PoStnina plačana v gotovini Ixhaja w poucdeljek iupetekob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, v Celiu po raznašakih dostavlje- na 7-50 Din, za inozemstvo 20 Din fcačun pri poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in npravat Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritličje, de.sno. Telefon Interurban Stev. 65. Rokoplsi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Rokopisi He »prcjemajo ob poaedeljkih in petkib. brexpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnostL Štev. 37. Celje, sobota 12. maja 1934. Leto XVI. Velicasten zbor strankine organizacije v Celju (Konec) Vihanio pozdravljen je nato spre- J govoril generalni tajnik JNS g. minister dr. Kramer. V uvodnih besedah se je zahvalil za vabilo in za ovacije ter nadalje- val: Zaine je vedno prijeten dogodek, kadar smem biti v krogu prijateljev naše celjske organizacije. Občinska organizacija JNS za Celje, kakor vsa crganizacija naše stranke za eel j ski srez, stojita s svojo disciplino, s svo- jo notranjo enotnostjo in s svojim smotrenim delom meel prvimi v ce- lokupni naši stranki. Združile so vse, kar pošteno nacionalno inisli, in so tako prepojene z duhom velikih idej naSe stranke, da je razumljiv uspeh našega dela, a da so tudi var- ne pred vsako infekcijo, pa naj pride od koderkoli. Mednarodni položaj Jugoslavije G. dr. Kramer je nato podal sliko našega mednarodnega položaja. Pod- črtal je smotreno in uspešno delo dr- žave za utrditev naše mednarodne pozicije ter je nazorno prikazal, ka- ko so tudi najljutejši nasprotniki morali spraviti v ropotarnice svojo opasno tezo, da naša država pred- stavlja samo provizorij, ki se_bo za- radi notranjih borb razbil na koma- de. Jugoslavija predstavlja dimes Cvr- sto mednarodno edinico, katere no- tranja moč se vse bolj respektira; z 1 eorganizacijo Male antante pa smo si skupaj s Čehi in Rumuni v marsi- katerem oziru osyojili pozicijo vele- sile. ¦¦¦;.^'fe"S Sedaj se sistematično dc]a na tern, da mednarodno politično edinico Ma- le antante bolj in bolj razvijemo tu- di v močno gospodarsko zajednico. Odnošaji z Bolgarijo S podpisom balkanskega pakta smo osigurali trajni mir na Balkanu in pretvorili ta nekdaj najnemirnej- ši kot Evrope v pravo oazo prijatelj- skega sožitja držav in narodov, ki bi lahko služila za zgled ostali Evropi. Sicer se nam ni posrečilo, da takoj od začetka pritegnemo v prijateljski krog balkanskega pakta tudi Bolga- rijo. Vendar so odnošaji med našim in bratskim narodom od lanskega leta po iniciativi našega yladarja in z vnetim sodelovanjem bolgarskega kralja krenili, kakor trdno verujemo, iz atmosfere medsebojnega nezaupa- nja v dobo vedno intimnejšega zbli- žanja in v skorajšnji bodoCnosti naj- ožjega sodelovanja. Obisk našega mi- aistra zunanjih del v Sofiji obeta ro- diti nove razveseljive rezultate na tern polju, ki jih bo z radostjo po- zdravil ves naš narod. V tej nadi lias potrjuje dejstvo, da se tudi med Bolgari vedno bolj uveljavlja suo- znanje, da je zgodovina že dofinitiv- lio presekala vprašanje nekdaj spor- nega ozemlja na našem jugu in da nas narod niti pedi svoje zemlje ne more odstopiti nikomur. Srednja Evropa Govornik je nato razpravljal o blo- ku, ki se po podpisu rimskega pak- ta poskuša ustvariti v Srednji Evro- pi z navidezno niisijo, da se bo nje- niu posrečilo urediti srednjeevropski problem. Toda bilo bi pamctnejše, če bi evropska velika gospoda prepu- stila ta problem prizadetim narodom samim. Morda bi bil potem že davno rešen. Kar se Jugoslavije tiče, Čuva- rao mi svoje in od nikogar nič no- Cemo. Naša miroljubnost je sposob^ na, da gre v žrtvah do skrajne rneje, ne, ker se čutimo slabe, temvcč na- sprotno, ker se globoko zavedamo svoje sposobnosti in svoje nezlomlji- ve volje, da branimo v potrebi svoje edinstvo in svojo svobodo do zadnje- ga diba. Mednarodna go&pcdarska politika M.in. dr. Kramer je nato slikovito pokazal, kako velika mednarodna politika vpliva tudi na razvoj gospo- darskih in socialnih prilik in kako včasih celo odločilno posega v gospo- ciarske probleme. Povezanje gospo- darstva s politiko in pa pogrešna te- za o avtarkiji sta ustvarila celo vrsto komplikacij, ki so povzročile