olitični ogled • Država SHS. Na starega leta zvečer Je min.istrski' svet objavil končik> obznano .proti Radičevi stranki. Objava ima tri odstavke, ki pregrevajo znane neresnice in potvarjanja o prevrat nih nameruh HRSS. Po dolgem razlaganju v tem smislu »ledi sledeči sklep: 1. Tdcojšen razpust HRSS, ker je se~ stavni del komunistične intemacionale; 2. prepoved vseh shodov in ^estankov in sploh vsakega delovanja stranke, dalje prepoved izdojanija njenih knjig in listov; 3. uporabo člena 18 zakona o zaščiti države proti HRSS; 4. zaplembo vseh arhivov, dbjav in korespondence HRSS in 5. kazensko postopanje proti vodstvu HRSS. —• Drugo jutro na vse zgodaj so se začele aretacije vodlfeljev HRSS in roed prvimi je bil zaprt tudi dr. Maoek, ki }e podpredsednik narodne skupščine in draavnega odbora. Posktnac dr. J. Hohnjec je rada tega teptanja pravic poslaivca in. člana državnega odbora poslal protesino .bnzojavko predsedniku sknpščine. — V pondeljek dopoldne so zaprli tudi Radiča. Poročilo zagrebške policije sioer pravi, da je bil Radič skrit, nekateri zagrebški listi, ki so Radiču celo nasprotni, pa trdijo, da se je Radič dal sam zapreti, ker mu ni kazalo, da bJ se skrival, ko so drugi prvaki njegove stranke v ječi. Prvaki opozicije, zlasti pa dr. Korošec in Ljuba Davidovič, so zelo ostro absodili vladno politlko. Davidovič je izdril v Beogradu novo glasilo »Slobodni narod« ter napisal sledečo poslenico: »»Slobodni narod« prihaja v pravem času. Prepričan, da bo dobro služid pravi svobodi svojega naroda. Boril se bo proti tistim, ki pretijo s svinčenkami, z diktaturo, ki si je zapisala na zastavo novo znamenje korupcije m nasilja; proti tistim, ki si izmišljap boljševiško nevarnost, da bi bolj pritisnili svoj narod; ki vedno žrtvujejo interes ljudstva, da bi se vzdržali na vladi, kr v Irroenu Ijubezni mtxl ljudmi sejejo mržnjo in osveto med rodnhni brati; proti onim, ki radi oblasti neusmUjeno sramote in uibijajo naše pdeale . . . Da, še mnogo je takiih. Zla je toIiko, da se iz njega ne vidi več siva PašiSeva glava.« Italijanski fašizem. V Italiji se blrža preobrat im konec fašiema. Raeiva udnrženja, ki so bila nekdaj v fašistovski zvezi, odpadajo in radi umora poslanca Matteottija zaprti fašisti so začeli fepovedovati, kako vlogo je pii tem igrala fašistovska vlada in sam Murssolini. Zadnji dnevi so polni krvavih spopar dov med fašisti in Tkasprotniki fašizroa. h Mussolimj^ve vla de so izstopilii vsi nefašisti. Nemčija. Novofevoljeni nemški državni zibor se je prvič sestal v pondeljek. Na prihodnji seji bo izvoljen državni p' e-dsedni.k. Kancler dr. Manc sestavlja vlado, pa doslej še ni imel uspehov radi ovir, ki jih delajo niadjonalisti. Ta teden so se obnovila pagaiarva z nemškonacijonalniTni politiki glede sestave nadstrankarske vlade. Gre za ministrstvo zn notremje zadeve in za ministrstvo ?a držovno gospodarstvo. ki bi se zasedla z osebama, ki sta :blizu nemškim nacionalcem. Prevladuje mnenje, da bi se pogajanja mogla koniati z uspehonv, ker so nemški nocionalci pripravljeni tako vlado podpirati, seveda \e s pogojem, da se tudi v Pru>siji sestavi vlada po istih načelih. Rusija in Framcija. Ruski runaivji komisar Čičerirv je izjavil, dia je glavna smernica sovjetske politike vzdrževaaje miru, ki je pri srcu vsakemu ruskemu kmehi in de'avcu. Herriot in senator Monzie sta njemu izjavila, da tudi Francija teži za tero ciljem. Fraincoski pi -slajiik bo v Moskvi prisrčno sprejet. Kar se tifce povročila dolgov, pa je ono, kar je bila Rusija Pripravljena dati Angliji, višek tega, kar more Rusija dati *"<U Franciji. 