Dajte nam stanovanj! ,Und darum kann es nicht oft und nicht dringend genug gesagt werden, dass unsere Pracht- und Grossbauten, unsere ganze Stadtervveiterung, ja unsere Assanirungs- und Desinfectionsinassregeln sehr wenig niitzen, so lange wir nicht fiir gesunde Wohnstatten der Menschen sorgen, jener Massen, welche von dem Taglčhner und Hilfsarbeiter durch den kleinen Gewerbsmann bis in den Mi tte lstand hinaufreichen, deroftnicht weniger mit der Noth ringt als der Handwerker und Arbeiter". Te krilate, več kakor sto in sto knjig pojasnujoče besede je zapisal policijski zdravnik dr. Witlačil v »Oesterreichisches Sanitatswesen" leta 1896. In kar je veljalo 1. 1896., to velja i dandanes. Naraen tern vrsticara ni nikakor, se pečati podrobneje s stanovanji sploh, temveč opozoriti hočemo le merodajne osebe, v prvi vrsti naše deželne poslance, na oni nedostatek, na ono krvavo prezirljivost, s katero se je obkladalo kranjsko učiteljstvo do današnjega dneva. Upamo pa trdno, da najdemo odprto srce pri vseh treh strankah naših poslancev, saj se gre za blagor nas pijonirjev ljudske naobrazbe brez razločka strankarstva in narodnosti. Vse učiteljstvo bodisi na liberalni ali katoliški podlagi, bodisi slovenske ali nernške narodnosti, trpi na isti raizeriji. Danes hočemo izpregovoriti le o perečera vprašanju radi stanovanja, oziroma stanarine ljudskih učiteljev in učiteljic na kraetih in sicer edino-le v vojvodini Kranjski.*) Nadučiteljem in nadučiteljicam pripada tako že zakonito določeno stanovanje. Je-li to stanovanje povsod prikladno obstoječemu zakonu, oziroma sanitetnim zahtevarn, ne bomo preiskavali. Ako se ozrerao po drugih stanovih v deželi bodisi cesarskih-kraljevih, duhovniških ali deželnih, vsak dobiva ali prosto stanovanje ali pa primerno stanarino. Naštevali pač ne borao po vrsti vseh stanov, ki dobivajo primerno odškodnino za stanovanje ali pa prosto stanovanje, saj so namenjene te vrstice ljudem, ki še zdravo mislijo, temveč podrobneje hočemo navesti fakta, ali recimo dobrote, katere imamo mi Ijudski učitelji od prostega stanovanja in od cen, ki jih plačujemo zanje. *) © drugih kronovinah bomo poročali pozneje. Uredn. Na Kranjskem je približno 260 uciteljev, oziroma učiteljic nevšteto nadučiteljev(ic) in učiteljev-voditeljev, patrov v Novem mestu, c. kr. učiteljev v Idriji, šolskih sester po deželi in ljubljanskih kolegov. Od teh ima, vzemirao, okroglo število 60 prosto stanovanje v šolskem. poslopju. Pa kakšna so ta prosta stanovanja? Evo nekaj zgledov! 1.) Učiteljstvo ima zelo vlažno prosto stanovanje in zavoljo tega ga sedanja učiteljica ne porabi. 2.) Tukaj ima tudi II. učna oseba prosto stanovanje, dokler se ista ne porabi za III. razred. 3.) Gdč. učiteljica stanuje le začasno v sobi, ki je namenjena za III. razred. 4) Le za samce je v šolskem poslopju ena podstrešna soba na razpolaganje, v kateri pa pozimi ni mogoče stanovati, ker so stene pretanke. 5.) Drugi ueitelj mora plačevati za stanovanje 36 gld., pa njegovo stanovanje je tudi v šolskem poslopju. 6.) Učitelj(ica) iina začasno brezplačno sobo — soba je zidana za III. razred — v šolskem poslopju. 7.) Učiteljica ima pač stanovanje v šoli, a njena soba je namenjena za konferenčno sobo in za učila. 