tudi na- ši državi ogromno škodo. Kar se je nekdaj razumelo pod normalnimi gospodarskimi odnošaji med država- mi, stabilizacija medsebojnega gospo- darskega ravnovesja na podlagi dol- goročnih trgovinskih pogodb, to spa- da v že skoraj pozabljeno preteklost. Mi živimo danes v dobi najprimitiv- nejše mednarodne trgovine in Sest- mesečne ali enoletne trgovinske po- godbe predstavljajo že prave re- korde. Trgovinska pogodba z Nemčijo Politika avtarkijc v srednjeevrop- skih državah in katastrofalen padec agrarnih cen na svetovnih tržiščili sta posebno hudo udarila Jugoslavi- jo, katere ekonomski razvoj je bist- veno odvisen od cene in kvantitete na mednarodem trgu prodanih kmečkih pridelkov. Borba za med- narodni trg je danes za našo držav- no politüko ena največjih ali' tudi najtežavnejših nalog. Tu je vsak dan računati s težkimi porazi, ali na sre- čo so še vedno mogoči tudi uspehi. Tak lep uspeh predstavlja ravnokar sklenjena trgovinska pogodba z Nem- čijo, ki bo v znatni meri ojačila riaS izvoz v to državo ter tako paralizi- rala izgube na drugih straheh. Za našo dravsko banovino so poseb- ne važnosti prednosti, ki jih dobi nai> turizem ter naš izvoz sadja, jajc in hmelja. Pogodba z Nemčijo obeta imeti svoje ugodne reperku«ije tudi na razpletljaj težkoč, ki so se v zad- njem času pojavile zlasti za izvoz našega lesa ter bo gotovo pripomo- gla, da ba zavzelo tudi naše gospo- darsko delo v Mali antanti hitrejši tempo. Potreba velikih javnih del Olajšanje naše mednarodne gospo- darske situacije bi znatno pripomo- glo tudi k olajšanju našega nesporno težkega notranjega gospodarskega stanja. Mi preživljamo težke Case produkcijske krize in bomo skoro go- tovo morali poseči, in to prav kmalu, po energičnih in velikopoteznih ukrepih, da omogočimo obnovo ustvarjajočega dela, ki edino more usposobiti naš narod, da najde izho- da iz današnjih težkih časov. Obsto- ječa uredba o javnih delih v tern ozi- ru ni zadostno sredstvo. Ona pred- stavlja v stvari samo državni bed- nostni fond, mi pa potrebujemo ob- širno zasnovan in finančno osiguran naci't za velika javna dela, ki bodo dala masi naroda priliko zaslužka in kruha, dvignila njegovo konzumno sposobnost in stavila v pokret denar in blag-o. Za dravsko banovino sta dve glavni taki vprašanji: naša ja- dranska železnica in naše ceste. Govoi-nik je nato razpravljal še po- sebej o vplivu uredbe o zaščiti kmc- ta na razvoj gospodarskega življenja v dravski banovini, o potrebi primer- ne zaščite našega malega obrtnika in ti'govca ter je podčrtal spocialna go- spodarska vprašanja dravske bano- vine, ki je še posebej navezana na interese industrije in obrti ter svo- bodnih, zlasti inteligenčnih poklieev. Borba za zaposlitev daševnega in ročnega delavstva V tej zvezi je dr. Kramer obravna- val tudi delavski problem ter nasli- kal prevažno ulogo delavca v našem nacionalnem življenju. Borba za y.a- poslenje našega delavstva, r<;a njegov eksistenčni minimum in za njegovo socialno zaščito je narodna dolžnost vsakega resničncga JugosJovena. Po- drobno je govornik nato razpravljal o vprašanju javnih nameščoncev v zvezi z nedavno izvršeno redukcijo takozvanih dvojnih zaslužkov. Nače- lo, ki je bilo postavljeno, je na sebi gotovo pravično; izšlo je iz sainih uradniških vrst. Na žalost pa je pri izvedbi ostalo toliko trdot, da se do- stikrat vprašamo, ali krivice ne kom- promitirajo koristi. Na vsak način jih je treba nemudoma popraviti. Namen ukrepov pa je bil gotovo do- ber, saj je bil ta, da država najde sredstva za zaposlitev mlade genera- cije, ki s spričevali v žepu čaka na ulici, da se ji odprejo možnosti vsaj najskromnejšega kruha. Zaposlitev mlade generacije je splošni nacio- nalni in državni problem, pred ka- terim ne sme nihče več zapirati oči. Rekonstrukcija vlade Prehajajoč na aktualna poliiicna vprašanja, je govornik najprej raz- pravljal o pomenu zadnje rekon- strukcije vlade g. Uzunoviča. S svo- jim izstopom iz vlade sta govornik in njegov prijatelj minister Pucelj prevzela dolžnost še intenzivnejšega posvečanja in dela na učvrščevanju naše nacionalne fronte in se tej dolž- nosti ne nameravata izogniti. Ako so se ob spremembi vlade na hitro porodile kavarniške