRAJMO SMETI IN I ODLAGAJMO NA ZANJE DOLOČENA MESTA' KOPANJE PSOV V OBEH JEZERIH JE STROGO PREPOVEDANO!
NAJ BO TO VAŠ PRISPEVEK K OHRANJANJU I OBNAVLJANJU OKOLJA!
TD PODPEČ — JEZERO, TD RAKITNA, KS PODPE — PRESERJE, KS RAKITNA, KS NOTRANJE GORI# KS VNANJE GORICE, KS BREZOVICA, VSA PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA, LOVSKI DRUŽINI BREZOVICA IN RAKITNA, OBČINA BREZOVICA IN DRUGI.
COM-TAR, d.o.o. AVTO ŠOLA VRHNIKA
ŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEH0^
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov A, B, C, E in F kategorije.
AKCIJA — POLETJE 1995!
DO IZPITA V 30 DO 60 DNEH! Zaradi velikega odziva na »AKCIJO«, PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI V ABU EN I TUDI TISTI, KI STE TEČAJ CPP O PR A VILI PRI DR UGIA VTO ŠOLI! DIJAKI IN ŠTUDENTI 10% POPUST
TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA
Ponujamo vam počitnice in izlete priznanih agencij: KOMPAS, GLOBTOUR, SLOVENIJA TURIST, M&M, A&fi RELAX, ROYAL, PALMA, ARA, DOBER DAN, ATLAS,
ODISEJ, ALTATOURS,... Možnost obročnega odplačevanja — pridite, ne bo vam žal!
LINA
POMOČ IN SVETOVANJE
NUDIMO KAKOVOSTNO, HITRO IN POCENI PISANJE NA RAČUNALNIK, FAX STORITVE, VODENJE PISARNIŠKEGA POSLOVANJA IN TAJNIŠKE STORITVE ZA OBRTNIKE IN PODJETJA!
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
Cankarjev trg 5, VRHNIKA TELEFON/FAX: 755-828
URADNE URE:
ponedeljek in sreda od 8. do 18. ure torek, četrtek in petek od 9. do 15.30
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SE BOMO JULIJ* I PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE V LOKA CENTER, ROBOVA 6, VRHNIKA.
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA BREZOVICA
P0IŠČIM0 NAJSTAREJŠE IN NAJZANIMIVEJŠE HIŠE
Spoštovane občanke in občani, dovolite, da Vas spet pO' vabimo k sodelovanju. S skupnimi močmi bi namreč rad1 poiskali najstarejše hiše v posameznem kraju in v občini; Sporočite nam torej, katera hiša je pri Vas najstarejša al' kako drugače zanimiva.
FINANČNA P0M0C
V SLS smo od vsega začetka vračali strankarska sredstva, prek prostovoljnih skupnosti, nazaj ljudem. To počnem0 tudi sedaj, seveda zato, da Vam tudi tako pomagamo vztrajati pri vsem koristnem in prostovoljnem delu.
Drago Stanovnik
Obvestilo društvom in organizatorjem prireditev
ze v tej številki smo hoteli ^Praviti koledar različnih pri-
reditev v vseh štirih občinah. Ni se nam preveč posrečilo pa tudi september je mesec, ki ni posebno bogat. Vabimo pa vas, da nam za prihodnjo številko pošljete podatke o vsem, kar pripravljate, ker bodo le tako naši brali, kakšna kulturna, šport,a turistična, zabavna ali druga bera jih čaka. Vabljeni k sodelovanju.
NOVO-NOVO-NOVO-NOVO
AvtO-iZZiv d.o.o.
61360 VRHNIKA SLOVENIJA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013
V Sinji Gorici 6 (pred Vrhniko) smo odprli novo posredniško trgovino z avtomobili« kjer vam nudimo:
• posredniško prodajo vozil;
• prodajo vozil staro za novo in staro za staro;
• odkup vozil;
• možnost kreditov (preko banke);
Delovnj čas:
vsak dan od 9.00 do 13.00 od 14.00 do 18.00 sobota od 9.00 do 13.00
NOVO-NOVO-NOVO-NOVO
ZAHVALA
Ob smrti našega
Rudija Kmeta
z Brega pri Borovnici
* iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Žagarjevi in dr. Mundovi. Hvala tudi družini Brancelj za vsestransko pomoč. Zahvala društvu upokojencev Borovnica in pevcem.
