GLASILO _
delavcev organizacije združenega dela	==.
trgovsko podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati
61001 ljubljena, parmova 33	—
LJUBLJANA, MAREC-APRIL 1979
LETO XVIII. ST. 81
Zgodovina je, kot da bi vedela, kaj spada v najlepši mesec leta, zbrala za nas in ne f samo za nas, tako čudovite dogodke, da smo jih spremenili v radostne praznike.
1. MAJ
I	Praznik dela, praznik delavcev vsega sveta.
5. MAJ
Slovenci leta 1941 prvič izvolimo svojo suvereno vlado.
9. MAJ
Uradni konec II. svetovne vojne. Osvoboditev Jugoslavije in mesta Ljubljane. 25. MAJ
Dan mladosti. Rojstni dan dragega Tita.

OH&em L&ktene ce&titke za 27. apciL % pcaznik OCJi in ma^&ke pcaznike!

.9J
NEPRESTANO PREVERJANJE SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI
Po treh mesecih, odkar je bila pri rias komisija občinskega komiteja Ljubljana Bežigrad v zvezi z Akcijo 100 (obisk v 100 TOZD), je dal občinski komite ponovno iniciativo za sestanek z našo celotno politično in samoupravno kadrovsko strukturo.
Sestanek je bil 5. aprila 1979.
S strani komiteja so se ga udeležili trije tovariši, z naše strani pa sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki sindikalnih organizacij in mladine, predsedniki delavskih svetov TOZD in delovne organizacije in še nekateri. Vseh je bilo 17.
Po vsebini je bil ta sestanek nadaljevanje razgovora o vprašanjih iz Akcije 100 in sicer: O stopnji samoupravne organiziranosti, o kadrovski politiki, o družbenoekonomskih odnosih itd.
V razpravo so posegli vsi navzoči, nekateri tudi dvakrat. Razgovor je bil sproščen in kritičen, čeprav so bili prikazani številni uspehi, ki jih je kolektiv Dinosa dosegel v zadnjih mesecih ali bolje, v zadnjem letu dni. Šestintridesetkrat so se navzoči prijavili k besedi in spraševali ali pa poročali o vsem, kar se je v zadnjem obdobju dogajalo v našem kolektivu, tudi o težavah. Govorili so o aktivnosti političnih organizacij in neaktivnosti posameznikov, o pogojih za ustanavljanje novih TOZD, o tem, kako se pripravljajo seje samoupravnih organov, o delegatih in delegacijah, o stopnji informiranosti, o pomanjkljivi zainteresiranosti posameznikov za samoupravljanje, o sindikalnem delu in akcijah, o številnih pripombah delavcev na predlagana določila številnih samoupravnih aktov, o udeležbi na referendumu, o zborih delavcev, o raznih sestankih, ki jih je preveč, o rezultatih, ki jih je prinesla nova organiziranost Dinosa, o težavah zaradi različne strukture članov ZK v isti delovni organizaciji, o nagrajevanju po delu, o še premajhni aktivnosti sindikatov, o rekordnih delovnih uspehih, o vzrokih, zaradi katerih bi lahko posamezniki ali skupine skušale minirati enotnost kolektiva ah
UDELEŽENCI SESTANKA
1.	Staniša NIKOLIČ, izvršilni sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana Bežigrad
2.	Ivo REBEK, član izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Bežigrad
3.	Ivan PETERNEL, član občinske konference ZK Ljubljana Bežigrad
4.	Ervin MATEŠIČ, predsednik delavskega sveta delovne organizacije DINOS
5.	Oto CENTRIH, predsednik delavskega sveta TOZD Priprava odpadnih surovin
6.	Ana JANIČ, namestnik predsednika delavskega sveta TOZD Regeneracija tekstila
7.	Justi TEK AVČ, predsednica delavskega sveta delovne skupnosti
8.	Djuro VOJIN, sekretar OO ZK TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana
9.	Janez JAMŠEK, namestnik sekretarja OO ZK TOZD Priprava odpadnih surovin
10.	Anton PLEŠEC, sekretar OO ZK delovne skupnosti
11.	Bojan ZOREC, sekretar osnovne organizacije ZK Dinos — Maribor
12.	Andrej VIRŠČEK, predsednik OO zveze socialistične mladine DINOS Ljubljana
13.	Miha SRAKAR, predsednik konference sindikata TOZD Priprava odpadnih surovin
14.	Franc GOGALA, predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD Priprava odpadnih surovin
15.	Janez PATERNOSTER, predsednik OO sindikata delovne skupnosti
16.	Marija BARLE, predsednica osnovne organizacije sindikata TOZD Regeneracija tekstila, TO Ljubljana
17.	Vladimir KRALJ, direktor delovne organizacije DINOS Ljubljana
18.	Danilo JANČIČ, vršilec dolžnosti direktorja TOZD Priprava odpadnih surovin
19.	Stanislav PESJAK, direktor TOZD Regeneracija tekstila
20.	Stane MANCINI, član komisije za spremljanje uresničevanja določil zakona o združenem delu
prekinitvah dela, npr. v Celju, o izobraževanju in kadrih, o odnosih med sodelavci, o pripravljenosti za pogovore z delavci, o samoupravnih delovnih skupinah, o njihovem pomenu in aktivnosti, o stanovanju in počitniških kapacitetah, o težavah pri uvajanju novih proizvodnih nalog, o prijavah inšpekcijam, o sposobnosti, da medsebojna nasprotja rešujemo sami, o slabi ali dobri povezavi med poslovnimi enotami, o vprašljivi koristi obstoja poslovnih odborov TOZD itd.
nove organizacijske prijeme, o
In zaključek?
Dali so ga člani komisije občinskega komiteja. Ponovno je bil pozitiven, kot pred meseci. Udeleženci sestanka so dobili priznanje, ker so vsi sodelovali. Priznali so nam vidne uspehe in napredek na področju samoupravljanja m gospodarjenja. Priporočili so, da naj vse probleme rešujemo samoupravno in sproti in ob aktivnem sodelovanju političnih organizacij.
Po zapiskih udeležencev sestanka napisal Stane Koman
Ob 27. apciLu, p čajniku O (Ji
Letošnjo 38-letnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda slavimo, tako kot doslej, v organizirani socialistični družbi, združeni v množični politični organizaciji, v socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki je postala fronta vseh naprednih sil slovenskega naroda. Letos naše misli na Osvobodilno fronto, zaradi nevarne svetovne politične situacije, povezujemo z mislijo in dejavnostjo, ki jo obsega izrek: NIČ NAS NE SME PRESENETITI. Leta 1941 je naše narode marsikaj presenetilo, zato je bil boj za osvoboditev izredno težak. Zdaj imamo vse pogoje, da nas NIČESAR NE PRESENETI, samo hoteti moramo. Kaj? Da bomo kos vsakemu načrtu, s katerim bi nas kdorkoli hotel oropati, kar smo si človeškega in lepega priborili.
RAZVOJ DELOVNE ORGANIZACIJE DINOS
TOZD Priprava odpadnih surovin in TOZD Regeneracija tekstila, bo zgradila v industrijski coni BP-8 na Črnučah sodoben predelovalni center za predelavo odpadkov v odpadne surovine za ponovno uporabo.
Industrijska cona BP-8, v katero je bilo vloženih preko 70,000.000 din (TOZD sta prispevali 1/3 vseh sredstev za nakup zemljišča in izgradnjo komunalne infrastrukture), se je v celoti spremenila iz kmetijskih v industrijske površine. Še bolj pa bo sprememba prišla do izraza, ko bo izgradnja te cone v celoti končana in povezana s predvidenim krakom hitre ceste, ki bo povezovala vse dele Ljubljane.
Pot do pridobitve lokacije za našo dejavnost na področju Ljubljane, je bila težka, spremljana in prepletena s celo vrsto nerazumevanj, ki kažejo, da si dejavnost odpadnih surovin le počasi utira pot v spoznanje svoje koristnosti in pomena za naše gospodarstvo in celotno družbo.
Kot kaže, se stvari vendar obračajo na bolje, saj smo si s pridobitvijo lokacijskega dovoljenja ustvarili realne možnosti, da letos jeseni ali najkasneje spomladi 1980, začnemo z načrtovanim prvim delom izgradnje.
Prav zakon o ravnanju z odpadki
v SRS je dejavnost uvrstil med dejavnosti posebnega družbenega pomena in ji s tem omogočil ustrezne pogoje za pridobivanje dohodka, kamor sodi prav gotovo mikro in makro lokacija zbirališč ut deponij za predelavo odpadkov.
Urejen, primerno tehnično opremljen in organizacijsko tehnološko dovršen predelovalni center, ki se bo vključeval v skladno celoto svojega okolja, bo prispeval k še celovitejšemu prizadevanju, da bi zbrali čim večje količine odpadkov in jih predelali v odpadne surovine, ter koristne in potrebne surovine našemu gospodarstvu, ki imajo poseben pomen, ker:
—	nadomeščajo in ohranjajo naravne vire,
—	varčujejo z energijo pri topljenju v pečeh, ker je manj potrebujejo,
—	varčujejo z transportnimi stroški zaradi svojega velikega izkoristka,
—	ohranjajo bivalno okolje čisto in zdravo, kar je še posebnega pomena za človeka.
Prav na področju prostora in čistega okolja še posebej, potrebujemo sodelovanja z občani, komunalnimi organizacijami, društvi za zaščito okolja in vsemi, ki si prizadevajo, podobno kot mi, da bi našli koristni odpadki svoje me-
sto v urejenem okolju, z namenom njihovega vračanja v proizvodni ciklus.
Odvrženi in vsevprek ležeči od-podatki ne samo da ne koristijo, ampak celo škodujejo okolju in človeškim vrednotam.
Prav v tem pogledu bi opozorili, da je potrebno posvetiti več pozornosti izkoriščanju naših rudnih bogastev, zastrupljevanju ozračja in voda, varčevanju s surovinami in energijo, potrošniškemu obnašanju, odmetavanju odpadkov v naravno okolje in podobno, saj to ne pomeni samo ustvarjanja neravnovesja in razvrednotenja okolja, ampak tudi človeka.
Naš veliki mislec, tovariš Edvard Kardelj je nekoč dejal:
»Človek, ki ne vzdržuje ravnovesja v prirodi, ga izgubi tudi v sebi.«
Pripis uredništva
Takšen članek je J. R. napisal za časopis občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad, ki izhaja v več kot 40.000 izvodih in ki ga brezplačno prejme vsaka družina v občini Bežigrad. V občini Bežigrad je namreč tudi industrijska cona BP-8 Črnuče. Na kraju prispevka smo Bežigrajčanom tudi čestitali k prazniku OF in prazniku dela.
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU
NASE POVEZOVANJE S KOVINSKOPREDELOVALNO INDUSTRIJO
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN UDELEŽBA V SKUPNEM DOHODKU IN RIZIKU
Izvajanje družbenoekonomskih odnosov, na podlagi določil Zakona o združenem delu narekuje tudi naši dejavnosti združevanje dela in sredstev. V letu 1973 smo sicer že sklenilil nekaj samoupravnih sporazumov o povezovanju trgovine z industrijo (na osnovi določil 43. člena zvezne in 45. člena republiške ustave) toda, razvoj družbenoekonomskih odnosov predvsem po sprejemu Zakona o združenem delu je zahteval več. V skladu z našo programsko usmeritvijo je zahteval doslednejše povezovanje s kovinsko-predelovalno industrijo, ki predstavlja več kot 70 "/» naše celotne blagovne realizacije. Leta 1977 smo se zato z republiškim Združenjem proizvajalcev strojne opreme dogovorili o dolgoročnem povezovanju naše in njihove dejavnosti. Na osnovi njihove programske usmeritve smo prišli do spoznanja, da je v okviru te grupacije razvojni program Strojne tovarne Trbovlje v obdobju do leta 1985 najboljši.
Program Strojne tovarne Trbovlje vsebuje rekonstrukcijo in povečanje proizvodnih zmogljivosti v TOZD Cestna mehanizacija v Trbovljah in v TOZD Tovarna konstrukcij v Sevnici, kakor tudi izgradnjo prve tovarne zobnikov v Sloveniji.
Leta 1978 smo podpisali prvi samoupravni sporazum o združevanju sredstev in o udeležbi v skupnem dohodku in riziku za TOZD Cestna mehanizacija v višini 3.000.000 din, dne 14. 10. 1978 je bila tudi prva skupna delovna zmaga vseh sovlagateljev, saj so bili tega dne, ob 30-letnici Strojne tovarne, odprti novi proizvodni prostori omenjenega tozda.
Naš skupni program pa izvajamo naprej.
Na zadnjem delavskem svetu TOZD Priprava odpadnih surovin dne 23. 3. 1979 smo podpisali že drugi samoupravni sporazum v vi-šini 3.000.000 dinarjev in sicer za TOZD Tovarna konstrukcij v Sevnici.
Na proslavi 30-letnice Strojne tovarne, kjer sva bila s predsednikom našega delavskega sveta, tovarišem Matešičem, je bilo prijetno slišati, da je bila naša delovna organizacija ena prvih v Sloveniji, ki je kot sovlagatelj pristopila k združevanju sredstev, kar pomeni udeležbo v skupnem prihodku,
dohodku, kakor tudi riziku. Mislim, da je prav sedaj čas, ko moramo vsi, ki združujemo svoje delo v dejavnosti sekundarnih surovin, predvsem pa mislim na nas v Dinosu, da začnemo dosledneje izvajati politiko sovlaganj v razvojne programe bazične industrije povsod tam, kjer je primerno. Hkrati pa moramo navezati stike z dejavnostjo te industrije, ki mora na osnovi določil Zakona o zdrženem delu (členi 80—87) prav tako postati sovlagatelj v programskem razvoju naše delovne organizacije.
Prepričan sem, da je zgolj trgovska usmeritev, s politiko poceni kupiti — malenkost vložiti — in drago prodati, minila in da je edina prava pot v sistemu povezovanja in dogovarjanja z vsemi dejavnostmi našega gospodarstva. Tudi naš dohodek, ki ga mi ustvarimo s svojim delom, je kategorija celotnega družbenega dohodka, ustvarjenega v določenem obdobju.
Letos smo že dosegli bistveni premik v naši programski usmeritvi. To smo storili, ko smo v osnovah plana za obdobje 1978—1980, v njegovih sklepnih določilih, potrdili pomen sovlaganj za našo dolgoročno razvojno politiko. Ta pomen smo zapisali tudi v sklepih, sprejetih ob zaključnem računu za leto 1978. V njih piše, da je sovlaganje pomembna ekonomska kategorija za naš nadaljnji razvoj.
V skladu s takšnimi zaključki našega samoupravnega odločanja bomo v letošnjem letu sovlagatelji tudi v razvojni program. Kovinarske tovarne industrijske opreme in konstrukcij v Krškem, ki prav tako sodi v grupacijo Združenja proizvajalcev strojne opreme v SRS. S samoupravnim sporazumom bomo vložili 2.500.000 din.
Vladimir Kralj
Posnetek s proslave 30-letnice Strojne tovarne Trbovlje.