govorice, da /na- fi to tudi popuščanje v nacionalni li- niji in vzbudile razne nade, potem smemo mirno preko teh kavarniških senzacij. Dosledna jug-oslovenska ii- nija o.stane nepretrgana in v tem oziru naj razna gospoda opusti vsa- ko upanje na druge case. Akcija bojevnikov Mnogo nervoznosti v naži javnosti je zadnji čas izzvala akcija takozva- nih bojevnikov. Posamezgni shodi te organizacije so izzvali naravnost ogorčenje v širokih krogih nacional- nih ljudi in čas je, da se tudi o tem reče odkrita beseda. Nihče ne more dvomiti, da so mnogi nacionalno in moralno povsem neoporečni ljudje od početka z najboljšim namenom pristopili k tej organizaciji, in jaz sera zadnji, ki bi komurkoli odrekal pravico, da deluje za povzdigo, za okrepitev in poglobitev jugosloven- ske ideje med narodom, pa naj bil to človek iz vrst naše JNS ali ne. Se- veda je res, da imaino za to delo že na razpolago velike in jake ter pre- izkufiene vsenarodne organizacije, predvsem naše Sokolstvo, pa tudi Narodno odbrano in celo vrsto dru- gih udruženj s specijalnimi naloga- mi, kakor sta Jadranska straža in Ciril - Metodova družba, povrh pa še nebroj naših kulturnih ter stro- kovnih in stanovskih organizacij. Kaf se tiče pa političnega dela, je to nalog-a, ki jo mora vršiti le po zako- nu osnovana politična stranka in ki jo v pravem jugoslovenskem duhu vrši naša Jugoslovenska nacionalna stranka, v katcri so zbrane do ma- lega vse pozitivne in konstruktivne sile naroda, zlasti še pri nas v drav- ski banovini. Že od samega početka se mi je zde- la konstrukcija organizacije bojevni- kov zgrešena. Kriterij za članstvo je obCa državljanska dolžnost vojaške obveze-, kar na sebi vodi do nespo- razumov. Pravila organizacije pa imajo čisto politično obeležje: delo- krog in sredstva se prav nič ne raz- likujcjo od delokroga in sredstev po- litične stranke. Ali vse to so obser^ vacije formalnega značaja, ki bi ne mogle biti povod za neko javno kri- tiko, ako se ta akcija ne bi bila pri- SchicK,'. ff] \ RADION opere gospodinjav 40 letih, Ali to je samo del trpljenja, ki ga ima večina gospodinj vse svoje življenje z žehto. Koliko ur je porabila prej — težko sklonjena nad pral- nim čebrom —• samo za družinsko perilol Ogniti se temu delu sicer ni mogoče — olajša se pa zdaj lahko... s Schichtovim Radionom. Zakaj Radion pere sam. Tako lahko je zdaj to t A) zvečer se perilo namoci, B) drugo jutro se Schichtov Raoion v mrzli vodi raz- topi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut, C) nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in periio je opranoi Brez mencanja, brez ote- panja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom. Ne muči se! I UäZßMtf* SCHICHTOV Cela posluževati metod in sredstev, katerih posledica je pravo bolševizi- ranje širokih krogov, sejanje defe- tizma v pogledu državne politike in sejanje splošnega nezaupanja v lju- Stran 2. »Nova Doba« 12. V. 1934. Štev. 37. di, ki se posvečajo javnim poslom in ki nosijo napram narodu odgovor- nost. Že cele mesece poslušamo grožnje proti korupciji, a slišali še ni^ffoykda bi bil le eden teh govornikov, ki jim je pri mnogih uspelo izzvati vtis, da se v naši državi prav za prav prav nič drugega ne del a nego krade, s prstom pokazal na konkreten pri- mer in da bi se bojevniki res podali v borbo proti katerikoli korupcijski aferi. Ona dva primera, na katera se vedno pozivajo, sta prav brez njiho- ve zasluge prišla na dnevni red. In to baš iz vrst onih, proti katerim so direktno ali indirektno naperjene bojevniške obtožbe. Prav gotovo je res, da smo vsi dolž- ni pomagati pri čiščenju našega jav- nega življenja. In mi bi gospodom bojevnikom bili hvaložni, če bi ne kazali vedno tja daleč v druge kraje, temveč prst položili na as ere z ozem- lja svojega delovanja, ako za nje ve- do. V tern slučaju bi njihova borba dobila videz neke resnosti, tako pa služijo bojevniške fraze samo kot pa- ravent anonimnim klevetnikom, ki z raznašanjem najblaznejših govoric skušajo javnim delavcem odvzeti cast in poštenje, a ki se ski'ivajo tako spretno, da se zaman trudiš jih pri- peljati pred sodnika. Kar široke kroge narodno zaved- nih Slovencev navdaja še s posebnim ogorčenjem, je