Vsi njegovi
uJèè
ZAHVALA
V svojem 88. letu nas je zapustila
Marija Zekš
roj. Torkar
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za darovano cvetje in za spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Frančiške Lapajne
roj. Kališčar
|e iskreno zahvaljujemo vsem, ki soji v zadnjih letih lajšali bolečine ter prav vsem, kije kljub dolgotrajni bolezni niso pozabili, se s spoštovanjem poslovili od nje in z nami sočustvovali.
Vsi njeni najbližji
PRITISK, d.o.o.
Kamnik pod Krimom 105,
Tel.: 061/631-626
NUDIMO:
— izdelavo in servis hidravličnih cilindrov,
— izdelavo hidravličnih cevi in cevi za gorivo,
— splošen servis hidravlike na gradbeni in kmetijski mehanizaciji
— popravilo manjših okvar na strojih,
— izdelavo hidravličnih orodij,
— servis kmetijskih kardanov
— ter splošno ključavničarska dela (vrata, ograje...)
SERVISE OPRAVIMO TUDI NA TERENU'
METREL,
merilnain regulacijska oprema, d.d. Horjul
razglaša
prosto delovno mesto:
POKLICNEGA DELAVCA
za opravljanje pripravljalnih del v oddelku lakirnice.
Pogoj: KV ličar, oz. delavec s IV. st. ustrezne strokovne izobrazbe, ali priučen delavec z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Delo je primerno tudi za delavko.
Obstaja možnost napredovanja za opravljanje del ličarja.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas — šest mesecev z realno možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Poskusno delo bo trajalo tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del pošljitev 8 dneh po objavi na naslov: METREL, d.d., kadrovski oddelek, 61354 Horjul.
Direktor
Anton Demšar, dipl. ing.
ZAHVALA
V juliju je končal svojo življenjsko pot naš ata
Ivan Zibert
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in sodelavcem za darovano cvetje, sveče ter za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Primožu Rusu za zdravljenje, oktetu Raskovec in gospodu Vrhovcu.
v Vsi njegovi!
ZAHVALA
1 Ob izgubi dragega moža, brata in strica
Staneta* Vidmarja z Verda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala dr. Heleni Rozmane Drašler, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči njegovi
Bolezen kruta v življenje tvoje je prišla, ti pobrala moč in te premagala. Ostane nam le cvetje, ki zate cveti, v srcih naših pa spomin na lepe dni.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega ata
Filipa Rota
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se kakorkoli poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
KAMNOSESTVO SVETE, s.p.
p. Preserje, Jezero 97, tel./Iax 061 /631 -294
IZDELUJEMO, MONITRAMO IN OBNAVLJAMO
— nagrobnike, lučke, vaze
— kuhinjske, gostinske pulte
— mize
VEČ kot 20 različnih nagrobnikov vedno na ogled od 7. do 17. ure.
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih
izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije
ANTON VRHOVEC, Drenov grič 128, ® 061 /751 -437 ali 751 -435
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, daje po hudi bolezni mirno zaspala naša ljubljena žena, mama in stara mama
Marija Brus
rojena Urbančič
Žalujoči: mož Franc, sinovi Roman, Igor z družino, Darko z družino, sestre in bratje
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas naša mami, babica in prababica
Zofija Oblak
roj. Langelvalter
Pokopali smo jo v družinskem krogu 13. junija 1995. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred. Prisrčna hvala dr. Heleni Rozmane in bolniškemu ter strežnemu osebju za nego in skrb v času njenega bivanja v Domu. Vsem še enkrat lepa hvala.
Sin Janez in hči Sonja z družino
In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil. (Raz 21,4)
ZAHVALA
Po tihem odhodu naše drage žene, mame in stare mame
Marije Cuznar, &t.
roj. Mivšek
z Vrhnike, Delavsko naselje 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in stanovalkama za vsestransko pomoč, tolažbo ter za darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala tudi gospodu dekanu Florijanu Božnarju za lepo opravljen cerkveni obred in vzpodbudne besede, pevcem okteta Raskovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Vabimo vas, da z nami obiščete sanjski Gardaland, kjer vas čaka veliko naravnih lepot. Tam se lahko popeljete z vlakom smrti ali sprehodite po faraonskih grobnicah, doživite pravi afriški safari,
divji zahod itn...