Ob Z. mafcLL, deLaa&kem ptazniku
Česa smo za delavski praznik lahko bolj veseli KOT DEJSTVA, DA V NADALJEVANJU NAŠE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE PREHAJAMO V OBDOBJE, KO DELAVEC PRENEHA BITI KOLESCE V MEHANIZMU, KI GA NAVIJAJO DRUGI. . .
dajmo
industriji
odpadne
surovine
dinos
SEMINARJI ZA NAŠE DELAVCE
Po sklepu poslovnega odbora TOZD Priprava odpadnih surovin z dne 15. 3. 1979, smo sprejeli ponudbo Višje upravne šole v Ljubljani, da organizira seminar za delavce naše delovne organizacije.
Seminar je vsak prvi torek v mesecu, in sicer: 3. aprila, 8. maja in 5. junija, od 14. do 18. ure, v prostorih Višje upravne šole v Ljubljani.
Prvi seminar je že bil. Poslušali smo predavanje Marka Kocjana, predsednika občinskega sveta zveze sindikatov občine Ljubljana Bežigrad. Predaval je o vlogi druž-
benopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela. Asistentka VUŠ Stanka Setnikar-Cankar pa je predavala o dohodkovnih razmerjih v združenem delu.
Naslednji seminar bo 8. maja, tema prvega predavanja je »Samoupravna organiziranost združenega dela«. Predavatelj je Niko Ab-rahamsberg z Višje upravne šole (VUŠ). Drugo predavanje pa je »Samoupravno odločanje«; predavatelj Matevž Krivic, profesor VUŠ.
Na zadnjem seminarju 5. junija pa bo »Sodobno upravno organizacij-
sko delo v OZD«; predavatelj Miha Brejc, predavatelj VUŠ, in »Planiranje v organizacijah združenega dela«; predavatelj dr. Mitja Ka-mušič, profesor VUŠ.
Seminarja se morajo po sklepu poslovnega odbora TOZD POS obvezno udeleževati vsi vodje poslovalnic in obratov. Ker pa je v predavalnici prostora za 40 slušateljev, bodo poleg omenjenih seminar obiskovali še tudi predsedniki zborov delavcev ali delegati drugih samoupravnih organov TOZD in delovne organizacije.
S. M.
OCENA SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V KOPRU
V	okviru akcije ZK je bila 28. marca 1979 na poslovalnici Koper opravljena ocena samoupravne organiziranosti v dislociranih enotah.
V	razgovoru, kjer so sodelovali vsi delavci poslovalnice, je bil navzoč tudi Franc HABJAN član Izvršnega sveta skupščine občine Koper. V razgovoru, ki je trajal nekako tri ure, je prišla na dan premajhna odgovornost delavcev do dela v samoupravnih organih. Naj navedemo samo nekatere značilnosti tega razgovora:
— Osnovna organizacija sindikata je slabo delala. Osnovnim vprašanjem niso namenilil dovolj skr-
bi, zato ne opravlja svojih dolžnosti in pravic tako kot jih določa zakon o združenem delu.
—	V delegacijah za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela so neaktivni. Sej se udeležujejo samo nekateri pa še ti zelo poredkoma, največkrat poslovodja. Izgovarjajo se, da nimajo časa.
—	Za problematiko v okviru občine kažejo premalo zanimanja.
—	Izgovarjajo se, da so premalo informirani in da ne poznajo načina delitve osebnih dohodkov.
Menijo, da dobro delajo, da pa niso dobro nagrajeni.
—	Premalo odločno se zavzemajo za razreševanje tistih vprašanj, ki bi jih morali razreševati: večja zavzetost za delo, zmanjšanje izostankov od dela itd.
—	Tako stanje pogojuje tudi slab odnos do izobraževanja in usposabljanja saj se seminarjev za delegate ni nihče udeležil.
To so samo nekater ugotovitve, ki kažejo koliko bo še treba storiti, da bo v poslovalnicah, kjer dela manjše število delavcev, samoupravljanje resnično zaživelo.
T. P.
ŠREDER
V začetku meseca decembra leta 3978 je našo delovno organizacijo obiskala strokovna skupina firme Trapp iz Frankfurta, skupaj s predstavnikom Newella iz San Antonia v ZDA. Po že dogovorjenem programu ob našem obisku v Frankfurtu, v mesecu oktobru lani, so nam vrnili obisk g. Nagel in g. Hartman. Strokovnemu razgovoru, ki smo ga imeli v naših poslovnih enotah v Kranju in v Novem mestu, sta prisostvovala tudi predsednik Smelta iz Ljubljane, tov. Ivanc in predsednik komisije za ekologijo pri Gospodarski zbornici Slovenije, tov. Polič. Razgovore, ki smo jih opravili v omenjenem času je z naše strani vodila ista skupina, ki je bila na strokovnem ogledu v Frankfurtu (Jančič, Matešič in Kralj).
Predstavniki iz ZRN so bili prijetno presenečeni nad našo sedanjo organizacijo dela. Sami so po ogledu obeh poslovnih enot poudarili, da s takšno organizacijo dela kot jo imamo, bistveno ne zaostajamo za njihovo. Primerjali smo njihovo in našo produktivnost dela, čistočo vložka jeklenih odpadkov, organizacijo delovnega procesa, kakor tudi potrebne strojne naprave za čim hitrejšo pripravo in predelavo koristnih
odpadkov v sekundarne surovine. Namen njihovega študijskega obiska je bil podoben kot naš v Frankfurtu preteklega leta, vendar gledan iz drugega zornega kota: kje in kdaj je resnično mogoče začeti s predelavo odsluženih starih avtomobilov, kosov bele tehnike in drugih odpadnih surovin, na šreder napravi v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji in konkretno v naši delovni organizaciji.
Vse misli, ki so bile v začetku de-
cembra 1978 iznesene z njihove in naše strani, kakor tudi predstavnika Smelta, ki je izdelal celotno študijo za omenjeno napravo, so postajale vse bolj enotne v tem, da smo trenutno še vedno v procesu predelave na velikih stiskalnicah, Škarjah in podobnih strojih. Bili smo si pa tudi enotni, da je na osnovi splošne rasti gospodarskega razvoja in življenjske ravni potrebno takoj začeti z izdelavo študije in pozneje investicijskega elaborata za izdelavo predelovalnega centra tipa šreder v obdobju 1983—1985.
Ko smo uskladili razmišljanja in ugotovitve potencialnega dobavitelja opreme, to je firme Trapp in Nowell, predstavnika inženiringa Smelt iz Ljubljane ter nas, bodočih investitorjev predelovalnega centra tipa šreder, smo prišli do zaključkov na podlagi katerih je danes že izdelana študija, ki vsebuje: raziskavo tržišča, surovinsko bazo, izvor tehnologije, lokacijo, ekološke raziskave in okvirni načrt financiranja.
Vladimir Kralj
ČLANI ZK O KANDIDATIH ZA DIREKTORJA TOZD - POS
Dne 27. februarja 1979 je bil v Ljubljani sestanek osnovne organizacije ZK TOZD Priprava odpadnih surovin, na katerega so povabili tudi delavce Dinosa, člane ZK iz poslovalnic, ki so vključeni v osnovne organizacije ZK na terenu.
Sestanka se je udeležilo 20 članov ZK, drugi pa so se opravičili. Na sestanku so razpravljali o tem, komu od dveh prijavljenih kandidatov za direktorja TOZD Priprava odpadnih surovin, bi dali večjo
podporo. Po razpravi, na osnovi življenjepisov in ponudb, ki sta jih dala kandidata, to je Anton Urbanc, diplomirani inženir metalurgije in Anton Kravcar, inženir kemijske tehnologije, so podprli kandidaturo Antona Kravcarja.
O obeh kandidatih so v skladu s postopkom za imenovanje direktorjev razpravljale tudi sindikalne organizacije in konferenca sindikata TOZD Priprava odpadnih surovin. Večina osnovnih organizacij sindikata je prav tako podprla is-
tega kandidata.
Razpisna komisija, ki jo je imenoval delavski svet TOZD Priprava odpadnih surovin in v kateri so tudi trije predstavniki občine Ljubljana Bežigrad, sedaj (v začetku meseca aprila) oblikuje predlog. Predložila ga bo delavskemu svetu TOZD Priprava odpadnih surovin, ki bo dokončno odločil o imenovanju direktorja TOZD priprava odpadnih surovin.
S. K.
Iz lanskega obiska v Mariboru. Razgovor na skladišču med kupi odpadne pločevine.
SEIDHMRME
SIROVIME
M
TKUgNO-tNPORMATIVVr UST OOUK-a IZ DELATNOSTl SEKUNDAKNIH SOtOVlNA
ZAVODJENJA I LUKAVŠTINE IMAJU KRATAK ŽIVOT
Pod tem naslovom je bil v februarski številki časopisa SEKUNDARNE SI-ROVINE — INOT — BEOGRAD objavljen intervju s Stanetom Komanom, nekdanjim delavcem Dinosa. Uredništvo časopisa Sekundarne surovine ima namen intervjuvati več upokojencev, ki so pred leti imeli odgovorne funkcije v podjetjih, ki iz odpadnih ustvarjajo sekundarne surovine. Koman, ki je bil kot predstavnik Dinosa med soustanovitelji INOTA, je bil prvi med njimi.
IZOGIBANJE PLAČEVANJA ČLANARINE INOTU
Članarina za članstvo v INOTU ni majhna, zato je neka delovna organizacija učlanila samo en svoj TOZD, čeprav jih ima 16. Tako bi plačevala članarino samo na osnovi dohodka enega TOZD. Da se te »pogruntacije« ne bi nalezle tudi druge organizacije združenega dela je novi Izvršni odbor poslovnega združenja INOT na svoji prvi seji sklenil, da je sicer lahko član INOT samo en TOZD vendar se mora članarina plačevati na podlagi dohodka celotne delovne organizacije.
PREVZETE OBVEZNOSTI JE TREBA IZVRŠEVATI
Kakor smo že v naši februarski številki napisali, je bil naš direktor Vladimir Kralj 13. februarja 1979 izvoljen za predsednika Koordinacijskega odbora INOTA. O tem pišejo tudi »Otpadne sirovine« v svoji februarski številki. Tam tudi piše, da ga je za to funkcijo predlagal direktor mariborske Surovine, Vinko Plevnik.
Za namestnika predsednika Koordinacijskega odbora je bil predlagan in sprejet direktor Odpada iz Skopja, Mirko Marinkovski. Tovariš Kralj je v uvodni besedi opozoril na to, da so v preteklosti posamezniki prevzemali razne obveze, niso pa jih izvrševali. Na člane odbora se je obrnil s prošnjo, da se to ne bi več dogajalo.
ČETRTA RAZSTAVA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
V februarski številki Odpadnih surovin je objavljena tudi informacija, da bo v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, od 7. do 12. maja 1979 že četrta mednarodna razstava, ki zajema tudi našo dejavnost. Naslov razstave bo TEHNIKA ZA OKOLJE VUG 79, del mednarodne udeležbe pa bo imel naslov CISTA ENERGIJA 79. V okviru razstave bodo tudi posvetovanja. Tako bo organiziran drugi jugoslovanski simpozij z naslovom ODPADKI-SUROVINE 79.
ZLOČIN NA MEJI PRED 50 LETI
Dura Dakoviča, sekretarja KPJ in Nikolo Hečimoviča, sekretarja Rdečega križa je 20. aprila pred 50 leti zaradi ilegalnega delovanja proti vladi kraljevine Jugoslavije zaprla policija v Zagrebu. Po hudem mučenju in zasliševanju ju žandarji odvedejo na jugoslovansko-avstrijsko mejo, na Duh na Ostrem vrhu nad Mariborom in ju tam zahrbtno ubijejo. Da bi prekrili svoje gnusno dejanje, izdajo sporočilo, da sta hotela zapornika zbežati čez mejo a sta pri tem poskusu podlegla.
Duro Dakovic se je rodil 30. novembra 1886 v Brodski vasi pri Slavonskem Brodu. Za kovinarski poklic se je izučil v Sarajevu, kjer se je prvič srečal z delavskim gibanjem; leta 1910 je bil že eden od vodij mladinskega socialističnega gibanja v Bosni in Hercegovini.
Nikola Hečimovič se je rodil v Zagrebu 4. novembra leta 1900. Trgovsko akademijo zaključi v Zagrebu. Leta 1918 se je pridružil obnovljeni Socialistični stranki, leta 1919 pa Komunistični partiji.
Ob 50-letnici je bila na kraju zločina velika spominska slovesnost.
V OBRAVNAVI JE PROGRAM DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK »DINOS«, DELOVNA SKUPNOST LJUBLJANA
Predlog programa zajema oceno gospodarjenja vsake tri mesece, obravnavo meril za nagrajevanje po delu, ocenjevanje politične situacije v delovni skupnosti, aktivnost članov ZK, itd.
Poseben poudarek je na oceni delovanja delegatskega sistema v delovni skupnosti.
—	Obravnavali bodo tudi kadrovska vprašanja, vprašanja izobraževanja in spremljanja raznih aktualnih vprašanj doma in v svetu, zlasti s strani članov ZK.
—	Posvetili se bodo tudi vprašanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite, kakor tudi vprašanjem samoupravne delavske kontrole.
Predlog programa določa, kdo bo kaj pripravil za sestanek osnovne organizacije ZK in kdaj bo katero vprašanje ali ocena prišla na vrsto.
OBISK PREDSTAVNIKOV DELOVNE ORGANIZACIJE SUROVINA MARIBOR
DNE 2. 3. 1979 SO OBISKALI NAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO PREDSTAVNIKI SUROVINE, IN SICER: GLAVNI DIREKTOR TOVARIŠ PLEVNIK, FINANČNI DIREKTOR TOVARIŠ PUŠNIK IN KOMERCIALNI DIREKTOR TOVARIŠ EFERL. RAZGOVORU SO Z NAŠE STRANI PRISOSTVOVALI NASLEDNJI TOVARIŠI: KRALJ, MATEŠIČ, JANČIČ IN MANCINI.
O TEM SESTANKU JE TOVARIŠ KRALJ ZA NAŠE GLASILO NAPISAL KRATKO POROČILO, KI BO VERJETNO ZA DALJ ČASA RAZČISTILO RAZLIČNE DOMNEVE O ČEM IN KAKO NAJ SE POGOVARJAMO, KO SE SREČUJEMO Z DELAVCI MARIBORSKE SUROVINE.
Do razgovora je prišlo nekaj dni po tem, ko je glavni direktor Surovine, tovariš Plevnik izrazil željo, kako dobro in prav bi bilo, da se sestanemo. Šele ob prihodu oziroma v začetem razgovoru pa je bilo jasno, zakaj je do sestanka prišlo in kakšen je namen sestanka. Predstavniki Surovine so namreč razložili, zakaj je nujno, da pride med njihovo in našo delovno organizacijo do trdnejše oblike povezovanja. Izhajali so iz naslednjih predpostavk:
1.	Če se povežemo, bomo dohodkovno močnejši.
2.	Našo dejavnost skupno lažje moderniziramo.
3.	Odpiramo možnost medsebojnih, skupnih, vlaganj.
4.	Omogočamo vodenje enotne nabavne politike.
5.	Odpade konkurenca med obema delovnima organizacijama.
Razgovor je bil zelo zanimiv, saj smo imeli tudi mi priložnost, da smo predstavnikom Surovine povedali naša stališča o medsebojnih odnosih z njimi na podlagi izkušenj, daleč nazaj, tja do leta 1960. V razgovoru so vsi prisotni, tako predstavniki Surovine, kakor tudi naše delovne organizacije, vsak posebej podali svoje mnenje o medsebojnih odnosih in o možnostih raznih oblik povezovanja. Vseskozi pa je bila prisotna tudi misel, da je v prihodnje potrebno veliko več iskrenosti in odkritosti na vseh ravneh delovanja, pred-
vsem pa na področju nadaljnjega in perspektivnega razvoja obeh delovnih organizacij.