dejstvo, da so se v mnogih krajih protirežimski punk- taški elementi polastili okvira bojev- niške akcije, da pod to krinko posku- šajo formirati svoje že razbite vrste, ko svoje stare stranke obnoviti ne morejo. To jim je tern lažje, ker or- ganizacija bojevnikov razen nekaj splošnih fraz nima izdelanega nobe- nega konkretnega programa, kar je tembolj obžalovati, ker se na ta na- Čin izmika vsaki resnejši diskusiji s prijatelji in nasprotniki. In končno: ves »pokret« je ostal omejen na drav- sko banovino ter je s tern dobil po- vsem regionalen značaj, ki le prerad, tudi proti volji voditeljev, vodi v se- paratizemuoq ii.n.i. ¦ ' Jaz sem svoje mnenje povedal od- krito in isUBčnoiiJPrepfičan sein, da se bridko motijo vsi oni, ki sedaj poskušajo zlorabljati nespomo pa- triotične namene ustanoviteljev bo- jevniäke organizacije in mislijo, da je mogoča obnova starih časov. Ne- všečnasti in zmede, ki tu in tarn na- stanejo v nacionalnih vrstah vsled raznih bojevniških akcij; nas ne mo- rejo spraviti iz ravnotežja. Krepka nacionalna zavest in smotreno delo organiziranih tisočev in stotisočev naših pristašev bodo z lahkoto prešli preko vsega tega na dnevni red. Mnogo organ izatornega dela je opravljenega in liomogenost naše sti'anke je v veliki meri zasigurana. Upamo, da bomo letos do kraja uspe- li. Naša stranka je zbirališče vseh konstruktivnih in nacionalnih ele- mentov, edini element, ki more slu- žiti enotnemu vodstvu državne poli- tike na zunaj in znotraj. Mi smo oni, ki smo sposobni. da nosimo odgovor- nost in sodelujemo v vodstvu drža- ve. To nam v dravski banovini nala- ga posebne dolžnosti. Ne dajmo se plašiti od nikogar. V trdni veri, da mora ostati naša ideja zmagovita, nadaljujmo svoje javno delo. Govor g. ministra dr. Kramerja so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim, viharnim odobravanjem. Na predlog predsednika g. dr. Kalana je občni zbor soglasno sprejel resolucijo, v kateri se izreka popolno zaupanje in zahvala gg. ministrom dr Kramerju, Puclju in dr. Novaku ter poslancu g. Prekoršku. Prisrčno pozdravljen je spregovo- ril g. poslanec Ivan Prekoršek. Zahvalil se je občinski organizaciji ter zlasti predsedniku dr. Kalanu za vse iskreno sodelovanje in pomoc v preteklem letu in nadaljeval: V gotovih vprašanjih, zlasti v vprašanju časti in poštenja sem moč- nejši riego morda kdo misli. V Celju in celjskem okrožju ne bom nikoli dopustil, da bi nosil zastavo kralja in nacionalne ideje star avstrijski oficir, ki je bil moj komandant na dobrdobski front i, ta ne bo meni, nek- danjemu »obešenjaku« kazal poti, po kateri naj hodimo v Celju in celj- skem srezu v nacionalni politiki. — Imeli smo pogum, da smo rušili zgradbo Habsburga pred vojuo in med vojno. Danes jie morejo mene in nobenega poštenjaka iz. celjskega okrožja presleplti taki nacionalisti, za katerimi se ležijo obrazi, ki ho- čejo uvesti starega malika, ki je z eno nogo na cesarskem Dunaju, 9 drugo kleči v Riinu, Beog'i'adu pa kaže spačen, hinavski obraz. Ob zaključku izredno uspelega občnega zbora je g. minister dal še nekatera pojasnila o spröstitvi de- nahiih sredstev v bankah, b zaposlit- vi tujih delavcev in inozemskem ka- pitalu ter o problemu minimal nib mezd, nakar je predsednik gosp. dr. Kalan z zahvalo g. ministru in vsem udcležencem s pozivom na nadaljno složno delo zaključil zborovanje. Celjsko pevsko društvo obf40 letnici V woboto 12. maja ob 20.30 bo slavnostni koncert CPD, izvaja društveni mešani zbor. V nedeljo 13. maja ob IB. bo župni koncert, izvaja 15 društev IpavCeve župe; isti dan ob 20. bo družabni večer, vse v Celjskem domu v Celju. Vožnja po železnici polovičua, legitimacijo pri društvu ter pri Ipavčevi župi JPS v Mariboru in »Putniku« v Celju. Pevske slavnosti v Celju CELJE, 12. maja. Celjsko pevsko društvo je priredilo kot uvod v pevske slavnosti ob svoji 40-letnici na praznik 10. t. m. ob 17. lepo spominsko svečanost na bfrölis-" kem pokopališču. Ob prisotnostl've-'': like množice prebivalstva je pri kri-Ji( žu na gornjem delu pokopališČa spre- govoril predsednik CPD g. Fink ter se spomnil štcvilnih na okoliškem ])okopališču počivajoeih in tudi na bojnih poljanah padlih dmštvenih članov, predseduikov, pevovodij ter 'üstaiiöVhih članov, in dobrotnikov. '¦NK/V/joci so poC'astfW iijih spomin z 'mihuto molka in klici »Slava!