Odhodi avtobusov so vsako soboto ob 5. uri izpred hale Tivoli v Ljubljani, prek mejnega prehoda Fernetiči, po avtocesti mimo Benetk,
Verone do Gardalanda.
CENA SAMO 58 DEM
KUPUJ - POTUJ Z BENOTOURSOM SE POSVETUJ
NAKUPOVALNI IZLET MADŽARSKA in Italija (Palmanova, Portogruavo)
Prijave in rezervacije sprejemamo od 8. do 16. ure.
BENO TOURS
Jezero 87 tel./fax: 061/632-513 tel.: 061/632-066
BUS 1: 0609 623 663
BUS 2: 0609 625 737
Odprta nova trgovina »Fortuna«
Nagradna križanka gostilne »Pri Oblaku«
V maju je ponovno odprla vrata ena izmed starejših gostiln na Vrhniki, Pri Oblaku. Gostilno je prenovil sedanji lastnik Jelko Orel ter jo predal v obratovanje Klemenu Popi-tu, kije tudi sponzor nagradne
križanke.
Gostilna Pri Oblaku je na Stari cesti 50 (Vrhnika) in v njenem sklopu je gostilna, dnevni bar in Klub Casino.
V gostilni nudijo razne spe-cialitete i? konjskega in žre-bičkovega mesa, razne morske jedi ter drugo meso na več načinov. Gostilna se ponaša tudi s 50 različnimi vrhunskimi buteljčnimi vini znanih vinarjev iz Slovenije.
V dnevnem baru vam lahko postrežejo različne koktajle, sladolede in številne sladice. Klemen Popit je kot sponzor
križanke pripravil za prve tri pravilno rešene križanke naslednje nagrade:
1. nagrada: verečja za dve osebi s pijačo,
2. nagrada: večerja za dve osebi,
3. nagrada: carpaccio (spc-cialiteta) za dve osebi.
Rešene križanke pošljite na naslov: Uredništvo našega časopisa, Tržaška c. I, 61360 Vrhnika, z obveznim pripisom »KRIŽANKA«, in sicer do 20. septembra 1995.
S. S.
V novem poslovnem trgovskem centru LOKA so v torek, 22. avgusta odprli novo trgovino »FOR-TUNA«, katere solastnica je tudi Vrhničanka Mira Suhadolnik. Tako ima sedaj podjetje SMER 21, d.o.o., dve trgovini, poleg že znane trgovine z žensko in moško konfekcijo »Zlato runo« na Cankarjevem trgu še od sedaj novo prodajalno »FORTUNA«. Na otvoritvi je bilo precej prijateljev in dobaviteljev Mire Suhadolnik, ki jo poznajo predvsem kot kulturno animatorko in povezovalko različnih prireditev na Vrhniki.
V prodajalni FORTUNA vam bodo ponudili pohištveno deko-rativo, zavese, metražno blago, raznovrstne posteljnine, prešite odeje in blazine iz naravne volne in svile, brisače in spalni program. Sama trgovina pa bo zanimiva tudi iz turistične ponudbe, saj bo edina na Vrhniki prodajala dva prava vrhniška spominka: pehar s suhim sadjem Marte Rijavec in vrhniški pirh Franca Groma. Poleg teh spominkov bo možno kupiti tudi različne priznane sloven-
Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica
Umiki zimske vadbe v telovadnici
V času od 16. oktobra 1995 do 16. aprila 1996 bo v telovadnicah od 15.00 do 21.30 organizirana vadba za selekcije športnih društev in za rekreacijske skupine.
Vse zainteresirane prosimo, da do 10. septembra 1995 oddajo pismene prijave na Športno zvezo Vrhnika, Tržaška 9, Vrhnika.
Obenem prosimo tudi starše predšolskih otrok, da nam posredujejo želje po vrsti vadbe, ki naj bi jo organizirali za otroke.