Mi smo se zavzemali za takšno obliko prihodnjega sodelovanja, ki bo pomenila obojestranski prispevek k nadaljnjemu razvoju dejavnosti sekundarnih surovin v SR Sloveniji, in sicer:
1.	Potrebna je uskladitev razvojnih programov med Surovino in Dinosom.
2.	Potrebno je doslednjše izvajanje družbenoekonomskih odnosov na podlagi zakona o združenem delu, s poudarkom na sovlaganju v industrijo, Surovina s svojimi poslovnimi partnerji, mi s svojimi.
3.	Potrebno je, da na podlagi konkretnih načrtov uskladimo posamezno programsko usmeritev v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju (1981—1985), da bi tako zagotovili skupno razvojno politiko.
4.	Če bodo potrebe dejavnosti sekundarnih surovin oziroma našega poslovanja narekovale, če bo do narekovali družbenoekonomski odnosi v SR Sloveniji, naj do morebitnega združevanja med Surovino in nami v novo organizacijsko obliko pride v naslednjem srednjeročnem obdobju, ko bomo vedeli kako se razvijamo.
Sestanek smo zaključili z mislijo, da bomo udeleženci razgovora drug drugemu posredovali dogovorjeno možnost prihodnjega usklajevanja in sodelovanja.
PROGRAM DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK TOZD POS
Osnovna organizacija ZK TOZD POS je sprejela nov program dela za čas od 1. marca do 31. oktobra 1979. Njegova vsebina sloni na ugotovitvah o uspešnosti uresničevanja prejšnjega programa. S programom so določili, kdo bo pripravil gradivo ali oceno za razpravo o posameznih vprašanjih. Določeni so tudi roki, do kdaj je potrebno za posamezna vprašanja sklicati sestanke članov osnovne organizacije.
Poseben poudarek so v programu namenili gospodarjenju in poglabljanju samoupravnih odnosov. Ocenili bodo tudi aktivnost članov ZK v krajevnih skupnostih, kjer stanujejo. Poskušali bodo napraviti politično oceno stanja v poslovalnicah, kjer med delavci so in kjer ni nobenega člana ZK. Ocenili bodo, kako v TOZD POS deluje delegatski sistem, kako se rešujejo kadrovska vprašanja in kako tečejo razne oblike izobraževanja ob delu.
V programu je tudi ocena odnosov med TOZD in osnovno delovno skupnostjo. Ocenjevali bodo tudi uspehe nagrajevanja po delu. Obravnavali pa bodo tudi delo članov ZK v ZSMS in v sindikalnih organizacijah.
DISCIPLINSKI
UKREPI
IMAJO
VZGOJNI
NAMEN
Naše disciplinske komisije, v katerih sodelujejo tudi člani (v vsaki po eden) iz liste kandidatov, ki jo je sprejel zbor združenega dela skupščine občine (člen 200 zakona o združenem delu), delajo c-no leto in pol. Delo disciplinskih komisij ni prijetno, toda nujno in večkrat zadnji poizkus vzgojnega vpliva, da bi se kršitelji delovnih obveznosti spametovali.
V zadnjem času je disciplinska komisija TOZD POS obravnavala
slab odnos do dela in neupravičeno izostajanje z dela delavca G. P. Izrekla mu je vzgojni ukrep — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta.
Z denarno kaznijo 500.— din je kaznovala delavca G. A. zaradi povzročanja nereda in pretepa ter neizpolnjevanja delovnih nalog. Delavca L. J. je opozorila na nepravilnost zaradi uživanja alkoholnih pijač med delom, odbor za delovna razmerja pa ga je razporedil na drugo delo.
Več kot 2 dni je izostal z dela delavec N. S. Vzgojni ukrep je bil javni opomin.
Več kot 5 dni je izostal z dela delavec N. A. Ukrep — prenehanje delovnega razmerja.
Disciplinska komisija TOZD RET je izrekla vzgojni ukrep za delavca G. F. zaradi uživanja alkoholnih pijač med delom.
DOPISUJTE V GLASILO
OpGZGtilG
delegatu...
Delavec T. K. ni izvršil delovnega naloga, da mora na rezanje železa izven poslovalnice. Predlagan je bil v postopek disciplinski komisiji TOZD POS, toda ker je delegat v delavskem svetu TOZD POS, lahko o uvedbi postopka zaradi kršitve delovne dolžnosti odloča le delavski svet.
Ko je delavski svet razpravljal o tem, je delegat K. povedal, zakaj ni opravil naloge. Kljub pojasnilu je bilo ugotovljeno, da je kršitev delovne obveznosti podana. Tako kršitev je šteti za hujšo in se zanjo lahko izreče najstrožji ukrep. Tovariš K. je v delovni organizaciji že več kot 20 let in ker do sedaj proti njemu še ni bil izrečen noben disciplinski ukrep, je delavski svet sprejel sklep, da se ga opozori na napačno ravnanje, posebno še za to, ker mora kot delegat s svojim odnosom do dela pokazati, da zasluži zaupanje delavcev, ki so ga izvolili za delegata.
Lepa beseda lepo mesto najde, je ljudski pregovor — včasih pa tudi ohladi bolečino.
IVAN TAVČAR
cy\agtadG
dobi
Stika
V prejšnji številki glasila smo objavili prispevek z naslovom Nagrado dobi Erika, v katerem smo povedali da dobi Erika Dvoršak iz Maribora nagrado, ker je poslala glasilo številka 58 iz leta 1971. Ta številka je namreč uredništvu manjkala.
ERIKA DVORŠAK
Na sliki, ki smo jo objavili poleg naslova pa ni bila Erika temveč njena sodelavka Anica Zupan. Za pomoto se opravičujemo, napako pa popravljamo z objavo prave fotografije Erike Dvoršak. Resnici na ljubo pa naj povemo še to, da tega popravka ni nihče zahteval, kar nam je zelo drago, saj nam to dokazuje visoko stopnjo razumevanja in dobrohotnosti prizadetih oseb.
Uredništvo
Ne sodi dela po človeku, temveč človeka po delu.
LATINSKA MODROST
Heta&nje
aelike
abletnice
40-LETNICA PRVE SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA KPJ POD VODSTVOM TOVARIŠA TITA (V BOHINJSKI BISTRICI, 1. MAJA).
50-LETNICA SMRTI ORGANIZACIJSKEGA SEKRETARJA CK KPJ DJURA DJAKOVICA IN SEKRETARJA CENTRALNEGA ODBORA RDEČE POMOČI JUGOSLAVIJE NIKOLE HEČIMOVlCA.
60-LETNICA KPJ — ZKJ, SKOJ IN REVOLUCIONARNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE.
ČLANI ZK MORAJO ŠE POSEBEJ PAZITI NA SVOJE PONAŠANJE
Statut ZK določa naloge članov ZK. Med te sodi tudi ponašanje vsakega do različnih vprašanj. Osnovna organizacija ZK TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana je na dveh sestankih obravnavala ponašanje članov L. J. in A. N.
L. J. kljub večkratnim opominom ni prenehal s prekomernim uživanjem alkohola. Izrečen mu je bil partijski javni opomin. Pri kaznovanju se je upoštevalo, da je zaradi takšne svoje navade ali bolezni že bil razporejen na drugo delo, po zakonu bi mu namreč lahko prenehalo delovno razmerje.
A. N. pa od dneva, ko je povzročil pretep v našem samskem domu na Črnučah, ni prišel več na sestanek osnovne organizacije ZK, zato je partijska organizacija v skladu s statutom posredovala komiteju občinske konference ZK stališče, da ga je treba izključiti iz ZK, tudi zato, ker je v podobnih primerih že ravnal prav tako.
S.	K.
RAZPRAVA O STALIŠČIH REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
V PRILOGI DELAVSKE ENOTNOSTI »SINDIKALNI POROČEVALEC«, ŠT. 2 JE BIL OBJAVLJEN OSNUTEK DOKUMENTA »PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA TER UVELJAVLJANJE NAČEL DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DELA«. DOKUMENT JE BIL OBJAVLJEN ZATO, DA BI SEZNANILI VSE ČLANE SINDIKATA S STALIŠČI, ZA KATERE SE MORAJO DOGOVORITI.
V	okviru konference sindikata naše delovne organizacije je bila imenovana posebna komisija z nalogo, da doseže čimbolj vsebinsko razpravo. V komisijo so bili poleg predstavnikov sindikata imenovani še člani komisije, ki so spremljali uresničevanje Zakona o združenem delu, strokovni delavci in predstavnik mladinske organizacije. Razprava naj bi po odločitvi komisije imela dvojni namen in sicer:
a)	oceniti, kako smo se do sedaj obnašali do posameznih vprašanj pridobivanja in delitve dohodka in na tej podlagi dopolnili spoznanja,
b)	ugotoviti, kaj naj se v dokumentu dopolni ali spremeni.
V	razpravo smo vključili tudi predlog plana za leto 1979. Menimo, da je bila prav zato razprava vsebinsko bogata. Poseben poudarek smo dali planiranju, kot osnovi iz katere izhaja vse drugo. Večina osnovnih organizacij je obravnavala tudi akcijske programe, ki so vsebovali vse tiste naloge, za katere smo ugotovili, da jih nismo opravili, ko smo obravnavali gospodarjenje v letu 1978. Govorili smo tudi o uresničevanju splošnih aktov, ki urejajo delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ugotovljeno je bilo, da slabo in prepočasi uresničujemo tisti del te zakonodaje, ki govori o normah in nagrajevanju po količini in kakovosti dela. To velja še posebej za režijska dela.
IZBOLJŠAVAM IN INOVACIJAM VEČ POZORNOSTI
Analiza je pokazala, da smo tem vprašanjem namenili premalo skrbi. Čeprav navidezno izgleda, da
pri nas ne gre za večje možnosti izboljšav, smo v zadnjem času dobili nekatere koristne predloge. Žal je teh še premalo. Zato bo treba povečati akcijo sindikalnih organizacij tudi v tej smeri. Sklenjeno je bilo, da je treba do septembra izdelati pravilnik, ki bo urejal ta vprašanja.
OPREDELITEV DO SINDIKALNE LISTE
Ugotovljeno je, da je sindikalna lista prispevala k urejanju vprašanj na področju delitve dohodka in drugih pravic, kot tudi dajatev, ki jih izplačujemo v breme stroškov: to je za prevoz na delo, za
dnevnice, kilometrina, selitveni stroški itd.
Ob vsem tem pa je bilo tudi nekaj napačnih tolmačenj in sicer, da je vse to kar je napisano v »sindikalni listi« že pravica. Nekateri so celo menili, da je to »ZAKON«.
V prihodnje pa je vse odvisno od dohodka, tako tisti del, ki ga bomo namenili za osebne dohodke in tisto, kar bomo namenili za sklad skupne porabe iz katerega tudi izplačujemo regres za prehrano med delom, regres za dopust, jubilejne nagrade in drugo. Če bomo v težavah ali če ne bomo dosegli takega dohodka, da bi pokrili vse te obveznosti, se bomo morali dogovoriti, kaj bomo zmanjšali oziroma, kako bomo v takem primeru delili.
NAŠI PREDLOGI
Na podlagi razprave o osnutku v začetku omenjenega dokumenta
Dne 4. aprila 1979 smo za TOZD Priprava odpadnih surovin prevzeli za poslovalnico Dinosa v Brežicah vlečno vozilo.
Vozilo sestavlja vlačilec rumene barve, znamke ŠKODA LIAZ in prikolica oziroma polprikolica plave barve, nosilnosti 23 ton.
Vlačilec ŠKODA LIAZ je izdelan v CšSR. Uvozilo ga je Slovenija avto Stane 530.383 din.
Polprikolica je izdelana v podjetju VOZILA GORICA. Stane 375.000 din. Poslovalnica Brežice bo novo vozilo rabila za prevoz velikih količin železa iz zelo oddaljenih krajev. Z njim bo v eno smer opravljala prevozniške usluge za druga podjetja, ob vračanju pa bo zbirala železo za rezanje na Škarjah, ki jih ima poslovalnica.
Franc Šetinc: »NIKOGAR NE ŽELIMO DISKVALIFICIRATI...«
Sekretar predsedstva CK ZKS Franc ŠETINC je na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK občine Ljubljana Center med drugim obravnaval tudi odmevnost na kritiko, ki jo člani delovnih skupin centralnega komiteja izrečejo na razgovorih v občinah. Ali res preveč zaostrijo individualno odgovornost? Ali se za zavračanjem kritike ne skriva oportunizem ali premajhna odločnost? Resda kritika lahko na nekatere vpliva težko, zadoščenje pa bo, ko se bodo napake odpravile. Tolažba, da drugod ni dosti bolje kot v Ravenski železarni, je slaba. Misel — vsi smo krivi — je nevarna ker blokira vsakršno akcijo.
To pa ne pomeni, da moramo iti v diskvalifikacijo posameznikov. Prizadevati si moramo, da bodo sami spoznali svoje napake, da jih bodo pravočasno popravili ali pa se umaknili, je dejal tovariš ŠETINC.
Po prispevku objavljenem v ljubljanskem Dnevniku napisal S. K.
so bili sprejeti naslednji predlogi: — Določilo o načinu nagrajevanja iz minulega dela (sedaj delovna doba) je težko uresničljivo. Za določen čas bi bila še vedno najboljša osnova — delovna doba.
Glede združevanja sredstev v skupne naložbe je potrebno sprejeti natančnejša določila. To je važno posebej zato, ker kasneje nastopa vprašanje uveljavljanja rizika, čeprav je bil pri začetku investicije prikazan dober uspeh (primer Cementarne Anhovo in drugi).
OBVEZUJOČ DOKUMENT
Dokument o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela bo, ko bo sprejet (v aprilu mesecu), predstavljal vsesplošno dogovorjen »zakon«. Zato bo obvezujoč za vse in prav sindikalne organizacije bodo morale vztrajati, da se bo dosledno uresničeval. To pa nas hkrati obvezuje, da bomo morali vložiti vse sile
za dobro gospodarjenje. Posebno pozornost bomo morali nameniti vsem tistim vprašanjem, ki so v posamezni poslovalnici, delovni skupnosti, vplivali, da rezultat ni bil boljši (izostanki z dela, preveliki stroški, slaba organizacija dela itd.).
Ocena gospodarjenja v I. trimesečju letošnjega leta kaže, da smo naša predvidevanja izpolnili. Prepričani smo, da bomo taka stališča, kot so navedena v dokumentu, lahko uresničevali tudi v prihodnje.
Tone Plešec
DELEGATSKA RAZMERJA MORAMO STALNO UTRJEVATI
V okviru nalog sindikalnih organizacij je 18. januarja 1979. leta, konferenca sindikata LESNINE Ljubljana, ob sodelovanju občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad, ASTRE, ELEKTROTEHNE, SLOVENIJALES, DINOS, JUGOTEKSTIL in drugih, organiziran razgovor »ZA OKROGLO MIZO«. Na podlagi bogate razprave in ocene stanja so bili sprejeti zelo konkretni zaključki, ki naj prispevajo k izboljšanju dela sindikalnih organizacij. Ker zaključki predstavljajo konkretno napotilo za delo vsem sindikalnim organizacijam, jih objavljamo zato, da bi jih upoštevali pri sprejemanju letnih načrtov.