1Z SEJE KMETUSKE DRUŽ8E. Po običajnem poadravu otvori predsednik drne 27. m. m. ob pol 10. uri dopoldme sejo in poroča, da je na pod-i lagi zapisnika prevzel dne 17. m. m. vodstvo Kmetijske družibe. Gledle inventarja in blagovne zaloge pa ne pre-i j vzame noben« odgovornosti, dolder nevizija ne ugotovi dejansfcega stanja. Nato je začel na podlagi nekih pritožb napadati uradnike družbe in kn]igov<xistvo, ne da bi podal kake konkretne primere na podlagi osebnega prepričanja o krivdi prizadetih. To sumaioenje je naredilo slai> uti&( | Odbornik Jan pojasni g. predsedniku, da se mora slišati tudi drugo plat zvona; zato se naj zasliši knjigovodstvo, Tajnik Lah pojasni potem pritožibe in j>ovdarja v obramlbo uradništva, da so bife Tteopravičen«. Podpiru predlog g. Jana, da se naj v polrvo razčiščenje teh zadtev zasliši tudi knjigovodstvo. V svrt\o inveriture in lagljega p>oslovanja se .izvolr šestčlanski odbor. Pri tej volitvi si samostojni niso mogli skriti strankarskega roglička. Zato se je moralo voliti z listeki. Izvoljeni so bili: dr. Jančič, Brenčič, Jan (zai Stajersko), Pipan, Skalicky in Pavlin (za Kranjsko). O db o r n i k i SLS vložijo pritožbo proti sedajni nezalioniti sestavi odbora, ld se glasi: Današnp odbor ]e sestavljen na podlagi volrtev ol>čnega zbora, ki ga je sklical vladni lcomisar g. dr. SpillierMuys. Proti temu sklicanju se je z ozirom n>a razsodbo državrvega sv«ta vložila pritožba. Zato smatramo s tovariišr te volitve za neveljavne rn vse morebitrve skliepe tako ae^ stavljenega odbora za nepravilne. Protestiramo tarej proti poslovanju o-dbora v sedajni sestavi in zahtevamo, da se ta naš protest zabeleži v zaprsnikij;. Ta protest Je šel samostajnim na živce, ker Jib je spo-i nvrvil na vse nezakonitosti, katere so zagrešili v družbi dx. Žerjava in Puclja. Naročevnje galice. ,P.redsednik prečita odlok poljedelskega ministrstva, glasom katerega se dovoli Kmetijski družbi 50 vagonov carirve prosti uvoz itvodre galioe z izrecno pripombo, da se ima ta modVa g^alica razdeliti samo med ud)e Kmetijske družbe. O dovolj^nju je že abveščena generalna direlccijai ! oarine, ki mienda ne bo stavila zaprek. Odbomikom je bila ' predloženih 12 p>onudb raznih tu- rn inozemskih tvrdk. Izvoljeriiemu šestčlanskemu odfooTu je bilo prepuščeno, da sklene ob pravem času prvi nakup 15 vagonov galice z ono tvrdko, ki bo najcenejjša in Id l>o jamčila za dobroto blaga. Galica mora biti zafjamčeno črsta in dobro zapako« vana. — Odlbomik Brenčrč zahteva, da se za Stajersko do-< ločeni vagoni pošljejo naravnost do namembne postaje radi znižarvja prevoznih stfoškov. Tako se bodo odpremdli i direktni va^goni v Maribor, Celje, Brežioe, Phij, Ormož in j Ljutomer. Galica t>o radidviga naše- valute nekolako cenej j ša in bo