« %le- dila je položitev venca in obisk.gTO- bov. ¦ V petek ob 20.30 je priredilo CPD pred mestnim magistratom ob pri- šotnosti velike množice prebivalstva podoknico na cast pokroviteljici peV- skih slavnosti Tnestni občini v Getjj.il'"' Procelje mestnega magislrata je'!l3ilo' iluminirano z neštetimi žarnicami, z drogov pa sta vihrali dve državni za- stavi. Na balkonu je bil zbran občin- ski svet z županom g. dr. Goričanom. Ko se je pričela podoknica, je zago- rel kres na Starem gradu. MoSki zbor je zapel Adamičevo »Zdravico« in »O mi'aku«, nato pa sta se podala pred- sednik CPD g. Fink in pevovodja g. Šegula v županovo sobo. Gosp. Fink se je ob prisotnosti občinskih odboi"- nikov prisrčno zahvalil mestni obči- iii za pokroviteljstvo. Župan g. dr. Goričan je v kratkih besedah ]>od- črtal važnost nacionalnega in kultur- nega dela CPD. Občinski odborniki so se vrnili na balkon. Župan g. dr. M. GERLANC: Goričan je nagovoril pevski zbor in zbrano množico, se zahvalil zboru za podoknico in občinstvu za lepo ude- ležbo ter čestital nacionalno in kul- turno tako zaslužnemu društvu k njegovi 40-letnici. Nato je mešani zbor zapel še Premrlovo »Slovansko pesem«. Ob 21. se je zbral pevski zbor ob prisotnosti velikega števila občinstva pred vilo »Livado«« v Gaberju, kjer je zbor priredil podoknico kumici društveuega prapora ge. Adeli Deč- kovi. Moški zbor je zapel Mirkovo »Na trgu« in »O mraku«. Ga. Decko- va se je prisrčno zahvalila za pod- oknico, nakar ji je predsednik gosp. Fink izročil veliko sliko pevskega zbora. Ga. Dečkova je nato pogostila pevce in pevke, ob zaključku pa je mešani zboi- zapel »Slovansko pe- sem«. Spomini ob pevskem prazniku v Celju Ptica brez perut1 je mrtva stvar, Kaj meni svet brez petja mar! (Geslo A. Hajdriha.) Ob prvem celjskem pevskem praz- niku se mi obuja spomin na mogo- čen pevski praznik, ki sem ga po svo- je — saj sem bil komaj 11 let star —, a. vondar že kot clan pevskega dru- štva slavil pred 22 leti v družbi Slo- vencev iz štajerskih ravnic, ponosne Ljubljane in vse Primorske. Da, pevski praznik leta 1912. na Proseku pri Trstu! Takrat ni bilo pevskih žup in savezov, saj je pevcu to le gola formalnost in potreba v do- bi splošnega in vscobčega organizi- ranja, a vendar se je zbralo od blizu in daleč petnajst pevskih društev, med njimi tudi »Ljubljanski Zvon«, »Slavec«, »Kamniška Lira« itd. ter razne deputacije, da proslavijo 25- letnir^u4)ilej pevskega društva »Haj- drih«, ki je bilo eno najstarejšili slo- vetiskih pevskih društev, ustanovlje- no od avtoi'ja pesmi »Buči, buci inor- je Adrijansko«, in je zato nosilo tudi njegovo ime. Bil a je proslava četrt- stoletnega dela za našo pesem, buje- nja narodne zavednosti in ponosa v tržaški okolici, kamor je vedno bolj pritiskal. ,val tržaškega italijanizma. Tedaj je bil društveni predsednik de- želni poslanec, trgovec in mecen pok. Alojz Gorup, ki je podprl in omogoCil ta veliki praznik slovenske pesmi. Dobro leto se je pripravljala tržaš- ka okolica, a prav posebno mi, nepo- sredni sosedje Proseka na to »veliko veselico«. Dasi sta Prosek'in Konto- velj zvezana med seboj, smo vendar imeli vsak svojo faro in seveda tudi vsak svoje pevsko društvo, in vaSka zavist se je kazala med nami še prav posebno v stalnih, neorganiziranili pevskih tekmah. Pa ne samo tekma: »velika veselica«, to je bila beseda, ki nas je popolnoma }>revzela. In ta- ko so se sestajali pevci in pevke ve- čer za večerom in vadili za ta veliki praznik naše pesmi. Bilo je na praznik Male Gospojni- ce. Prosek se je odel v slavnostno oblačilo S streh so plapolale tro- bojnice, okna so bila okrašena in vse je bilo praznično razpoložano. Mogo- čen in sijajno okrašen ,slavolok je po- zdravljal, preko državne ceste razept, goste iz vse Slovenije. Po cestah si srečaval naša dekleta in žene v na- rodnih nošah. Predpoldne so zboro- vali, a popoldn» je vse hitelo v »Gor- jupovo ogrado«. Kjer .se hrib, ki se je strmo vzpel iz morja, prelomi, je tipična kraška dolinica, obdana od treh strani z nalahno se vzpenjajo- čim bregom, osenčenim s