1.	Udeleženci »okrogle mize« menijo, da je treba posvetiti večjo pozornost povratni informaciji, ker je ta nujna sestavina delegatskega sistema.
2.	Prizadevati si moramo, da bodo strokovne službe delovnih organizacij pripravljale za samoupravne organe DO in TOZD ter za delegacije SIS in zbore združenega dela variantne predloge. Udeleženci menijo, da je potrebno ugotoviti in jasneje opredeliti, za katera področja dela (družbeno opravičljiva) bi bilo potrebno izdelati variantne predloge
(npr.: pri planiranju, združevanju sredstev, investicijah itd.).
3.	V večji meri si moramo prizadevati, da bo usklajevanje, ob sprejemanju samoupravnih sporazumov in programov dela SIS, potekalo pravočasno in strokovno dobro pripravljeno.
4.	Predlagatelji samoupravnih sporazumov za ustanavljanje raznih samoupravnih interesnih skupnosti morajo v bodoče imeti korektnejši odnos do ustanoviteljev teh skupnosti kot je bilo to do sedaj. Gradiva za seje naj dostavljajo pravočasno in v obliki, ki bo razumljiva.
5.	Sindikat mora posvetiti večjo pozornost delovanju delegacij in konferenc delegacij za SIS in zbor združenega dela skupščine občine. To še posebej velja povsod tam, kjer so vsi člani kolektiva v delegaciji. Poseben poudarek bodo morali sindikati dati konferenci delegacij in organiziranju strokovnih služb skupščine občine ter sekretariata skupščine.
6.	Strokovne službe v organizacijah združenega dela bodo morale nuditi konkretno strokovno pomoč pri razlaganju gradiva delegacijam za zbor združenega dela in SIS, kakor tudi konferencam delegacij.
7.	Samoupravne interesne skupnosti morajo v bodoče dajati tudi povratne informacije, poročila o izvršenih načrtih in o finančni realizaciji.
8.	V bodoče mora biti sestavni del poročila o delu delovne organizacije tudi poročilo o delovanju samoupravnih organov (delavskega sveta, komisije delavske kontrole, disciplinske komisije). O teh poročilih morajo delavci razpravljati na zborih delavcev.
9.	IO OOS ali posebne komisije, ki jo le-ta imenuje, naj ocenjuje delovanje vseh samoupravnih organov. Po potrebi naj predlaga odpoklic posameznih članov ali celega organa. Ob izvedbi take akcije je potrebno posebno pozornost posvetiti načinu za pristop k akciji.
10.	Sindikat v OZD mora v celoti prevzeti naloge pri opravljanju kadrovske funkcije za vse samoupravne organe in delegacije (evidentiranje, kandidiranje). Pri tem je treba upoštevati kongresne dokumente ZS in ustrezne zakone.
11.	Sindikati na vseh nivojih (TOZD, DO) morajo posvetiti vso pozornost izobraževanju delegatov in delegacij, predvsem preko seminarjev, razgovorov in klubov samoupravlj alcev.
Tone Plešec
PREDSTAVLJAMO
VAM
POSLOVALNICO
V
LJUBLJANI
Sem tudi predsednik za medsebojna delovna razmerja v TOZD POS. Naša sindikalna organizacija združuje delavce naše poslovalnice, vodstva TOZD POS in enote v Šentvidu. Predsednik naše osnovne organizacije je tovariš Gogala iz vodstva TOZD OS.
Kakšno je vaše »sindikalno življenje«? Kaj obravnavate na sindikalnih sestankih?
Saj sestankov nimamo.
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Kako, zakaj?
ZDRAVKO ZORKO je skladiščnik. Doma je iz Cerkelj pri Krki. Rojen je bil 1943. leta. Napravil je osnovno in obrtno šolo mehanične stroke. Njegova prva zaposlitev je bila v Mariboru pri cestnem podjetju, nato je šel k vojakom in potem k Pionirju v Novo mesto. Od tam je prišel v Ljubljano k mestnemu prometu. Spominja se, da so takrat po Ljubljani še vozili tramvaji in trolejbusi. Prvega januarja 1959 pa je za avtomehanika, kar je bil tudi v prejšnjih podjetjih, prišel k nam, v ljubljansko poslovalnico.
Danes ste skladiščnik, koliko časa pa ste bili avtomehanik?
Avtomehanik sem bil 7 let, potem pa sem nekaj let vozil kamion. Skladiščnik sem postal leta 1972.
Skladišče imate povsem založeno, kako obvladujete tako situacijo?
Z naj večjo težavo in komaj čakamo, kdaj bomo z novo stiskalnico pospravili toliko zalog pločevine, da bomo svobodneje zadihali. Ko sem sprejel dolžnost skladiščnika, sem imel težave, ker tega dela nisem poznal. Sčasoma sem si pridobil potrebno znanje, toda dela je bilo vse več in sam sem ga z veliko težavo obvladoval. Januarja letos pa sem končno dobil pomočnika.
Katero je vaše glavno opravilo?
Sprejem in odprema materiala.
Vi ste tudi podpredsednik osnovne sindikalne organizacije. Imate še kakšne druge funkcije? Kaj vse zajema sindikalna organizacija?
Zato, ker prevladuje mišljenje, da je delni zbor delovnih ljudi isto kot sindikalni sestanek. Sam menim, da je to napačno stališče. Sestaja pa se izvršni odbor sindikalne organizacije.
Kaj je za vas pridobitev Arnol-dovke?
Mislim, da nas je malo razočarala, toda delamo ji krivico. Stiskalnica namreč še ni opremljena s primernimi dvigali, zato njena kapaciteta ne pride do izraza.
Kakšno je vaše mnenje o tem, da nimate organizirane prehrane delavcev v delovnem času?
Moje mnenje je, da je ne moremo organizirati, ker nimamo nobenega, kolikor toliko primernega prostora za jedilnico ali za razdeljevanje hrane.
Tako je bilo januarja meseca pri vhodu v ljubljansko poslovalnico
JOŽE POJE, strojnik in vodja ekipe, ki dela pri stiskalnici ARNOLD, je bil rojen v Slovenskem Kuželju pri Kočevju in sicer leta 1950. V Ljubljano je prišel leta 1964, ko se je v Litostroju začel učiti za strugarja. V Litostroju je bil 10 let, nato pa je šel v UNI-TAS, kjer je bil odgovoren za pravilno delovanje strojev. Lani se je prijavil na Dinosov razpis za strojnika na Arnoldovki in bil sprejet. To je bilo dne 21. 12. 1978.
Kako in kje ste se usposobili za delo z Arnoldovko?
V	Dinosovi poslovalnici, v Novem mestu. Tam sem bil en teden na specializaciji.
Kdaj ste začeli delati na novi Arnoldovki v Ljubljani?
Stiskalnico so v delih pripeljali sem na ljubljansko skladišče 28. decembra lani, montaža pa se je začela 2. januarja letos. Z Arnoldovko sem od dneva, ko je prišla na skladišče. Montaža je trajala 2 dni.
Kakšni so vaši vtisi po enomesečnem delu z njo?
V	Novem mestu takšna stiskalnica dela že dve leti in vse teče brez zastoja. Obljubljeno mi je bilo, da bo tudi v Ljubljani vse tako, da bo delo teklo brez zastojev. Žal je ostalo samo pri obljubah. Na stiskalnici, na primer, ni kabine za strojnika, še bolj nerodno pa je, ker pri njej ni takšnega dvigala, kakršnega potrebuje za delovanje
brez zastojev. Zdaj, dokler ne pospravimo vseh zalog, bi potrebovala celo dva dvigala. Eno dvigalo bi prekladalo pločevino iz oddaljenih kupov v bližino stiskalnice, drugo pa v stiskalnico.
Ali se te pomanjkljivosti rešujejo?
Se, toda tako počasi, da izgubljam veselje do dela. Poglejte, okrog stiskalnice smo že precej »popre-šali« in na očiščeni prostor bi zdaj lahko položili železne plošče, na katere bi stresali novo pločevino, ki jo dovažajo dopoldne. Pa nič, stresajo jo na tla, v blato in pesek. Neposredna okolica stiskalnice ima še vedno izgled neurejenosti in nereda, v škodo poslovnosti in produktivnosti.
Kako je s kabino, ki bi morala biti na stiskalnici?
Dogovorili smo se, da jo bova napravila midva z mehanikom poslovalnice. Material je že nabavljen, nisva pa še našla časa, da bi jo izdelala.
Zakaj stiskalnica več stoji kot stiska?
Stiskalnici streže kamion z dvigalom. To je začasna rešitev. Roka tega dvigala je kratka, ker je prirejena za potrebe kamiona. S tem kamionom oziroma dvigalom mora dvigalist najprej pripeljati pločevino za stiskanje k stiskalnici in
ko jo je dovolj na kupu, začne streči stiskalnici. Tako stiskalnica stoji eno uro, stiska pa pol ure.
Kdo vse je v vaši ekipi?
Poleg mene, na sortirni mizi stiskalnice, je sortirec, ki opazuje kaj spusti roka dvigala v stiskalnico ali na sortirno mizo in odstranjuje vse kar ne sme v paket. Tretji član ekipe pa je dvigalist. To je šofer kamiona, ki zna upravljati tudi s kamionskim dvigalom.
Koliko časa delate vsak dan?
Od osmih zjutraj do štirih popoldne. Zjutraj ne moremo začeti prej, ker prostor kjer delamo ni dovolj razsvetljen. V temi bi lahko spregledali kakšne debele kose jekla.
Kaj bi se zgodilo, če bi prišla v stiskalnico na primer kakšna jeklena os?
Prišlo bi do blokade pogonskih delov, do blokade potisnega bata. V takem primeru je treba stiskalnico odpreti in spustiti olje. To traja eno uro.
Ali stiskalnica sicer dela v redu?
Da, povsem v redu.
Kje živite?
Z ženo živim v Ljubljani, na Poljanski cesti.
Nadaljevanje na str. 14
Pozimi so pogoji dela na naših skladiščih vse prej kot spodbudni. Na ljubljanskem skladišču meseca januarja letos
HELENA LENČEK je tajnica uprave ljubljanske poslovalnice. Doma je iz Ljubljane. Napravila je gimnazijo in abiturientski tečaj trgovske akademije, ki je enakovreden srednji ekonomski šoli. Zaposlila se je takoj po drugi svetovni vojni, k nam pa je prišla 6. junija 1950. leta in sicer iz podjetja Petrol. Naše podjetje se je takrat imenovalo »Odpad«, uprava pa je bila v Kersnikovi ulici. Direktor je bil dr. Aleksander Lunaček. Sprejeta je bila v fakturni oddelek, dobro leto zatem pa je prišla za tajnico na ljubljansko poslovalnico, kjer je še danes.
Kakšno je vaše delo, je bilo eno mojih prvih vprašanj?
Moje delo so vse personalne zadeve, socialno zavarovanje, pisanje zapisnikov in sploh administracija poslovalnice.
Zelo dolgo ste pri nas. Kako sprejemate vsakodnevna dogajanja in razvoj poslovalnice?
Tako sem se navadila, da so mi vsakodnevna dogajanja, četudi so
zelo različna in včasih razburljiva, normalna stvar. Po značaju sem bolj mirna in v večini primerov vse spremembe sprejemam z razumevanjem.
Kako ocenjujete kolektiv poslovalnice?
Vsiljuje se mi prepričanje, da je kolektiv velikokrat prezahteven. Normalno bi bilo, če bi se, ko se potegujejo za pravice, zavedali tudi dolžnosti. Ne rečem, da se jih ne, toda premalo in ne vsi. Mislim, da se kolektiv ne zaveda dovolj, da imajo kljub vsemu dobre pogoje za delo. Včasih so bili veliko slabši pogoji. Poznala sem jih, zato jih lahko primerjam s sedanjimi. Večkrat rečem, ne veste, kako dobro vam je.
V	kakšnem pogledu dobro?
Na primer glede fizičnega dela. Z rokami ne dela skoraj nihče več.
V	rokah imajo sedaj ročke različnih strojev in volane, včasih pa so imeli v rokah vile, krampe, lopate in ročne vozičke. Dalje, v pogledu delovnih oblek.
Kaj pa prehrana na delovnem mestu?
Saj jim ni do takšne prehrane. Raje se hranijo v bifejih. Jim kar odgovarja tako kot je, ker so večinoma na delu zunaj skladišča, na terenu.
Se vi osebno, dobro počutite pri nas? Koliko imate delovne dobe?
Dobro. Sem zadovoljna in v glavnem sem bila vedno. Drugo leto bom imela 35 let delovne dobe in šla bom v pokoj. Se že pripravljam na to. Živim z mamo in sestro in obe si želita, da čimprej pridem domov. Zelo dobro se razumemo. Mama ima 87 let, sestra, ki je stara toliko kot jaz, pa je že v pokoju.
Ste bili kdaj na dopustu v Dino-sovih hišicah v Savudriji?
Ne, še nikoli. Ko je bila mama še bolj pri sebi, smo skupaj s sestro hodile na dopust v Dubrovnik.
*
JOŽE ČAVLEK je dvigalist oziroma strojnik in sedaj dela pri novi stiskalnici Arnold. Doma je iz okolice Čakovca. V Ljubljano je prišel 1960. leta in sicer naravnost v Dinos. To je bila njegova prva zaposlitev. Na vprašanje, kaj vse je že bil pri nas, je odgovoril, da je delal že pri vseh strojih kar jih je v poslovalnici. Edino z avtogenim rezanjem železa se ni ukvarjal.
Kako se počutite kot delavec Dinosa, je bilo tudi zanj eno mojih prvih vprašanj.
V redu, edino s stanovanjem nisem kdove kako zadovoljen.
Kje pa stanujete?
Ljubljanska Arnoldovka kmalu potem, ko so jo montirali (januar 1979)
V MARCU
REKORDNI UČINEK STISKALNICE ARNOLD
V	februarski številki našega Glasila je tovariš Jamšek navedel v razgovoru s tovarišem Komanom prve rezultate pri stiskanju pločevine z novo stiskalnico Arnold, ki v januarju niso bili večji kot pri stiskalnici Bach ali Riko. Vendar so bili že ob izidu številke podatki o učinku nove stiskalnice veliko spodbudnejši. V marcu sem redno spremljal dnevne rezultate stiskalnice in sem z zadovoljstvom ugotavljal bistvene razlike ob dvoizmenskem delu in ob sodelovanju dvigal in samonakladalcev. Kupi pločevine, visoki tudi do 7 metrov, so se vidno manjšali in prostor na skladišču je bil tudi iz dneva v dan večji. Seveda so sproti odvažali pakete v železarno Ravne in Jesenice.
Ekipi, ki delata pri stiskalnici Arnold, sta hitro prišli do izkušenj, kako je treba delo zastaviti, da je učinek stiskalnice večji. Tako je bilo na primer v nedeljo, 25. marca sprešanih v devetih urah ca. 60 ton pločevine.