stala 8—9 dinarjev, ako ne nastopijo na denarnem trgu kake večje spremeiTibe. Popoldanska se|a, je bila mestoma zelo burna in večkrat prekinjena s krat-i kimi odmori, ker so prišli saitvostojni v hudks zagato gledie sprejemanja novih članov za leto 1924. Odbornik Piparu je namreč stavil predlog, da se ivaj vsi po komisarju spre-. jeti udi odklonijo. Računski zaldjuček za leto 1923 se naj vrši s starimi delegati na izrednem občnem zboru; drugi dan pa naj bo občni zbor za leto 1924. Odbomika Steblov, nik in Jan sta temu ugovarjala, rekoč, da se lahko olba oln čna zbora vršita en daik, predpoldrte m popoldjne, da si prihranijo dielegati ogromne potne in prenočevalne stroš-i fce, Jcajti mied vojno se je zjgoidilo, da so i>ili na encm obč-i rvem zboru sprejeti računski zaključki kar za tri leta. Podpredsednik Jarc pripomni, da je §e vedno stal na stališču, da vlada nima pravice, se vmešavati v društvene zadevo Kmetijsfce družbe. Od tistega časa, ko je dr. Žerjav prvokrat razpustil glavni odbor, vlada nezakonito sianje. Sklicanje občn.€ga zbora za ieto 1924 ni biJo rojiegovo delo, ampak se je to zgodilo na vzpodbudo notTanjega ministr-' stva. Kakor Župnek, je sprejeimal tudi on člane ter sklical občni zbor po predpisu. Gre za naoelaf Ali ima vlada pra-i vico se vmešavati v naše zadeve? Ako temu pritrditno, si odžagamo vejo. Ako n«, moramo pripoznati dosedanje de lovanje. (Spiller-Muys.) Preoedenčni slučaj je bil L 1921. Potrditev Jarčevih izvajanj je bila zanimiva. Podpredsednilc Krnetijske družbe g. Pin pan je izjavil, da stoji glede neodvisnosti družbe na istem  stališču, kakor g. Jarc. Vlada nima pravioe, da bi se vme šavala v društvene zadeve. Predbaciva pa g. Jarcu, da ni sklical občnega zbora po želfi tedaniega odbora. »Zato pa smo mi po svojem red napravili«, (aha!) Lzjavi g. Pipan. jDelovanje komisarjev pa ]e neizakopito. Odbornik Petovar odklanija istotako vsako vmešanje vlade v društvene zadeve. Dejstvo je, da je bil prvi komisar n^epravilno nastavljen. (Aiedklic: Žerjav!) Nato polemizki proti lep«mu skli^ cevanju I. občnega zfoora iiv proti še ler*šemu sklicevanju> II. občrtega zbora in proti načinu zbknnja udov. O temi predmetu se |e r^.-vila daljša dlebata, v katero so posegli razni odborniki. Debata je bHa p.ecej burnn in je dosegla svoj višek z ugotovitvi-jo odboniika Brenči^ča, da sedajni' predsednik Kmeti;ske dnižbe. g. Snncin, ki je bil hvoljert leta 1924 na podlagi deleganjv za leto 1923, ni bil nit i č 1 a n Kmetijskp dr u f be. Se- ajni predsednik! naše starodavne Knvet.jske družlae nima toiej niti nravne podlage za izvrševanje svojih poslov. Lepo so nam zafurali samostofni in demckrnt: našo Kmetij?!co družbo. Odbornik Petovar preolaga nato p«»tŁlar.ski >dbor radi revizije in presoje teh spi . ov ter prosi, da ti se 4. in 5. točka dnevnega rerla p^eložila. V šestih tednih pa mora ta odbor prročati. P.i volitvi dJbora je prišlo do Ł-udnih z^med, ker so hotpli saTnostoJni v svoji nezaur^^iivosti do smotrenega delovanja kaliti vodo. V o<lbor so bili izvoljC ni od naše strani BrenSt, Jan in JaTC kot efc^pert. I Podpredsednik Jarc |e ob tooncu povdarjol veimoat l stToiovnih vprašanj ze Kroetijsko