hrastov- jem. Od Boga ustvarjen amfiteater! Tu se je zbralo ogromno ljudstva od blizu in daleč in s pevskega odra je donela pesem o «vdovi tožni zapuš- čeni«, »naših gorah«, o »domovini in ljubezni«, o vsem, kar nas je, nas in nas bo navduševalo. Pod odrom so bili na ograjenem prostoru gost-je in1 deputacije s pevükim ofetorn M. H^i I ba,dom in celq^vuirednikom »NovitTi; akordov«, dr. Gojmirom Krekbm ž Dunaja. Blesteč okvir važke priredit- vev a vendar komaj dovolj blesteč za vse ono navdušenje, ljubezen in vero v našo lepo pesem. Pi'vi je pel »Hajdrih« mogoeni Ada- mičev mešani zbor »Ecce dolor«, a za njim »Ljubljanski Zvon«, »Sla- vec« in drugih tucat. »Danica« iz Kontovelja je nastopila poslednja Komaj sem čakal na njen nastop Saj sem bil njen Clan in trije naši so peli! Res lepo so zaključili spored z mogočno Mirkovo »Domovini« na besede Simon a Gregorčiča. Le za- mislite si: vaški zbor, 80 grl, dekle- ta v narodnih nošah in krasen bari- ton, ko pojo: Oj mati, moja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te! Zdelp.se jpai.je, da smo,mi slavlje- nec — do Jžp-Letnice so nam manj- kala le tri leta...... Ko ho je solnee potapljalo v naše morje, so se zbi»ali <¦ pevci vseh dt-u- štev onkraj doliiuic©»iPod njimi je le- žal Miramar in sinja Adrija; na desni Devinski grad in Soča, a na levi Trst in Isti&v;(Iz¦'¦'¦-t Za birmance molitvenike, ?fro$ne veftee priporoßa K. Gorlčarja • vdv., Celje, knjigai-na, in veletrgovi- na s papirjem. c Nočno lekarniško službo iina od sobote 12. t. in. do vštetega petka 18. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilska in reševalna öeta Celje. Gasilno službo i|ma od nedelje 13. t. m. do všteto sobote 19. t. m. IV. vod pod poveljstvom g;'Ai Koširja, reše- valno II. skupina, inspekcijsko pa načelnik g. I. Jellenz. c Kino Union. V soboto kino zaprt. V nedeljo 13. ob 20.45 in v ponede- ljek 14. t. m. ob 16.15 in 20.30 iz- vrstna zvočna komedija »Dobri vojak Švejk«. V glavni ulogi Saša Rašilov. Glasba: Jara Beneš. Predigra: »Med- narodne smuske tekme v Planici«. „Konflikt" v celjskem gledališču Celjani so iiam 4. t. m. v Mestnem gledališču vprizorili dramo dr. Mak- sa Alsberga »Konflikt«, ki je bil s tern v našem jeziku prviG igran v naši državi. V zgradbi dela je z moč- no drarnatsko silo in veliko logiko prikazano vseskozi k višku stremeče dogajanje, ki avtor v njem na ostro dubovit način načenja važen pi'o- blem. Gospo Kristino, ki jo je Ijube- zen do sina prisilila k umoru moža, sodišče oprosti. Njen zagovornik, prepričan o obtoženkini nedolžnosti, je storil zanjo vse. Niti njemu ni pri- znala zločina, ker je Cutila, da bi je tako ne mogel braniti z dušo in pre- pričanjem. Žrtvovala se je za sina, ki pa beži od nje, dolžeč jo zločina. Zdaj je — morilke tudi odvetnik ne more več braniti. Avtor postavlja vprašanje: Ali sine odvetnik zago- varjati koga, o Cigar krivdi je pre- pričan? Nanj odgovarja: Zakonite določbe o tern ni, zato je to edinole stvar vesti. Drama je mojstrovina in razodeva v avtorju volikega, resnega nemškega umetnika, ki je podlegel razmeram in umolknil prezgodaj. V vlogi gospe Kristine se je gdč. Turkova uveljavila kot prava tra- gedkja yj^ih stremljenj in kvalitet. IKJena.jj^.je izvirala iz globin do- žj[jYPtiaJ,ki se je izražalo zlasti v ubra- ni skladnosti besede z gesto, bila je zmožna stopnjevanja k velikim viŠ- kom. Njena kreacija je bila dognana, resnična, prepričevalna. Advokat g. Stran 4. »Nova Doba« 12. V. 1934. Štev. 37. Fedorja Gradišnika je bil močau v suvereni igri prav tako, kakor je bil poln elegance kot pojava, in se narn je dal z vsemi svojimi odrskin^i o^-r! likami. Oba, stoječa v centru '4ejL; nja, sta ustvarila več nepozabno sil- nih prizorov. Gosp. Košič, kotKristi- nin sin preinalo mlad po sebi in rnas- ki, je bil pretresujoče učinkovit v ostrem izrazu notranjega trpljenja. Gosp. Pogacmk je bil prežet s sigur- no in prikupno naravno umerjenost- jo starega dr. Horna. G. Perc je bil kot Linsmeyer veren. tip omejenega, zgolj poslovnega človeka. Ob njem je g. dr. Dobovišek pokazal zelo uspei?