V	delo sta se aktivno vključila tovariša Petrovič Dragiša in Zorko Zdravko in ta dan je bil dosežen rekord, saj je bilo povprečno stisnjeno 6 ton na uro. Po izjavi tovariša Petroviča je celotna ekipa delala zelo zavzeto in brez odmora, ob brezhibnem sodelovanju dvigal in samonakladalcev in ob zadostni količini pločevine pripravljene za stiskanje. Taki rezultati so sicer težko ponovljivi, vendar ob izkušnjah, ki jih ekipi že imata in ob dobro organiziranem dotoku pločevine taki dnevni rekordi ne bodo osamljeni. Vsekakor pa zaslužita obe ekipi ter tovariša Petrovič in Zorko in vsi ostali, ki so se še vključili v to delo, pohvalo za marčne uspehe, še zlasti, ker je pogosto deževno vreme oviralo normalno delo.
Spričo tega, da je tudi novomeška stiskalnica Arnold v marcu povečala svojo proizvodnjo, so slovenske železarne dobile preko 6.500 ton železa, kar je tudi svojevrstni rekord v oskrbi železarn z jeklenimi odpadki. Delavci ljubljanske poslovalnice z velikim zadovoljstvom spremljajo rezultate dela stiskalnice, ki so tako očitni, da si že postavjajo vprašanje, kaj bo po tem (in ta čas bo prišel prav kmalu), ko bodo pošle zadnje tone zalog, ki so se leta kopičile na tem skladišču. Vpraševali so se tudi, kam bi s pločevino, ki je prihajala vsak dan, če ne bi bilo nove stiskalnice. Skladiščni prostori so bili namreč popolnoma natrpani s pločevino in nova stiskalnica je res prišla v pravem času.
Stiskalnica Arnold v dobro organiziranem dvoizmenskem delu dejansko požira pločevino in to velike količine. Zato mora biti dotok blaga zagotovljen tako, da je stiskalnica docela izkoriščena. Vendar se ni bati, da bo ostala brez dela potem, ko bo zaloga pošla, kajti dotok pločevine iz drugih skladišč bo moral biti sistematično in organizirano usmerjen do stiskalnice. Seveda se bo morala komercialna služba poslovalnice Ljubljana kakor tudi TOZD stalno prizadevati za redno dobavo pločevine, pospešen odkup in pa sistemski prevzem iz ostalih skladišč.
Danilo Jančič
Tu na skladišču. Nad mehanično delavnico sta dve sobici in v njih stanujeva dva delavca. V tej sobici sem že 16 let.
Ste že kdaj prosili za kakšno boljšo sobo?
Enkrat sem, toda takrat ni imel Dinos ničesar na razpolago, potem pa sem prošnjo umaknil.
Ste se vdali v usodo, ali ste kar zadovoljni s sobico, ki jo imate?
Oboje. Za stanovanjem se ne ženem. Tudi to vem, da bomo morali
iti od tu in takrat bom tudi moral kam drugam. Upam, da ne na slabše. (Na takšen odgovor še nisem naletel, zato sem ga omenil na upravi poslovalnice. Zvedel sem, da Čavlek doma zida in da ga bo gotovo čez čas prijelo, da bo za vedno odšel domov.)
Ali hodite kaj domov?
Na dva tedna enkrat. Doma imam starše.
Imate kakšno posebno željo, je bilo moje zadnje vprašanje simpatičnemu Cavleku.
JOŽE CAVLEK
Odgovoril mi je, da je želja veliko in to je nekajkrat ponovil. Kljub temu, da sem mu prigovarjal, da naj jih našteje, čeprav mu to za uresničitev ne bo nič pomagalo, ni mogel z besedo na dan. Enkrat je na rahlo omenil lepše samsko stanovanje, z občutkom zadovoljstva pa je povedal, da bo šel delati izpite za šoferja kamiona, s čimer bo dobil kvalifikacijo za strojnika na Arnoldovki. Takšno ponudbo mu je dalo vodstvo poslovalnice, ki bo tudi plačalo šolanje in izpite.
Nadaljevanje na str. 16
PODCENJEVANJE FIZIČNEGA DELA
V novih pravilnikih o delitvi OD niso dovolj vrednoteni težavni pogoji dela. Gre že za resen družbeni problem, ki bo kmalu še večji. Ko je bila še kvalifikacija osnovno merilo, ko so od nje izhajali in jo visoko vrednotili, so bili težavni pogoji dela, v katerih so delali večji del delavci nižje kvalifikacije, občutno podcenjevani. Zato že danes obstajajo problemi pomanjkanja delavcev v proizvodnih poklicih in problemi množičnega opredeljevanja mladih za učenje v šolah za neproizvodne poklice. Zato se mora odnos do težavnih pogojev dela, kot je delo pod zemljo, na odprtem prostoru, v vlagi, ropotu in podobno, bistveno spremeniti in takšno delo precej bolje vrednotiti.
(Iz govora Mika Špiljka na 8. kongresu ZSJ)
AHMET KURBEGOVIC je vodja sortircev na skladišču Ljubljana. Rojen je v Klevcih pri Sanskem mostu in sicer 1936. leta. Njegova prva zaposlitev je bila pri nas, na naši ljubljanski poslovalnici. To je bilo spomladi 1955. leta. Bil je skladiščni delavec oziroma spremljevalec šoferjev. Ročno je nakladal in razkladal kamione. Leta 1958 je šel k vojakom, nato pa se vrnil k nam. Usposobil se je za rezilca železa na Škarjah, ki smo jim rekli MAMUTKE. Po razho-dovanju Mamutk je rezal železo s škarjami »ALIGATOR«.
Po osmih letih rezanja železa je zopet postal spremljevalec šoferjev.
Kurbegovič, kako, da ste pustili škarje?
Izrabile so se in morali smo jih poslati v remont. Za čas remonta sem šel na kamion, potem pa sem tam kar ostal, dokler nisem po dveh letih prevzel dvorišča. Škarje pa je za menoj prevzel mlajši rezilec.
Koliko sortircev imate pod svojo »komando«?
To je pa lepo vprašanje, je odgovoril tovariš Kurbegovič, ki zelo lepo govori slovenski jezik. Včasih jim imam skoraj preveč, je povedal, večkrat pa sem kar sam.
Kakšna je dolžnost sortircev?
Predvsem sortiramo železo, debelo najmanj 6 milimetrov. Za različne livarne moramo pripraviti različne dolžine.
Potem mi je tovariš Kurbegovič povedal, da on odgovarja tudi za to, kam se lahko pripeljani material, v katerem je tudi železo za livarne, strese.
Pove, da je to pomembno in sicer zato, da se ne pomeša z ostalim materialom, kjer bi težje izsorti-rali železo. Zelo je važno, je poudaril, da je železo za livarne čim-prej pripravljeno za prodajo.
Ker še nisem zvedel, koliko sortircev ima, sem ga o tem ponovno vprašal. Iz njegovih odgovorov sem zaključil, da pravih sortircev pravzaprav nima. Omenil mi je tri skladiščne delavce, ki jih zjutraj razporedi na delo. Enega mora dati sem, drugega tja, tako da na skladišču običajno ostane sam.
Na primer: Kadar gredo po steklo, ga vozijo direktno v vagone na Črnučah. S šoferjem mora iti sor-tirec, ki skrbi za to, da v vagonu, med steklom, ni takšnih stvari in predmetov, ki bi zmanjšali vrednost pošiljke. Isto je, kadar direktno nakladajo pocinkano pločevino, ostružke, papir ali kaj drugega.
Ali kdaj prebirate stare zaloge, sem vprašal? Ali so sortirci pri stiskalnicah tudi pod vašo komando, me je še zanimalo?
Starih zalog železa, primernega za takojšnjo prodajo ni. Iz železne pločevine, ki je primerna za stiskanje v pakete, mi takoj odberemo, kar je za nas, je odgovoril in poudaril, da skrbe predvsem za odbiranje železa namenjenega livarnam.
Pri stiskalnicah sta dva, pri novi stiskalnici pa trije delavci. Mojster, strojnik ima glavno besedo in on je odgovoren za vsebino paketa. On ukazuje, če je potrebno, kaj naj se odstrani, da ne bo prišlo v paket.
Ali ste vi odgovorni za to, da niso transportne poti po skladišču založene?
Da jaz, mi je odgovoril in potem povedal, da je težava v tem, ker ima premalo ljudi, s katerimi bi razloženi material hitro presor-tiral in tako očistil pot.
In še to bi rad povedal, je Kurbegovič dodal. Nikoli ne moremo do kraja opraviti s kakšnim kupom pripeljanega železa. Vedno nas kam kličejo. Največkrat k stiskalnicam, da odstranimo železo,
ki ga še najdejo med pločevino. Za dobro in bolj načrtno sortiranje imam premalo delavcev na razpolago. Komaj kje začnem pospravljati, me že kličejo drugam.
Za konec intervjuja sem tovariša Kurbegoviča vprašal, kje živi in odgovoril mi je, da v Štepanjskem naselju, v Dinosovem stanovanju. Tam je z ženo in z dvema otrokoma. Fantu je ime Ermi, hčerki pa Zura. Začudil sem se takšnima imenoma. Zuro sem hotel imeti za Zoro, pa mi je le dopovedal, ko je pojasnil, da so to muslimanska imena.
Moje zadnje vprašanje je bilo, kako je zadovoljen z delom in življenjem tu, v Ljubljani?
Človek ni nikoli zadovoljen, je odgovoril in dodal, da se tudi pritoževati nima za kaj z ozirom na njegovo kvalifikacijo. Oba z ženo delava, otroci pa hodijo v šolo. To je tako povedal, kot da je s tem dosegel življenjski cilj.
Kako lepo nam bi bilo, ko bi nas bila večina takih.
*
ZDENKA CAFUTA je pomožna materialna knjigovodkinja. Doma je iz Ptuja. Napravila je osnovno šolo, potem je nekaj let pavzirala, zdaj pa obiskuje Višjo upravno šolo v Ljubljani. Da se je lahko vpisala v to šolo, je morala napraviti diferencialne izpite, ki niso bili niti lahki niti poceni. Pred-no je prišla k nam, je delala v to-
O ARNOLDOVKI 5. APRILA 1979
Intervju, ki ga berete, je bil opravljen letos v januarju mesecu, ko je bila stiskalnica Arnold komaj nekaj dni v pogonu. Od takrat se je organizacija dela z Arnoldovko zboljšala, to pa je vplivalo tudi na delovne uspehe. Ta zapis smo torej napravili zato, da ob branju intervjuja ne bi pomislili, da je bila nabava stiskalnice Arnold slabo premišljena. Naslednje podatke nam je posredoval skladiščnik v Ljubljani Zdravko Zorko in namestnik poslovodje poslovalnice Ljubljana, Jože Gostinčar. Na Arnoldovki so 5. marca 1979 uvedli drugo izmeno, ki dela od 14. do 22. ure. Do tedaj je na Arnoldovki delala podaljšana izmena, ki je delala od 6. do 18. ure. V mesecu marcu je ena izmena delala tudi v sobotah in trikrat v nedeljah.
V	mesecu februarju, ko je delala še podaljšana izmena, so z Arnoldovko stisnili 380 ton pločevine. Če to podelimo s številom ur v februarju, ko je bila Arnoldovka v pogonu, pride povprečno na uro 2.375 kg.
V	mesecu marcu, ko sta na Arnoldovki delali dve izmeni, so stisnili v pakete 980 ton pločevine. Če to podelimo z urami, ko je bila Arnoldovka v pogonu, pride povprečno na uro 3.935 kg.
Na vprašanje, kako naj si tolmačimo informacijo, da se z Arnoldovko stisne tudi po 50 ton dnevno, je tovariš Zorko odgovoril: »Evidenco vodimo po tem, koliko ton paketov, ki jih napravimo z Arnoldovko, odpre-mimo na dan v vagone oziroma v železarne. Koliko jih odpremimo, je odvisno od tega, koliko kamionov je tisti dan na razpolago. Zato kakšen dan odpremimo 20 do 30 ton, naslednji dan pa 40 do 50 ton. Osmega marca smo npr. odpremili 65 ton, enkrat pa celo 86 ton.
Izmeni pri Arnoldovki sestavljajo naslednji delavci:
I.	Jože POJE, strojnik; Josip ČAVLEK, upravljalec dvigala LIV; Bojan SEŠEK, sortirec; šofer s kamionskim dvigalom HIAB ALI FASSI, ki prinaša pločevino v območje dvigala LIV in ki naklada izgotovljene pakete v pripravljene kontejnerje ali kamione. Skupno 4 delavci.
II.	Slavko BRATKOVIČ, strojnik; Raif BOTANIČ, upravljalec dvigala LIV; Rief LETIČ, sortirec in šofer kamiona z dvigalom.
Na koncu razgovora smo zvedeli, da bo poslovalnica dobila še eno dvigalo LIV. Dvigalo LIV ima namreč 7 m dolgo »roko«, tako da »čisti« okrog sebe v premeru 14 m. Kamionsko dvigalo pa pobira okrog sebe le v premeru 6 m. Novo dvigalo LIV bodo verjetno dobili že prve dni meseca maja letos.	stane Koman
varni VEGA in pri ELEKTRO-MONTAŽI, povsod v proizvodnji. K Dinosu je prišla 1974. leta. Bila je sprejeta na isto delovno mesto, kot ga zaseda še sedaj.
Zdenko Cafuto sem že v začetku vprašal tudi za delovne pogoje in sicer zato, ker sem videl, da ona in še tri druge njene sodelavke delajo v slabih oziroma majhnih prostorih. Odgovorila mi je, da morajo pač sprejeti to kar je, saj boljših prostorov tu ni. Na vprašanje, če je dela dovolj ali preveč, je povedala, da ga je vedno dovolj in da ena drugo nadomeščajo, kadar katera izostane od dela.
Eno mojih vprašanj je bilo, kakšni odnosi vladajo med njimi.
Zenske se med seboj dobro razumemo, z moškimi pa včasih bolj,
včasih manj. Moški bi lahko imeli do nas malo boljši odnos.
Vi ste sekretarka osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije. Katere mlade delavce zajema ta organizacija in koliko članov ima?
Zajema Dinosove skupne službe, našo poslovalnico v Kurilniški ulici, vodstvo TOZD POS in tekstilni obrat oziroma vse mlade delavce kolikor jih je pri Dinosu v Ljubljani. Vseh nas je blizu 50.
Kako ste organizirani? Ali imate sestanke vseh članov?
Organizacija ima predsedstvo in sekretar organizacije je predsednik predsedstva. Pri predsedstvu
imamo štiri komisije in sicer za: kadrovsko politiko, za politično delo in izobraževanje, za kulturo, šport in rekreacijo in za splošno ljudsko obrambo. Predsedstvo ima 8 članov.
Sestanek celotne organizacije smo imeli decembra meseca lani. Udeležba je bila okrog 50-odstotna, čeprav je bil ta sestanek v bistvu spoznavanje med seboj ob slavnostnem kosilu za novo leto. Pogovarjali smo se o tekočih problemih in nalogah mladine. Predsedstvo osnovne organizacije se sestaja enkrat mesečno in to že leto dni.
Kdo vse so člani predsedstva?
V predsedstvu so po eden iz vseh delovnih enot, ki jih pokriva mladinska organizacija, to je iz skupnih služb, iz tekstilnega obrata, iz Šentvida itd. in vsi štirje predsedniki komisij.
O čem ste razpravljali na zadnjem sestanku predsedstva?
O planu dela za leto 1979. Vsaka komisija je morala predložiti svoj program.
Ali imate občutek, da ste delavni, mislim na celotno organizacijo?
Delali smo, nekaj smo naredili, lahko pa bi veliko več. Problem je v tem, da med delovnim časom ne moremo imeti sestankov, v popoldanskem času pa je nekaterim članom težko prihajati na sestanke, ker so poročeni.