družbo ter opoeori! g. | pnedsednika na predpriprave, ki so se že izvrSile v tem j smislu posebno na anfcetah. G. piwdsednik je obljuU, 4e ! bo storO vse, kar nur je mogoče. O(b 5. uri popoldne Je seja končala. PIRKMAJER HOtE VOLITVE Z ŽANDARJI. Dr. Pirkmajer, ki ga je dr. žerjav določil za Teiikega župana v Mariboru, je hotel za letošnje volitve sestaviti volišča tako, da bi tiste občine, kj«r je velika večina naše stranke, morale iti volit po 3 do 4 ure daleč. Tako je na primer tajništvo 2erjav-Pivkove stranke sestavilo predlog, da bi na primer župnije Svečina, Sp. in Gor. Sv. Kungota, Sv. Križ in Sv. Jurij imele namesto sedanjib pet samo eno volišče, ali pri Sv. Kungoti ali pri Sv. Križu. Župnije Sv. Ilj, Jarenina in St. Jakob ter Sv. Marjeto zopet samo eno volišče namesto šest. V slovenjebistriškem, leiiarškem in konjiškem okrajnjc bil predlog, da bi celi okraji voliii samo na par mestih. Dr. PirkmajtT je sprejel predlog tajništva 2erjaroT0 stranke, kajti njegov predlog je popolnouia podoboa predlogu samostojne demokratske stranke. S tem se je hotelo preprečiti, da bi vsi volilci izvršili volilno pravico. Absolutno nemogoče bi bilo, da bi na etiem Tolišču prišli vsi na vrsto; bolehni in stari volilci, pa s« sploh ne bi mogli udeležiti volitev. Na ta načiii bi naša stranka izgubila več tisoč glasov. Hvala Bogu, da drž. odbor, ki ej določal volišča, ni sprejel nobeuega omenjenih jkrivičnih in protizakonitih predlogov. Držami odbor je na predlog dr. Hohnjeca še celo število volišč pomnožil. Ves Irud dr. Pirkmajerja naši stranki škod»vati, a Žerjavovi pomagati, je bil zamanj. Kako je Pirkiuajer zagovarjal svaj predlog? Iz ranesljivega vira sino izvedeli, da je izjavil: Jaz ne morem v vsako občino poslati žandarje in vojake na dan Toliler; radi tega bi bilo treba število volišč zmanjšati! Torej je nameraval Pirkmajer z žandarji in vojaki delati volitve! To njegovo izjavo si bo treba za poznejši čas dobro zapomniti. Naše ljudi prosimo, da ljudem povedo, kake nakane so imeli naši nasprotniki. Kot odgovor na zahrbtne načrte Velesrbov, pa poskrbite vi fantje in mož}e, da bodo vsi volilci do zadnjega šli 8. februarja na volišče. Vsi pošteni ljudje naj vržejo krogjjico t ptr« šjkrinjico, ki je naša! LBERALNl UCITEUI HOČEJO jRAZBIJATI NAŠE VOLILNE SHODE. V novoletni števflki »Slovenskeg® Gospodarja« sma hoteli našim čitateljenv opdsati, kako so liberaliu (demt>kratski) učitelji najeti od velesrbov Pašiča in Žerjava, d« s silo orvemogočijo volilne sihode Slovenske ljudske stram ke. Žel tega nismo smeli pdsati. Zakaj ne, si lahrko čMate^i sami razlagate. Tajništva, oziroma voditelji velesnbskUv strank (Pašičeve in Žerjavove) v Sloveniji so iadali pooiv na -vse liberalne in orjunske učitelje po vseh krajih, naj poiarvedujejo, kje in kedaj se vršijo volilni shodi naše stran ke. »Na vsak način«, tako se glasi Žerjav-Pivkova komaivda, »morate klerikalne 9hode skušati onemogočiti in ra»biti, Uporabite vsako sredstvo.