- iiö igrö, v sebi skladno do zadnjih podrobnosti. Ga. Golobičeva kot od- vetniška tajnica je bila vseskozi dis- kretno iskrena v ulogi, z lahkoto ob- vladani. Liza gdč. Svetkove je bila simpatično niladostna, zlasti ob kon- cu tudi poglobljena. Na mestu je bil praktikant g. Jelena in v nemi ulogi stražnik g. Cebularja. „ASTRA" čevlji Celje, Aleksandrova 4 Režiserju g. Košiču gre velika za- sluga, da je bila vprizoritev podana y harmonični, življenja polni podo- bi. Uežija je izkoristila vse dane mož- nosti in si mnogo novih še sajna ustvarila, dokazala je obilo plemeni- tega okusa ifi snlisla. Režiser in še nekateri so prcjeli cvetje in bill akla- mirani po občinstvu, ki je gledališce napolnilo. Tako je zelo lepo uspela poslovilna in benefična predstava g. M. Košiča, ki je v kratki dobi svo- jega dela v Celju kulturno bil zelo koristen. S tern je končana redna gledališka sezona cöljska, kl je z gostövanjf ljubljanske dräme in tudi napori do- maCiriov bila tokrat res visoko pozi- tivna po vrednosti svojih ustvaritev, ki jih je naša publika tudi znala pri- znavati in prav ceniti. F. R- Zlet celjske sokolske župe 10. junija v Celju CELJE, 12. maja. Pretežna večina društev in čet je že prijavila število telovadečih in več ali manj ugotovila končnoveljav- no število, koliko bratov, sester in naraščaja se udeleži zleta. V Celju bo na dan župnega zleta velik dotok gostov. Ob ogromni ude- ležbi zunanjih posetnikov bo važen činitelj organizacija prehrane. Žup- na uprava je stopila v stik s celjski- mi gostilničarji in določila enotnc cene. Izdatno in prvovrstno kosilo, obstoječe iz juhe, dveh prekuh, gove- dine in kruha, stane 8 Din, če je na- mesto govedine pečenka, pa 10 Din. Naraščaju se bo nudilo enako kosilo. Za deco bomo skušali izposlovati čim najnižjo ceno. Bratska društva in čete naj že se- daj poberejo od udeležencev denar za kosilo in ga nakažejo po čekovni položnici obenem s prijavo. Društva, ki bodo poslala denar vnaprej, prcj- rnejo pri blagajni na zletišču že pri- pravljeno kuverto z označbo društva in točnirn naslovom gostilne. V ku- verti bo toliko nakaznic, za kolikor je bilo plačanih obedov. Ako bi pa ta način ne bil povsocl izvedljiv, bo treba vsekako skrbeti, da pobere vod- Tiik med vožnjo denar za kosilo in ga odda na zletišču takoj po prihodu jutranjih vlakov. Gg. gostilničarje smo opozorili, da bo drugi dan po zletu plačanih toli- ko kosil, kolikor nakaznic bo odda- nih. O kakih izjemah ne more biti govora, ker je župna uprava 1. 1931. zaradi popustljivosti trpela škodo. Clanstvo, ki ne bo nastopilo niti pri povorki, niti pri telovadbi, ni nave- zano na skupno kosilo, temvee si lahko preskrbi hrano saino. Vsled velikega navala priporočamo tudi tern, da obedujejo skupno s člani društva, kateremu pripadajo, in isto- tako vplačajo znesek za kosilo vna- prej. Zajtrk in večerjo si preskibi vsak sam. Bratske edinice so prejele po dva izvoda prijavnic, eno vrnejo do 25. maja župi, prepis obdržijo zase. I Brate in sestre pi'osimo, da nas pri pripravah podpirajo in skrbijo, da Ijjodo do danega termiha vse prijav- ilicö pri župi. Župna uprava bo nato razposlala vsem edinicam tabelo, ka- ko so posamezna društva in čete po~ razdeljene po gostilnah. Bratje in sestre bodo že pred prihodom na zlet pouCeni, kje bodo obedovali, s čimer se bomo izognili na dan župnega zle- ta neprestanemu povpraševanju. Za- vedajte se, da je uspeh zleta odvisen v nemali meri od vaše točnosti. Župna uprava. x Zbor društvenih načelnikov in načelnic v Celju. V nedeljo 6. t. m. se je vršil v Celju zbor društvenih načelnikov in načelnic. Dopoldne so bile pod vodstvom br. župnega na- čelnika Poljšaka in s. župne načel- nice Grudnove predelane vaje, ki so ] pokazale vso tehnicno izvežbanost sokolskih tehničnih vodij. 