Ali imajo vodstva enot iz katerih so mladi delavci, razumevanje za delo v mladinski organizaciji?
Mislim da ga imajo, četudi težko dovolijo ali pa tudi ne, da bi zapuščali svoje redno delo zaradi naših sestankov. Kadar gre za kakšen pomemben sestanek tu ali pa na občini, ni problemov.
ŠPORT IN REKREACIJA
Zdenka Cafuta je imela veliko treme zaradi intervjuja za naše Glasilo. V začetku skoraj ni vedela kaj odgovoriti na moje vprašanje, na kraju, ko sem že nekajkrat rekel, da je ne mislim več »matrati« in da sva končala, pa je prišla k sebi. Natresla mi je polno novic, takih za katere se mi še sanjalo ni, da obstajajo.
Nadaljevanje na str. 18
Takšne so bile te novice:
—	Na višji upravni šoli študira na lastne stroške. Dinos ni zaprosila za pomoč, ni imela poguma, ker ji je že prej odklonil pomoč za pokritje stroškov, ko je delala diferencialne izpite za sprejem na to šolo.
—	To zimo je začela smučati in februarja je šla na enotedenski smučarski tečaj v Gozd Martuljek, seveda na račun dopusta. To zimo se je tudi začela učiti drsati na ledu, v Hali Tivoli.
KEGLJANJE
—	Udeležuje se tudi kegljanja in sicer v športnem rekreacijskem centru na Ježici, v organizaciji osnovne sindikalne organizacije TOZD POS.
Dinos ima tam 1-krat na teden rezervirano kegljišče za delavce Dinosa. To ugodnost koristi 7 do 8 delavcev TOZD POS.
NOGOMET
—	Mladinska organizacija, ki jo Zdenka vodi kot sekretarka, se je prijavila občinskemu TRIM tekmovanju za nogomet. V Ljubljani namreč obstaja Dinosovo nogometno moštvo, ki vadi na igrišču v Črnučah.
PLAVANJE
—	Osnovna organizacija sindikata TOZD POS je tudi nabavila karte za kopanje v bazenu na kopališču ob Savi na Ježici in sicer 100 komadov. Karta stane 25,00 din, 5 din je popusta, 10 din plača naš sindikat, 10 din pa mora plačati delavec, ki želi karto. Ena karta je za enkratni obisk bazena. Zanimanja je malo in kart (po 10 din) je še veliko na razpolago.
Kdor hoče vedno uveljavljati samo svoje mnenje — v resnici to mnenje tako malo velja.
J. STRITAR
Ne dobi zmeraj tožbe tisti, ki je nedolžen.
LJUDSKI REK
STANISLAV PESJAK
cSOcSedcSki
&dn(9&l
O tem, v kakšnem sožitju živita na istem skladišču enoti dveh naših temeljnih organizacij, sem se pogovarjal tudi s Stanislavom Pesjakom, direktorjem TOZD RET.
Na vprašanje, če ima ljubljanski obrat TOZD RET dovolj prostora za svojo proizvodnjo, mi je odgovoril, da nima. S tem je hotel reči, da ne gre samo za vprašanje dvorišča ali dovozne poti. Za delo, ki ga imajo in ki bi ga lahko imeli, bi rabili trikrat več delovnega prostora, kot ga imajo sedaj, tu v Ljubljani.
Povedal je tudi, da razmišljajo, kje v Ljubljani bi dobili še kaj prostora in da se že pogovarjajo za dodatno skladišče v Mengšu in za del nekdanjih prostorov tovarne baterij »Zmaj«. Dogaja se, da se morajo zaradi premajhnih prostorskih kapacitet odreči zelo zanimivim poslom. Te težave povečujejo še težave, ki izhajajo iz tega, ker imajo skupni dvoriščni in deloma tudi skladiščni prostor s poslovalnico TOZD Priprava odpadnih surovin.
Težave nastanejo, ko morajo nakladati ali razkladati pripeljane železniške vagone ali velike transportne kamione. Takšno nakladanje oz. razkladanje traja 4 ure in za toliko časa je drugi prevoz na tem delu dvorišča nemogoč. Pri-
zadeti so naši sosedje, je priznal in dodal, da so se zaradi tega odpovedali železniškim vagonom, katere zdaj nakladajo ali razkladajo na tovornem kolodvoru v Mostah.
Do težav prihaja tudi, ko nakladamo kamione, je nadaljeval tovariš Pesjak. Našim sosedom vnaprej povemo kdaj bodo prišli kamioni, s prošnjo, da s poti odstranijo odpadno blago. Ko pridejo kamioni, se včasih zgodi, da pot še ni prosta, kar pomeni, da je bila naša prošnja zaman. Dogodi se, da moramo sami odstraniti njihov material, ali pa jim pomagati, da ga odstranijo.
Mi se zavedamo, da imajo tudi oni stisko s prostorom, zato tudi take primere razumemo, mislimo pa, da bi kljub temu morali imeti več posluha za naše težave, vsaj takrat, ko resnično potrebujemo prehode, je menil tovariš Pesjak. Najbolj jih je prizadel naslednji primer:
V	jeseni je vodstvo obrata pravočasno prosilo vodstvo poslovalnice, da naj spraznijo prostor, ki je namenjen za skladiščenje premoga. Podjetje Kurivo je premog pripeljalo in odpeljalo, ker ga niso imeli kam razložiti. Kasneje so delavci poslovalnice odstranili material iz prostora za premog, Kurivu pa je premoga zmanjkalo.
V	najbolj hladnih dneh, ko je bilo mraza blizu — 20° C je tudi obratu zmanjkalo premoga za ogrevanje delovnih prostorov. En dan so morali delavci ostati doma, potem so zadevo rešili. Zamujeni delovni dan bodo nadoknadili z delom na sicer prosto soboto. Zanimalo me je kako velik kolektiv dela v ljubljanskem tekstilnem obratu in zvedel sem, da je v kolektivu, z režijskimi delavci obrata, skupno 32 delavcev. Imajo dva lastna kamiona. Na lastna kamiona ali tuja vozila nakladajo ali razkladajo vsak dan. Vsako vozilo se zadržuje pred njihovim skladiščem od pol do 1 ure.
Zanimalo me je tudi, če obstaja kakšna pogodba ali samoupravni sporazum o tem, koliko dvorišča pripada poslovalnici TOZD POS in koliko obratu TOZD RET in kako se sme ta skupni prostor uporabljati. Tovariš Pesjak mi je povedal, da o tem ni nobenih pogodb ali česa drugega.
Na kraju razgovora je tovariš Pesjak dal naslednjo izjavo: »Kljub
vsemu se mi tu počutimo, kot dobri sosedje ljubljanske poslovalnice. Občasni problemi nam še niso skvarili odnosov. Tu bomo še kakšni 2 ali 3 leta in za tako kratek čas nima pomena, da bi se mučili s pismenim dogovorom o medsebojnih pravicah in dolžnostih glede prostora. Tečejo pa razgovori o pravičnejši podelitvi skupnih stroškov za elektriko, centralno ogrevanje in čuvajsko službo.«
*
O&ekna
izkaznica
pa&LaaaLnice
lljiihlrjana
Sedež poslovalnice — Ljubljana, Kurilniška 8
Poslovodja — Janez Jamšek Namestnik — Jože Gostinčar
ZAPOSLENIH
vseh
moških
žensk
mladincev oz. mladink
PRIPADNOST DINOSU
nad 20 let od 10 do 20 let do 10 let
KVALIFIKACIJA
visokokvalificiranih
kvalificiranih
polkvalificiranih
nekvalificiranih
strojnikov upravljalcev dvigal rezilcev železa (avtogen.) šoferjev viličarjev
PLAN IN REALIZACIJA PLAN 1978
20.000	ton
42.678.000	din
20.800.000	razlika v ceni
REALIZACIJA 1978
19.967 ton 43.086.316 din 22.018.736 razlika v ceni 2.444 ton zalog 1.631.971 din
PLAN 1979
3 °lo kg več 6 »/o din več
63
51
12
10
11
25
27
21
27
7
1
9
5
10
1
Qie&ede ab kaaici...
Zanimivo je, da se včasih razvije živahen in odkrit razgovor, kadar si ne zapisujem odgovorov ali kadar ne snemam razgovora na magnetofon. Tako je bilo v nekem trenutku tudi na ljubljanski poslovalnici. Bili smo trije v pisarni. Ob kavici sem se potožil, da mi niso ničesar zanimivega povedali, čeprav so sicer znani, da nimajo »dlake na jeziku«. Pa se je začelo in ker je bilo zanimivo, sem vključil magnetofon, toda ne naskrivaj, to moram povedati. Vsebina tega kratkega razgovora je bila približno taka:
»Ja, zanimivo bi bilo na primer, če bi se začeli pogovarjati o tem, da že eno leto ne moremo dobiti direktorja za našo temeljno organizacijo. Se kaj? Samoupravljanje! Ja, pri nas ga ni. Kako, da ne, saj imate svoje delegate v samoupravnih organih. To že, samo pri nas še vedno nobeden ne ve kaj kdo mora delati in kaj kdo ne sme delati. Kje, tu na skladišču ali v samoupravnih organih? Tu, na skladišču vemo, kaj moramo delati. Ali zbori delavcev niso oblika samoupravljanja? To že, to je v redu. Jaz mislim na to, da delavci ne vedo kaj je to samoupravljanje, kako morajo delati, da bi imeli samoupravljanje. Ne poznajo svojih pravic, niti dolžnosti. Samoupravljanje je predvsem dolžnost. Kaj ste obravnavali na zadnjem zboru delavcev? O plačilu po delu, o vrednotenju delovnih opravil. Predlog sporazuma o tem smo zavrnili. Ni bil v skladu z že sprejeto nomenklaturo delovnih opravil. Da bi neko opravilo bilo dovolj visoko ovrednoteno, so mu pripisali odgovornosti, ki so lastna drugemu opravilu. To pa ni plačilo po delu. Kakšna je bila udeležba na zboru? Kakšnih 50 odstotkov, 30 odstotkov delavcev je bilo upravičeno odsotnih. Koliko neposrednih delavcev je razpravljalo o tem? Razpravljali smo samo mi. Delavci niso dobili gradiva o tem predlogu. Dobili so ga en dan po zboru. Pravočasno smo dobili samo 4 izvode gradiva. Prvič smo zbor sklicali en teden prej, pa smo ga preložili, ker gradiva še ni bilo. Potem smo zbor opravili, čeprav gradiva še vedno ni bilo in sicer zato, ker je naslednji dan komisija TOZD POS že razpravljala o pripombah zborov delavcev oziroma delnih zborov TOZD POS. Če ne bi napravili tako, komisija sploh ne bi imela naših pripomb. Vi ste gradivo preštudirali? Pred zborom smo se sestali: namestnik sekretarja osnovne organizacije Z K, namestnik predsednika osnovne sindikalne organizacije in sekretarka naše mladinske organizacije, potem pa smo naše misli povedali na zboru«
IZREDNO MOČNO PODJETJE JE TO...
Na skladišču v Novem mestu je poslovodja Franc Hočevar (drugi z desne) gostoma (v sredini) do podrobnosti razložil, kako so si v Novem mestu organizirali delo
V prejšnji številki našega lista smo objavili prispevek o obisku predsednika odbora ZZB NOV L jubljana Bežigrad, narodnega heroja, Mirka Jermana in podpred sednika skupščine občine Ljubljana Bežigrad, tovariša Burdycha i n napovedali nadaljevanje o tem, kaj smo se z gostoma pogovarjali.
Razgovor je najprej potekal pri direktorju Vladimirju Kralju v Ljubljani, nato v avtomobilu na poti v Novo mesto in končno v novomeški poslovalnici.
Potem, ko je tovariš Kralj predstavil delovno organizacijo, ko je povedal malo zgodovine, malo o tem kako je sedaj in kako gledamo v prihodnost, je tovariš Jerman prišel do prepričanja, da je naša delovna organizacija oz. naša dejavnost zelo perspektivna in da smo »zagrabili na pravem koncu«.
Potem se je dal podučiti, zakaj mi sami ne zbiramo raznih, vsepovsod odvrženih pločevinastih predmetov, steklenic, plastenk in podobnih reči. Zanimalo ga je tudi, koliko nas upoštevajo kot organizacijo, ki tudi prispeva svoj delež k čistoči okolja in zraka in če ima družba dovolj razumevanja za naše probleme.
Tovariš Jančič mu je najbolj slikovito odgovoril, ko je povedal, kaj je pokojni direktor Lunaček, ob neki priliki odgovoril oblastem na vprašanje, kako naj nam pomagajo. Rekel je: Največjo pomoč nam boste nudili, če nas ne boste ovirali (vzemimo npr. samo vprašanje lokacij naših skladišč). Iz tistega obdobja je zanimivo tudi to: Niso nam dovolili javno objaviti, da smo predčasno izpolnili letni plan — zato ker smo se ukvarjali z odpadki. Mi smo npr. takrat že vedeli, da bolj, ko je država napredna, bolj izkorišča odpadke, za druge pa ne vemo, če so se tega zavedali.
Kako smo znali porabiti odpadke za koristne stvari nam pove tudi naslednje: Sladkogorska tovarna papirja je dobila ogromno starih vojaških oblek za predelavo v pa-
pir. Mi smo te obleke zamenjali za star papir, iz vojaškega blaga pa smo izdelali polirne »šajbe« kolute za industrijo.
Tovariša Burdycha, ki je tudi direktor TOZD Tisk časopisov in revij časopisnega podjetja DELO, pa je zanimalo, kako svoj tako raztreseni kolektiv informiramo o vsem, kar morajo delavci vedeti o delovni organizaciji. Bil je splošnega mnenja, da delavci malo berejo, da ne znamo pisati tako, da bi delavci razumeli in da vsi še ne znamo delati kot pravi gospodarji. Potem smo tovarišu Burdychu kot politiku postavili vprašanje, kaj misli o tem, da bi bila vsaka naša poslovalnica TOZD, kot to želijo občine v katerih imamo poslovalnice.
Odločno je odgovoril, da se morajo o tem odločiti kolektivi poslovalnic ne pa občinski možje ali npr. posameznik v našem podjetju. Če bo kdo izpeljal tozdiranje po direktivi, potem pa bo TOZD propadel, ne bo nobeden hotel ničesar slišati o kakšni direktivi. Seveda pa je poseg občine upravičen, je dejal tovariš Burdych, če
se kje izogibajo razpravi o tem, ali ima kolektiv pogoje za TOZD in ali se hoče osamosvojiti. Razgovor s tovarišem Burdychom je potekal, ko smo se vozili proti Novemu mestu. Peljali smo se mimo Radohove vasi, ko je tovariš Jerman prekinil razgovor o naših problemov in povedal nekaj dogodkov iz let narodnoosvobodilne vojne. Tu pri Radohovi vasi, je rekel, je leta 1942 padlo 16 borcev in polovico jih je bilo »mojih«. Leta 1943 sem šel partizani! na Štajersko, 44. leta pa sem bil zopet tu na Dolenjskem. Štirikrat je moral ob prehajanju z Dolenjske na Štajersko bresti Savo.
Potem je tovariš Kralj povedal, da so bili nedavno v Dinosu Nemci kot poslovna stranka. Malo so jim pokazali Ljubljano in Kranj pa se niso mogli načuditi kakšen razvoj smo dosegli.