« Prvi se je podal na to divjaško »delo« Jiberalni nadučitelj Robnik od Sv. Jurija ci» PesnicL V nedeljo, dne 4. januarja, je pripeljal k Gornji Sv. Kungoti na volibu shod naše stranke večje število učiteljev in takih, ki so plačani od velesrbov. Po kratkem, jedrnatem gOToru kai\r didata Z e b o t a je začel Robnik s svojo najeto družbo kričati m divjati tako, da je bila vsaka pametna beseda zamanj. Robnik je hotel izzviati pretep, da bi bite žrtv«, Ali naši mu niso šli na lrm. Zebot zakliče Robniku: Plačarvii ste od velesrbov, da bi slovensko ljudstvo pridobili za Pašiča. Pošteni ljudje pojdemo proč od teh velesrbskih hlapcev! In raši fantje ter možje so šli zsborovat v sosednjo hišo. Ervako se je zgodilo dne 5. jarvuarja pri Sv. Juriju oi> Pesnici. Tudi tam so naši pustili, da se je Robnik mogel rzdivjati. Vsi pošteni Ijudje so pomilovalno gledali Robnika, ko s« je slinil in penil, kadar je govoril za relesrbe proti Slovencem. S svojim razgrajaRJem je Rnbnik odbil od sebe celo poštene naše nasprotnike. Nihče ne odobror va divjaštva in razgrajanja liberahiih učiteljev. Pri Sv. Križu nad Mariibororn pa se je Robnilcu in njegovi bandi presneto slabo godilo. Že več tednov se je pr>pravljal, da onemogoči Žebotov shod. V Verdonikovi go stilni je bil izdelan Robnikov geiveralštabni načrt, kako se naj razfoije naše zborovcnje. Vino in žganje je teklo, kakor Je hoielo. Nadučitelj je plačeval, kolikor je kdo hotel pitf. Robnik ]e pripeljal od Sv. Jurija nčitelje, mesarske pomočnike in nekaj pretepačev. Noiben pošten Križarvčan ni nvaral v Robnikovo bližino. Med bažjo službo je Robniik v Verdonikovii gostiJrvi dal še aadnja povelja, kako se mora Zebotu onemogočiti shod, kdo ga mora vreči no cesto. Ali ubogi Robnik je delal račim brez krčmarja. Njegova pretepaška banda je čakala na naše Ijudi v gostilni, dočiim smo mi že zborovali v občinski dvoi mi ob ogromiu udeležbi poštenih križevskih fantov in mož. Robnik je bil silno razjarjcn, ko je zvedel, da zboruje naša krščanska stranka drugod in ne tam, kjer -\as je cm čakal. Med govorom poslanca Zebota prihrumi Rotnik i.n njegova divjaška družbn skozt ozki hodnik pred zborovalno dvorano. Začel je ropet divjatK Ko so krepki fanSje in možje zagledali Rob .ika, je zagrmelo iz sto grl: >Ven z Robnikrm! Marš venl Dcl po bregu z njiml Ven s plačanim velesrboml« Robnik je obledel, tresel se je kot šiba na vodi. Neusrašeni krržervski fantje rn možje pa so aaklicalk »Horrruk!« In slabo se je godilo Robniku in njpgovim zvestim. Kako so prišl: m zborovalne dvorane^. ozkega hodnika in visokih stopnjic ns cerkveni prostor, o tem bo Ro-bnik še dolgo premišljeval. Njegovi so se hočešnnočeš nazpršiK po križanskih strmih hritbih na vse straru. Rabnik je slišal toke, <fa imi bo ibrnelo še leta in leta po ušesih. Naši so nato pod predsedstvom vrlega župana g. Tepefrua zborovalt med velikim navdušenjem in radostjo naprej. Velesrbski plačanec Robnik je naše ljudi le še bolj navdkišil Poslanca Žebota je Ijudstvo med njegovim govo»om vibarno pozdravljalo in mu izreklo zahvalo in popol<no zaupanje. V naših krajiih za velesrbe Pašiča, 2erjav>a> Pivka in RobnJka ne cvete pšenica. Vsi bonK> volili našo Slovensko Ijudsko stranko. Vrgli bomo krogljico samo v našo prvo škrinjrcof Po shodu pa sroo po oeli fari v kmetskih hišah cned petjem narodnih pesmi slavili beg Robnikov in njegovah pret*p»Łevf