01) 13.30 se je pričelo v Sokolskem domu v Ga- berju zborovanje, kjer so se obrav- navala vsa aktualna vprašanja, zla- sti zadeve tehničnega značaja. Pi"i tej priliki je br. župni prosvetar Ver- stovšek imel kratek nagovor o sokol- ski vzgoji in o prosvetnem delu v društvih s posebnim ozirom na da- našnje prilike. Zborovanje je poka- zalo, da se društva intenzivno pri- pravljajo za župni zlet v Celju in da bo "iideležba tclovadečega članstva zelo velika. Že danes opozarjanio vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo na to "veliko' reVijo vžtrajnega in po- drobnega dela hied narodoin. Prepri- čani snio, da bo 10. junija vsakdo prihitel v Celje med Sokole, da vidi njfhov trucl in ddlo. Skoraj nov Singerjev sivalni 9tv*oj se ugodno (deloma na obroke) proda Naslov v upravi lista. Krasne ma sine piščance za pohanje na željo zaklane in očiščene. Mlekarna Flora Neckermanu,Celje Kralja Petra cesta 24. Odda se večji ali manjši lokal na Kralja Petra cesti po zmerni ceni s 1. ju- lijem ali prej. Informacije v upravi lista, Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da Franc VoniS ni pri meni več v službi ter ni pooblaščen za inkaso kakor tudi ne za sprejemanje naročil. M. OSWÄTITSCH nasl. Ivan Belcei* trgovina premoga in drv Celje Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv Karol Loibner C e fi i e Kralja Petra cesta 17 „Pri z voncn" Molitveniki za birmo, rožni venci v veliki izbiri v knji- garni in trgovini s papirjem 'Franc LeskovšeK Celje, Glavnl trg 16 VOZJČKI in DECJE OPsiEME KRAMMsMISLEJ CEUE Oclcitc si ocmmne zaloce ! Obay mož in žena sta zadovoljna, ker sta si nakupila vse potrebno manufakturno blago poceni v Trgovskem domu— Stermecki, ki Vam brezplačno pošlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, po- plina, kretona, tiskovine in drugegafma- nufaktumega^blaga.______..... ¦¦¦ r^ isennedi. "^^^TOfiTlA-PEWLA • iri • OBIÖC m" celje Nakup brezobvezen|! tfinho KuhoBBC, obi. feonccs.mEstni tesarsfti moisten na M\ Mil r^lhl izvršu)G vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za* |JI E UuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in iezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun štev. 14.737 čisto polt dose- žete v enem tednu ali dveh s pomočjo proslule biološkc »kurc lušče- nja«. Neopazno za oko- lico obnavljate kožo in odstranite temeljito za vedno prišče, madeže, gubasto, raskavo, maščobno svetlo, ovenelo kožo in znake staranja. Uspeh in neskodljivostzajarn- čena ! Garnitura Din 120-—. Vsako tnilo škodi polti. Vzemite za umivanje obraza rnilo limonino emulzijo. Velika stekleni- ca 50 Din. Za čiščenje in skrčenje por, odstranjenje šminke in osveženje polti nenadkriljivo je mandljevo mleko »Hsiami« Din 50-.Originale Schröder- Schenke razpošilja »OMNIst« oddelek Nc/2, Zagreb, Gunduliceva ul.8,1.nadstr. Poštnina pri plačilu v naprej ,6 Din, ________ povzetje 12 Din. čevljarjl, pozar ! Levoročni Čevljarski stroj v zelo dobrem stanju se poceni proda, tudi na obroke. Poizve se pri M. Z i ž k a, zaloga strojev, Celje, Glavni trg. Hmeljska sušilnlca ca 6 m se kupi. Ponudbe na naslov : Ora- ščina Prešnik pri Šmartnem v Rožni dol., pošta Celje. Fin jabolčnik po ^00 Din hi, prvovrstni namizni po 250 Din hi oe proda. Kje, pove g. K. Loibner trgovec v Celju. J. Lackner, preparater Celje, Qubceva ul. 2, 1. nadstr. Prepariram vse vrste Živali in ptičev, kakor tudi div- jega petelina in ruševca točno po naravi. 30 letna trpežnost dokazana. Več izurjenih šivilj za moško perilo se sprejme. Tovarna perila^ Karol P a j k, Oaberje pri Celju. Lepo poliistvo se poceni odda v najem. Celje, TavČarjeva ul. 2, pritiičje, desno. Proda se pohlStvo ogledalo, svetiljke in razno; zaradi prese- litve zelo poceni. Celje, Tavčarjeva ul. 2. pritličje desno. Iščem slanovanie 1—2 sob in kuhinje najraje v vili s 1. ju- lijem. Ponudbe z navedbo cene pod «Mima stranka» na upravo lista. lzbiro raznega pohiitwa v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. Baumgaptner Marija - Celje Cesta na grad 47 (5 minutod kolodvora)^ Krojni tečaj za moško in damsko garderobo se prične v Obrtnem domu. Podrobna pojasnila daje modni atelje Ivan Bizjak. Kontoristlnja s popolnim znanjem slovenščine, hrvaščinee in nemščine v govoru in pisavi, vešča vseh> pisarniških del, hitra strojepiska in steno- grafinja išče službo v Celju, ev. tudi na deželi. Naslov v upravi lista. r ranio Dolzsin i°rru:„ L0 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajofa dela in popravila — Ceni zmarna — Postrežba točna in solldit PUPILARNO VAREN 2AVOD CELJE prej Južnostajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Railo Pečnik. — Odgovoreu za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. - Oba v Celju.