Tovariš Jerman je takoj povzel misel in dejal, da brez razvoja ni nič, da pa je vprašanje, če je vse kar nam govori o razvoju tudi res koristno. Omenil je olimpiado v Sarajevu leta 1984 in se vprašal, kaj bo po olimpiadi z objekti,
Vladimir Kralj in podpredsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Boris Burdych, na skladišču v Novem mestu
kdo jih bo vzdrževal, da ne bodo propadali in koliko ter kdo bo vzdrževanje plačeval. Npr. steza za bob bo stala 8 milijard starih dinarjev. Kaj bomo s to stezo potem, ko bo olimpiade konec.
Zdaj smo se peljali pod gradom Hmeljniki, pa je tovariš Jerman povedal nekaj zabavnih iz partizanskega življenja. Grad Hmeljniki so partizani napadli 7. aprila 1942. leta in ga zažgali. Še prej so prebrskali vse sobane in v eni našli spodnje perilo hmelj niške baronice. Jermanu so bile najbolj všeč hlače in si jih je nekaj zba-
sal v nahrbtnik. Menda so mu »gverale« vse do konca vojne.
V vasi pod Hmeljniki pa je tovariš Jerman tekmoval v rokoborbi. Na travo so položili veliko cerado, pod njo pa nanosili praproti. Jerman je bil čokat, drugi oficirji s štaba divizije so bili vsi večji od njega. Na boj jih je izzval on, izziv pa so sprejeli, ker so bili prepričani, da ga bodo takoj vrgli na tla. No to se ni posrečilo nobenemu, on pa jih je z lahkoto metal čez ramo. Seveda ni nihče vedel, da je Jerman pred vojno redno vadil in tekmoval v rokoborbi. Tovariš Jerman je Domžalčan, pa se je zato zanimal kaj ima Dinos v Domžalah in Kamniku. Povedali smo mu, nato pa smo mu razlagali, kaj počnemo pri Dinosu. Iz naše obrazložitve je povzel, da napravimo več koristnega kakor kakšna tovarna, in da je sramota, ko nam, družbi, odpadne surovine propadajo. Bil je izredno prijeten sogovornik saj je o marsičem v začetku mislil tako kot mnogi drugi, ki še ne poznajo naše dejavnosti, vendar je hitro razumel, zakaj nekatere stvari le niso tako enostavne kot izgledajo.
Povedal je npr., da ima doma polno steklenic in da ne ve kam z njimi. V novem naselju kjer živi pa je več kot 3000 družin in pri vsaki je podobno s steklenicami, s ponošeno obleko, s časopisi in revijami itd. Vse gre v glavnem v smeti. Ali ni to škoda? se je spraševal. Razprava o tem je bila kar
se da živahna, končno pa se je vnesla ob skupni ugotovitvi, da bomo morali še mnogo storiti, da bodo ljudje razumeli in prostovoljno zbirali in odlagali na določena mesta vsako odvečno stvar posebej, v določene posode.
Nadaljevanje prihodnjič.
Predsednik ZZB NOV občine Ljubljana Bežigrad, narodni heroj Mirko Jerman in poslovodja poslovalnice v Novem mestu Franc Hočevar, na skladišču blizu stiskalnice Arnold. Kdor od bralcev bo dal najboljši komentar k tej sliki, si bo zaslužil nagrado
Proizvodni utrip, ki ga je bilo čutiti, ko smo z gosti iz občine Ljubljana Bežigrad obiskali novomeško poslovalnico
RAZLIKE
Tudi pogoji pridobivanja dohodka tozd so zelo 'različni. Nekatere veje in grupacije so v ugodnejšem položaju za pridobivanje dohodka in razvoj, pa ga preveč zlahka delijo na različne oblike porabe tudi za osebne dohodke. Druge spet, tu ob dobrem delu in delovni storilnosti, težko uresničujejo že minimalen dohodek. Združevanje in dohodkovno povezovanje organizacij s tako različnimi pogoji seveda zadene ob objektivne težave. Za takšne razlike moramo v družbi poiskati rešitve, s sistemskimi ukrepi in samoupravnimi dogovori.
(Iz govora Mika Spiljka na 8. kongresu ZSJ)
ŠPORTNO SREČANJE
PREHODNI JE DOBILA
POKAL
SUROVINA
Na Kopah je snežilo, ko so se smučarji in smučarke Dinosa in Surovine borili za prehodni pokal.
Na sliki so Dinosovi tekmovalci: Janez Paternoster, Nadja Gregorčič, Stane Mancini in Olga Hafner
Sredi februarja meseca, bil je četrtek, je bilo II. športno srečanje članov delovne organizacije DINOS in SUROVINA. Tudi na tem srečanju, tako kot na prvem, preteklo leto, so se pomerili v smučanju. Tekmovali so v veleslalomu. Prizorišče tekmovanja je bilo NA KOPAH, kamor se pride iz Slovenj Gradca. Tam je lep smučarski teren z dolgo vlečnico. Snega je bilo dovolj, dobrih 30 cm trdne trešjih, vendar je bila le-ta hitro podlage, nanjo pa je tisti dan padlo še 5 do 10 cm novega snega, ki je tudi padal ves čas tekmovanja. Žal je bilo tudi precej megleno, tako, da se je videlo le del tekmovalne proge. Sicer pa se na tekmovalni progi zaradi mokrega novega snega in zato ker je bila speljana na bolj položnem terenu, ni dalo razviti velike brzine. Tekmovanje se je pričelo z veliko zamudo, vendar se je po zaslugi discipliniranih tekmovalcev ter dobre organizacijske in ciljne ekipe, končalo v predvidenem času. Zamudi je v glavnem botroval dež, ki je tisti dan padal po vsej Sloveniji in ki se je v višini kakšnih
800 m nad morjem (Kope imajo 1500 m nadmorske višine), spremenil v droban moker sneg. Zadnji kilometri, sicer dobre in široke ceste Na Kope, so bili že toliko zasneženi, da se je z avtomobilom, brez zimskih verig na kolesih, težko prišlo na vrh, do hotela. No, če že ni bilo težko, pa je bilo nevarno. Z osebnimi avtomobili pa so prišli le tekmovalci Dinosa, medtem, ko so se tekmovalci Surovine, z redkimi izjemami, pripeljali z avtobusom, kar je bilo tudi primernejše.
Na startu se je zbralo 54 tekmovalcev in tekmovalk iz obeh delovnih organizacij, toda Dinosovih tekmovalcev in tekmovalk je bilo le 15, čeprav se jih je prijavilo več.
Zaradi takšnega razmerja števila tekmovalcev so Surovinini domi-
nirali povsod, Dinosove pa je bilo komaj opaziti, čeprav so se posamezniki trudili, da bi jim bili enakovredni. Narobe je bilo tudi to, da Dinosovi tekmovalci niso imeli s seboj nobenega posebnega organizatorja, vsi so namreč tekmovali. V startni ekipi bi moral imeti Dinos vsaj enega zastopnika, v ciljni pa najmanj dva, od katerih eden bi moral biti časomerilec. Samo slučaju je pripisati, da je v ciljni ekipi sodeloval tudi upokojenec naše delovne organizacije, ki je prevzel vlogo enega od dveh časomerilcev. Opazno je bilo, da so se Mariborčani vsestransko bolje pripravili na to tekmovanje in, če bi dobro delovala še njihova \voki-toki zveza med startom in ciljem, sploh ne bi imeli kaj kritizirati. Tako so nam naložili veliko obveznost in odgovornost za
REZULTATI SMUČANJA SUROVINA MARIBOR : DINOS LJUBLJANA
Tekmovanje v smučanju med SUROVINO MARIBOR in DO DINOS LJUBLJANA, ki bo verjetno postalo tradicionalno, je bilo letos 15. februarja na Veliki Kopi na slovenjgraškem Pohorju. Gostiteljica je bila SUROVINA, ki je tekmovanje v veleslalomu kljub slabemu vremenu dobro pripravila.
Iz naše delovne organizacije se je tekmovanja udeležilo 15 delavcev, iz SUROVINE pa okrog 40. Tekmovanje je potekalo športno in borbeno. Tekmovalci so bili razdeljeni v 3 moške in 3 ženske starostne skupine. Končno zmago je slavila SUROVINA, kar je bila v veliki meri posledica številnejše ekipe.
Od naših delavcev so se v svojih skupinah uvrstili takole:
1.	MESTO
Janja Hribar v skupini do 30 let Nadja Gregorčič v skupini do 40 let Eberlinc Silva v skupini nad 40 let
2.	MESTO
Olga Hafner v skupini nad 40 let Janko Korene, ml. v skupini do 30 let
3.	MESTO
Stane Mancini v skupini nad 40 let Milan Lah v skupini do 30 let
Po končanem tekmovanju pa smo bili na družabnem srečanju v gostilni Murko v Slovenjem Gradcu, kjer je bilo zelo prijetno in veselo.
J. P.
Zadovoljstvo ob proglasitvi rezultatov. Naši tekmovalki Olga Hafner iz Ljubljane in Silva Eberlinc iz Trbovelj prevzemata priznanja
*
takšnega sodelovanja kot na športnem področju ne pride tudi na poslovnem. Izrazil je prepričanje, da poslovno nesodelovanje škoduje obema organizacijama in pri tem spomnil na znani pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Prijetno razpoloženi tekmovalci in organizatorji so se potem zabavali še kakšno uro. Poskušali so tudi peti, vendar to, razen posameznikom, ki so se izkazali kot kakšni operni pevci ni uspelo. Posebno zabavno pa je bilo, ko so morali vsi piti šumeče vino iz prehodnega nagradnega pokala. Drugo srečanje v smučanju s Surovino je končano. Če je kaj verjeti besedam, ki pridejo na dan, kadar si dobre volje, bo naslednje Nadaljevanje na str. 24
naslednje, tretje, smučarsko tekmovanje, ki bo, kar se organizacije tiče, ponovno v rokah Dinosa. Takoj po končanem tekmovanju so se vsi vrnili v dolino, v Slovenj Gradec, kjer je bilo v veliki dvorani gostilne Murko pripravljeno kosilo. Tu so tekmovalce pričakali tudi vsi vodilni kadri DO Surovina. Po kosilu je bila slovesna razglasitev najboljših tekmovalcev in tekmovalk. Podelitev priznanj in kolajn, zlatih, srebrnih in bronastih, je bila organizirana v prijetnem, razpoloženjskem vzdušju. Prehodni pokal, ki pripada skupnemu zmagoovalcu in ki je bil letos prvič podeljen, so organizatorji tekmovanja izročili direktorju delovne organizacije Surovina, Vinku Plevniku, ki je nato vsem zbranim spregovoril. V svojem pogovoru se je izrekel za čim več takšnih srečanj med člani obeh kolektivov, tudi v drugih športnih zvrsteh. Obenem je obžaloval, ker do
Naši tekmovalci, ki so si prismučali medalje: Olga Hafner, Silva Eberlinc, Nadja Gregorčič, Janja Hribar, Milan Lah, Janko Korene ml. in Stane Mancini
srečanje že čez kakšen mesec dni. To naj bi bilo srečanje v kegljanju, šahu in streljanju. Če bo in kadar bo, kako bomo mi pristopili k njemu? Bolj ali manj resno, bolj ali manj zavzeto kot Surovina? Bojim se, da gre nam bolj za srečanje, kot za tekmovanje. Vendar ne bodimo krivični. Naši udeleženci so jemali tudi to drugo tekmovanje zelo resno in se trudili, da bi zmagali oziroma trudili so se, da bi dosegli čimboljši rezultat. To pa je tudi edino prav, kljub izreku »važno je sodelovati«, kajti le tako izražaš svojo pripadnost
delovni organizaciji za katero tekmuješ.
S. K.
Tudi Sandokan (Milan Lah) je moral piti peneče vino iz prehodnega pokala, ki si ga je prismučala Surovina
Tekmovalci Surovine in Dinosa, ki so si prismučali medalje
c$pte£em
§tatete
miadGi&ti
Komur je dala mati narava čut za umetniško ustvarjanje — temu je vdihnila tudi čut ljubezni do resnice, pravičnosti in občečloveške dobrote.
J. STRITAR
koliko
ie
življenje
kolektiva
knltucno
življenje
Kulturno udejstvovanje je izrazita notranja človeška potreba, ki pa ni pri vseh enako močno izražena. Zato je sprejemanje in soustvarjanje kulture in kulturnih vrednot svobodno. Je veselje in priložnost ljudi dobre volje, je kakovost vredna družbenega priznanja. Delovna organizacija naj bi zato ponudila dobre pogoje, gmotne, organizacijske in kadrovske, za razvoj takšne dejavnosti v kolektivu.
Tito je ob neki priložnosti rekel, da je samo kulturno osveščen delavec lahko dober samoupravlja-lec. Ko bo delovna organizacija povzela nauk iz te resnice, se bo marsikaj spremenilo na dobro. Tedaj bodo sindikalni delavci postali aktivisti za uresničevanje načrtov kulture, ki jih bo sprejemal najvišji organ samoupravljanja. Tedaj ne bodo delovali organi za kulturo samo pri sindikalnih in mladinskih organizacijah, temveč tudi in predvsem pri najvišjih samoupravnih organih, pri delavskih svetih.
Stane Koman
Štafeta mladosti, ki je letos pričela svojo pot v Sloveniji, je 28. marca prispela tudi v občino Ljubljana Bežigrad, kjer so jo že pričakali in pozdravili predvsem mladi Bežigrajčani. Med nosilci štafetne palice je bila tudi Lela Jovičevič, ki dela v naši delovni organizaciji, in sicer v Delovni skupnosti, kot saldakontist.
Ker je aktivna v OO ZSMS in članica predsedstva občinskega aktiva mladih delavcev, je bila izbra-
na, da nosi štafetno palico na enem delu dolge poti do predsednika republike, Josipa Broza-Tita.
J. P.
Ženska redkokdaj odpusti ljubosumnost, toda nikoli nam ne bo odpustila, če to nismo bili.
P. J. TOULE1
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Parmova 33, v 560 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Tisk tiskarna Tone Tomšič Ljubljana.
O DELU KOMISIJE ZA ŠPORT, REKREACIJO IN KULTURO
Komisija, ki jo je imenoval delavski svet delovne organizacije, je imela v pretekli sezoni šest sej. Na zadnji je pregledala delo, opravljeno v letu 1978.
Komisijo je sestavljalo 7 članov. Predsednica je bila Rezika Kurent, podpredsednika pa Oto Centrih in Janez Ramovš; ostali člani so bili: Zdravko Zorko iz poslovalnice Ljubljana, Andrej Viršček iz Staničeve 17, Marija Potokar in Marija Možina iz tekstilnega obrata v Ljubljani.
V uvodu šeste seje je predsednica Kurentova dala poročilo o delu komisije v letu 1978, opozorila pa je tudi na stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti v letu 1979.
Na Pohorju
Osnovna naloga v letu 1979 naj bi bila izgradnja počitniškega doma na Pohorju. V letu 1978 smo pri Urbanističnem zavodu Maribor naročili izdelavo mikrolokacije za tri počitniške hišice, dve naj bi bile ob sedanjem objektu, ena pa malo dlje. Opravljen je bil že lokacijski ogled, na katerem je predstavnik zavoda načelno soglašal z gradnjo. Sedaj čakamo na lokacijsko dokumentacijo, vzporedno pa že potekajo tudi razgovori za nabavo hišic, ki bodo tipske izvedbe.