ŠPORTNA
ZVEZA
VRHNIKA
»Srečna« roka Duše Čebela izžrebala štiri nagrade
V prejšnji številki Našega časopisa je bila Nagradna križanka sponzorja BIROSISTE-MI z Vrhnike. Prejeli smo 151 rešenih križank, izmed katerih smo štiri pravilno rešene izžrebali kar na sedežu podjetja BIROSISTEMI. Prve štiri pravilno rešene križanke je izžrebala žena lsstnika podjetja Duša Čebela. Njena »srečna« roka je dodelila štirim lastnikom pravilno rešenih križank naslednje nagrade:
1. nagrada: fotoaparat Canon — Junior, Tatjana Škrja-nec, Borovnica, Pako 1
2. nagrada: organizator, data-bank, Mojca Drmastja, Dobrova, Ul. VI. Dolničarja 8
3. nagrada: namizni kalkulator Canon P-10 DH, Simon Telban, Borovnica, Svigljeva 1
4. nagrada: kalkulator Canon F 602, Albina Zalaznik, Dobrova, Ul. VI. Dolničarja 6
Vsi nagrajenci lahko nagrade dobijo na sedežu podjetja: BIROSISTEMI, Vrhnika, Stara cesta 7.
S. S.
ske spominke. Prav zdaj je priložnost kupiti slike Toneta Wolfa, priznanega slikarja z Loga pri Vrhniki. Tako Mira Suhadolnik še enkrat ne more iz svoje kože, da ne bi pozabila na ohranjenje vrh-
niške kulturne dediščine. V M vini FORTUNA je možno še' širiti odkup in prodajo vseh' mivih »vrhniških« spominke?:
V okviru prireditev ob 70-letnici delovanja društva in v počastitev 60-letnice Šahovske zveze Slovenije bo Šahovsko društvo Vrhnika priredilo državno člansko prvenstvo. 14 šahistov, ki so pridobili pravico do nastopa, se bo ob 1. do 15. oktobra merilo za 49-ti naslov najboljšega slovensk-ga šahista in peti po osamosvojitvi. Organizatorji pričakujejo nastop vseh najboljših, 'na čelu z državnimi in olimpijskimi repre-zentanti, naslov prvaka pa bo branil vrhniški mednarodni mojster Leon Gostiša. Poleg njega bo nastopil še en član domačega društva,_ 16-letni Dragomerčan Primož Šoln, ki bo v svojem pr-
vem nastopu na članskih pi stvih poskušal dokazati, da n« lja zaman za enega najobetav1* ših slovenskih nUadih igralcev-
To je po izvrstno izpeljane!" prvenstvu leta 1988 drugič, | Vrhnika gosti najboljše slovel igralce. Organizatorji upajOi jim bo uspelo vsaj ponoviti izpred osmih let, to pa je v V«1 meri odvisno tudi od obiska,^ vabijo vse ljubitelje šaha, da turnir, ki bo v Domu Karla <Jf: beljška, ogledajo. Redni kn bodo vsak dan od 15. do 22.m izjemo obeh sobot, ko sta pr"1' dneva, vstop pa je seveda prt*|
17. 9.
24. 9.
30. 9.
1. 10.
1.
ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA
Koledar pomembnejših športnih prireditev
30. 8. D03. 9. OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU ZA SAMEZNIKE
izvajalec ŠD PARTIZAN VRHNIKA 10. 9. OBČINSKO PRVENSTVO V KOLESARJE^ PODLIPA 95 izvajalec ŠD LIPA SEPTEMBER ODPRTO ŠOLSKO PRVENSTVO V ATLETIKI izvajalec ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA NOTRANJSKO PRVENSTVO V BALINANJU DFČKE
izvajalec B. D. BLAGAJANA VRHNIKA OBČINSKO PRVENSTVO V BALINANJU Dv1 JICE
izvajalec ŠD DREN DRENOV GRIČ KOLESARSKI VZPON NA ULOVKO ZA PO^ ROBIJA TRAMPUŽA izvajalec ŠD POVŽ
10. ODPRTO PRVENSTVO ROLKE ULOVKO izvajalec TSK COMING 10. DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVA izvajalec ŠD DRAGOMER 15. 10. GOZDNI TEK ULOVKA
izvajalec ŠD POVŽ 22. 10. MEDNARODNI TURNIR V ŠPORTNO RITMIH GIMNASTIKI
mafake ipmtm ZVIZA
NAŠ ČASOPI
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Naš časopis izhaja praviloma prvi te.den v mesecu.
Uredništvo: Tone Janežič (v.d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator).Naslov uredništva: Naš časopis., Tržaška cesta 1,61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11.ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 400 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Cena celostranskega oglasa 80.000 SIT-Zahvale so po enotni ceni 7000 SIT. Mali oglasi so brezplačno. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagal' vam jih bomo tudi oblikovati.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.