V	Savudriji
V	Savudriji, ki je glavni predmet dela komisije za šport, rekreacijo in kulturo, imamo počitniške hišice s skupno 10 stanovanji, v glavni sezoni pa postavimo v bližnji kamp še štiri prikolice (1 manjšo in 3 velike). Vse te stanovanjske površine so bile v letu 1978 dobro izkoriščene. Komisija se je zavzemala za to, da bi letovalo čimveč delavcev naše delovne organizacije. Veliko je bilo upokojencev, ki so dopustovali v glavnem pred in po sezoni. Skupno je v letu 1978 v Savudriji letovalo 479 delavcev z družinskimi člani.
Vsa stanovanja in prikolice so bili redno vzdrževani, tudi večje ško-
de ni bilo povzročene. Opravljanje manjših popravil in urejanje okolice hiš je bila skrb našega oskrbnika, Mihe Štebeta, ki je svoje delo vestno opravljal.
Nekaj škode je povzročil vihar v začetku julija, predvsem na os-odpravljena.
1NOT in Surovina
Komisija je sodelovala tudi v pripravah na športne igre INOT '78. Predstavniki naše delovne organizacije so na teh igrah dosegli lepe uspehe. Skupaj z delovno organizacijo Surovina je pripravila tudi smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Mi smo bili zadolženi za organizacijo nagrad, delovna organizacija Surovina pa za pripravo tekmovalne proge.
Finančno stanje
V času od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1978 je imela komisija skupno 52.449,55 din izdatkov (voda, elektrika, deratizacija, odvoz smeti, članarina, drobni inventar, bencin — plin, razni manjši stroški). Za nočitve je bilo zbranih 66.867,85 din, otvoritveni saldo L 1. 1978 je bil 45.554,55 din, tako, da je sedanje stanje 59.972,85 din.
Komisija je pri svojem delu upoštevala pravila, ki jih določa pravilnik o uporabi naših počitniških domov, ki je bil sprejet v začetku sezone 1978.
Na šesti seji komisije je bilo sklenjeno, da se delavskemu svetu delovne organizacije predlaga dopolnitev komisije z novimi člani.
Janja Hribar
Kdo iz Ljubljane še ve kje in kdaj je nastala pričujoča slika. Na sindikalnem izletu vsekakor
Če se je lisica obrnila od kokošnjaka, še ne pomeni, da se je odpovedala zalogaju.
Bedak se smeje, ko se modri joka.
LJUDSKI REKI
Carjeva roka ni tako dolga, da bi segla do neba, a zvijača ženske prodre večkrat do neba in pekla.
T. HARDY
IZGRADNJA
REKREACIJSKEGA DOMA V VISOKOGORSKEM SVETU
Jeseni leta 1978 smo začeli postopek za izdelavo lokacijske dokumentacije na Zavodu za urbanizem v Mariboru, za izgradnjo novega doma, ker je dom na Pohorju dotrajan.
Na kraju samem je že bil lokacijski ogled, kjer je bilo dogovorjeno, da bo na podlagi tega ogleda in določitve mikrolokacije objekta izdelal lokacijsko-tehnično dokumentacijo Zavod za urbanizem. Kljub soglasju spomeniškega varstva in našem prizadevanju sc zadeva ne premakne z mrtve točke.
Pred kratkim smo dobili ponudbo Kovaške industrije Zreče, s katero nas veže že uspešno večletno sodelovanje. Ponudba je bila glede nadaljevanja izgradnje njihovega turistično rekreativnega centra na Rogli na nadmorski višini 1500 m za zimski in letni oddih in zdravljenje bolezni srca in ožilja. K tej pogodbi so priložili obširno obrazložitev, in sicer:
S postavitvijo hotela »B« kategorije »ROGLA« na nadmorski višini 1500 metrov z ogrevanim pokritim bazenom ter že obstoječim sistemom treh vlečnic so dane možnosti nadaljnjega perspektivnega razvoja rekreacijsko-turističnega centra ROGLA na grebenskem območju ROGLE s prostrano bar jansko planoto, ki sega od Rogle do Lovrenških jezer.
Izjemna aktivnost naravnih lepot z najdaljšim trajanjem snežne odeje od 130—170 dni (nad 1400 metrov), njprimernejše za intenzivno organizirano izrabo smučišč s sistemom krožnih stez različnih dolžin (7 do 11 km) pozimi, daje možnost dograditve sistema še najmanj s 30 vlečnicami.
Ugodna lega in nagib z gladko travnato podlogo obiljem tekočih voda, lahko dostopnostjo pa omogoča razvoj izletniškega in stacionarnega turizma, domačim in tujim gostom ter s tem potrebo izgradnje bivalnih prostorov, koristnikov naravnih in antropoge-nih dobrin.
Ženska redkokdaj odpusti ljubosumnost, toda nikoli nam ne bo odpustila, če to nismo bili.
P. J. TOULET
^cadn^a sa leg
z moznG&lžG nakupa
La ne bi okrnili naravnega okolja, smo zastavili zazidalni načrt izgradnje skupine objektov z depandansami na obronku gozda, na jasah (v okolici hotela), tako da se
po svoji arhitektonski zasnovi idealno vklapljajo v okolje.
V notranjosti objektov, ki jih nudimo bodočim porabnikom, je:
—	priročna kuhinja,
—	sanitarije in
—	opremljeni prostori z 2., 5., 4., 5., 7. ležišči v skupni površini od 36, 44, 45, 47 in 76, 92 m2. Rekreacijske zmogljivosti bodo grajene zw trg. Bodo centralno ogrevane in opremljene z ustreznimi priključki stanovanjskega standarda, katerih koriščenje — porabo (elektrika, voda, kurjava, kanalizacija) se bo plačevalo mesečno in sproti.
Z nakupom rekreacijskega prostore postanete etažni lastnik depandanse, pri čemer so obveznosti tekočega in investicijskega vzdrževanja med etažnimi lastniki in centrom podrobneje urejene v okviru Zakona o pravicah na delih stavb (Ur. I. SRS, št. 19/76) s pogodbo.
TLORIS DEPANDANSE NA ROGLI
TLDR1S NADSTROPiA
Paketi, ki jih proizvaja stiskalnica Arnold
ŠPORTNE IGRE »INOT« 79
Hkrati vam predlagamo, da v času, ko sami ne uporabljate prostorov, odstopite te v koriščenje centru, ki vam daje v primeru zasedenosti ležišča (razvidno z evidence) nadomestilo v višini 60-odstol-ne dnevne cene ležišča.
Oddajanje depandans gostom, oprema s posteljino, prevzem ob odhodu, je naloga centra, čiščenje prostora, pa naloga gostov.
Da bi to razmerje normalno delovalo, bi bilo potrebno, da lastniki dostavijo letni ali sezonski terminski načrt koriščenja zmogljivosti, s čimer se poslovanje poenostavi.
V primeru plačila 100-odstotnega avansa, se vam priznajo za avans 9-odstotne obresti.
To je bila obrazložitev Kovaške industrije.
Na delavskem svetu delovne organizacije dne 28. 3. 1979 je bilo predlagano, da se kupi 2 depandansi. Po daljši razpravi je delavski svet ocenil ta predlog kot gospodaren in koristen, zato je sklenil, da o tem še odločajo zbori delavcev, hkrati, ko bodo sprejemali letni plan za leto 1979.
J.P.
SREČANJE S SUROVINO V KEGLJANJU
Za mesec maj je predvideno srečanje s SUROVINO MARIBOR v kegljanju, ki ga prireja SUROVINA. Mi naj bi pred tem organizirali tekmovanje za DO DINOS, na katerem bi se izbralo najboljše za kegljaško ekipo naše DO. Za ostale panoge pa bi se tekmovanja organizirala kasneje.
Osnovne organizacije oziroma člani, ki so bili zadolženi za šport na poslovalnicah, naj pošljejo predloge in načrte tekmovanj (seveda, če se ukvarjajo s kakšnim športom), komisiji za šport, ki bo pripravila srečanja in tekmovanja.
Komisija se bo le tako lahko odločila glede udeležbe na letošnjih igrah INOT.
J. P.
Bližajo se športne igre »INOT 79«; da jih ne bi pričakali spet nepripravljeni, je potrebno že sedaj začeti s pripravami in izbirnimi tekmovanji. Ekipe bodo letos verjetno nekoliko skrčene, če bodo igre kot je bilo rečeno, v Ohridu.
V mesecu maju in juniju bi bilo potrebno organizirati tekmovanja in športna srečanja na nivoju DO, kjer bi se tudi izbirale ekipe za nadaljnje tekmovanje. To vse bomo lahko izvedli, če bomo planirali tudi dovolj sredstev za športno dejavnost. V planu je potrebno zagotoviti vsaj toliko sredstev
kot preteklo leto, tj. 200.000,00 din.
Razne poslovalnice se obračajo na komisijo za šport, ker potrebujejo opremo, in sicer največkrat za trenirke, drese in podobno. Sporočamo, da oprema, ki je bila nabavljena, ni predvidena za treninge. Mnenja smo, da bi bilo to predrago in da vsak, ki se z veseljem ukvarja s športom, rad tudi sam nekaj prispeva. Opremo, ki smo jo kupili pa bodo dobili tekmovalci, ki bodo zastopali DO na raznih tekmovanjih.
J. P.
♦	Doklej bomo jemali sredstva od delovnih organizacij tudi za tisto, kar v sedanji fazi ni prednostno in kar lahko počaka, in to največkrat zgolj s formalnim soglasjem tistih, ki ta sredstva ustvarjajo.
♦	Naše rezultate zmanjšujejo problemi in težave, ki niso samo objektivne narave.
♦	V tekočih gospodarskih gibanjih zadevamo ob nekatere negativne pojave, ki se, ker jih pravočasno ne rešujemo, spreminjajo v kronične in spodkopavajo že doseženo.
♦	Našo celotno porabo moramo ujeti v okvire realnih možnosti, tako da bo povsem soodvisna od povečanja delovne storilnosti.
♦	Zatiranje negativnih pojavov ne hasne, odpraviti moramo njihove vzroke.
(Iz govora tovariša Tita na 8. kongresu ZSJ)
CENIK USLUG POČITNIŠKIH DOMOV ZA LETO 1979
DELOVNA ORGANIZACIJA DINOS LJUBLJANA — KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA ŠPORT, REKREACIJO IN KULTURO SPOROČA:
I. SAVUDRIJA — počitniške hišice
Delavec združenega dela plača naslednje usluge:
a)	družinski člani (starši, mož-žena, otroci) plačujejo ceno po ceniku za delavca združenega dela, ki je nosilec pravice uporabe oz. dispozicije za počitniško hišico ali prikolico.
Za ostale goste, sorodnike, prijatelje in znance, ki letujejo istočasno z nosilcem pravice uporabe, pa se plača 20.— din na dan dodatka po ležišču.
b)	Porabo električne energije po odčitanem števcu po takratni ceni distributivnega podjetja.
c)	Pavšalni znesek za porabo vode na stanovanje za 10 dni din 20.—.
d)	Pavšalni znesek za odvoz smeti na stanovanje za 10 dni din 20.—.
e)	Turistična taksa.
NAJEMNINA HIŠE V SAVUDRIJI NA DAN:
Objekt	Pred in po sezoni (cene za člane kolektiva)	V sezoni
A 1	25,00	50,00
A 2 B 1 rezervirano za oskrbnika	40,00	80,00
B 2	35,00	75,00
C 1, C 2, D 1, D 2, E 1, E 2	25,00	50,00
Sezona: od 20. junija do 31. avgusta Predsezona: od 1. maja do 20. junija Posezona: od 1. septembra do 31. oktobra
II. SAVUDRIJA — prikolice:
V kampu v Savudriji so na razpolago 3 velike in 1 mala prikolica.
Koristnik plača naslednje usluge:
a) Najemnina prikolice ne glede na število oseb:
Prikolica	Pred in po sezoni (cene za člane kolektiva)	Sezona
večja (za 4 osebe)	15,00	30,00
manjša (za 2 osebi)	10,00	20,00
b) Pavšalno se plača za porabo vode, elektrike in odvoz smeti, na prikolico za 10 dni po 40,00 din (voda 10,—, elektrika 10,—, odooz smeti 20,— din).
c) Turistična taksa.
III. Letos bo mogoče letovati tudi v kampu enega izmed naslednjih zdravilišč: Podčetrtek, Moravci in Banovci. Prikolica bo postavljena v kamp tistega zdravilišča, za katerega bo največ zanimanja.
Pogoje in cene vam bomo posredovali naknadno.
Vsak član kolektiva, ki bo letoval v počitniških hišicah ali prikolicah, sc naj zaveda, da je v svojem in da je to tudi del njegove lastnine in lastnine ostalih članov kolektiva, ki združujejo svoje delo v TOZD Priprava odpadnih surovin, TOZD Regeneracija tekstila in delovni skupnosti delovne organizacije DINOS.
S pravim odnosom do skupne lastnine bomo omogočili vsem prijeten oddih.
OPOMBA: Prijave je bilo potrebno izpolniti do 20. aprila 1979.
VPRAŠANJE: Ali za upokojence Dinosa veljajo določila, ki veljajo za goste?
Odmeri
V zadnji številki GLASILA je bil objavljen prvi del reportaže o poslovalnici Ljubljana. Marsikaj smo zvedeli o delu in problemih, pa tudi med vrsticami se je dalo kaj prebrati.
tovariša Jamška vznemirja npr., da zmanjka obrazcev, ker je »nekdo neodgovorno opustil skrb za zaloge le-teh.«
Naj povem, da je ta »nekdo« vsak, ki je površno izpolnil obrazec za naročanje in se je na tiskovine spomnil šele tedaj, ko jih je rabil. Papir na katerega dajemo tiskati naše obrazce, to je NCR papir, ima namreč tudi svoj rok trajanja in bi vsaka velika zaloga bila le velika škoda.
Odločili smo se, da bomo letos do 1. maja ponovili razpis za naročilo obrazcev, čeprav smo jih lani naročili za dve leti, pa nekaterih že danes primanjkuje.
Zato ob tej priložnosti prosimo vse, ki naročajo tiskovine, da res dobro pogledajo po vseh omarah in morda še kje drugje, kakšno zalogo imajo, kaj rabijo in kaj lahko odstopijo drugim.
Tako bo manj problemov in manj možnosti, da bi vskočila konkurenca, kot pravi tovariš Jamšek.
A. Bajželj
Boja, ki so ga začele neuvrščene in druge dežele v razvoju za nov mednarodni ekonomski red, v skladu z interesi vseh držav, ustrezno ne spremljajo akcije sindikalnih gibanj. Dialoga med sindikati dežel v razvoju in razvitega sveta ni moglo biti zaradi nerazumevanj, ki celotni proces prestrukturiranja mednarodnih odnosov vidijo v žrtvovanju interesov delavcev razvitih držav na račun delavcev držav v razvoju. Tudi prestrukturiranja mednarodnih ekonomskih odnosov ni mogoče zožiti na zgolj socialne dimenzije razvoja, na zadovoljevanje osnovnih potreb, zaposlovanje itn. Vse to zahteva, da tudi sindikati začnejo dialog o vprašanjih novega mednarodnega ekonomskega reda in dajo svoj prispevek k iskanju prave rešitve.
(Iz govora Mika Špiljka na 8. kongresu ZSJ)