8.) Učiteljski osebi imata pač prosto stanovanje, a v teh stanovanjih kaplja bolj kakor v Postojnski jami. 9.) Tu imamo pač vsi trije prosto stanovanje, a je tako, da smo dne 29. grudna 1. 1899. brzojavili po Noetovo barko. 10.) Drugi učitelj stanuje v šoli v sobici v II. nadstropju, ki pa je cerkvena last i. t. d., i. t. d. BWer ein Heira hat, hangt mit Liebe an deraselben". (Isti.) Zgledov dovolj! Oglejmo si pa sedaj še one bogataše — z letno plačo 500 gld. — so pao častne izjerae, ki iraajo plače 600 gld. — kako pa so oni zadovoljni z dobljeno stanarino? Ako je saraec, plačuje navadno v hribih za sobo letnih najmanj 36 gld., pa za neraeblovario. Ge ga je pa ^usoda" vrgla blizu mesta, plačaj 48—90 gld. za ravno tako »luknjo", ako pa nimaš lastne oprave, pa dodaj še nekaj kron povrhu — a prej poglej, če ni v tej opravi kaj gadje zalege. Ce je pa učitelj v raestu ali pa v lepšem kraju blizu železnice, pa plača za navadno stanovanje — za samce namreč — do 100 gld. Seveda, če pa učitelj sluša pesnika, da Bgorje mu, kdor vživa srečo sam", potern njegova stanovanja skočijo ravno za polovico. Cena takim stanovanjem je najčešče 100—160 gld. na leto. 0 sanitetnih predpisih se tu pač ne sme govoriti, inače se zarde ti predpisi kakor rak. Pisec teh vrst je tudi med onimi srečnimi, ki ima letnih 1000 K, plačuje pa za stanovanje raalenkost 264 K. Stanovanje pa je tako higijenično uravnano, da kuharica lahko pokrije z eno roko lonec, a z drugo roko pa strani šč e. S kakimi ednacbami naj sedaj z ostalino računamo, to pa naj vedo bogovi; naša veda, katero srao prinesli iz pripravnice, tu neha. Da pa naši deželni poslanci ne bodo mislili, da srao samo mi Kranjci tako sitni in da naši sosedje raolče v istih razraerah, jim bodi povedano sledeče: Na Goriškem obstoji zakon za učitelje in učiteljice glede stanarine, ki slove: § 9. Učitelji in podučitelji dobivajo stanarine v Goriškem mestu letnih 160 gld., v drugih šolskih okrajih letnih 80 gld. Učiteljice in podučiteljice dobivajo stanarine letnih 120 gld. v Goriškem mestu in letnih 60 gld. v drugih šolskih okrajih. — (Zakon z dne 15. vinotoka 1896. 1.) Deželni šolski zakon za Istro z dne 14. grudna 1889 § 29. se glasi: Ako nima nadučitelj stanovanja ,,in natura", mu iraa občina izplačati stanarine na leto 100 gld. Učitelj dobiva 80 gld. (nadučiteljice in učiteljice 8O°/o tega); podučitelji 50 gld., podučiteljice 40 gld. — Za to izda deželni šolski svet dekrete. V Pulju, Poreču, Opatiji in Voloskem imajo nekaj veo. Na Štajerskem in Koroškern iraajo učitelji najoešče prosto stanovanje v šolskem poslopju, a če tega ni, pa krajni šolski sveti prostovoljno plačujejo za ista. Na Koroškem pa celo tekmujejo krajni šolski sveti med seboj, kdo bo dal lepše stanovanje svojim učiteljem, samo da jjprivežejo" učitelja na svoj kraj, da se ne klati vedno po svetu Bs trebuhora za kruhora"; pa tam dobi marsikateri tovariš še nekaj sežnjev drv gratis. H koncu svojega skromnega spisa si pa dovoljujemo našim gospodomdeželnim poslancera stavitisledeči predlog: Visoki deželni zbor skleni še v tem zasedanju zakon, v katerera se pripoznaj stalno nastavljenemu učiteljstvu (izvzeti so tu oni, za katere velja § 12. zakona z dne 14. vel. travna 1869 št. 63 državnega zakona) stanarine 100 gld., provizoričnemu pa 50 gld. Ako pa naši deželni poslanci nečejo ugoditi tej vsekakor pravični naši zahtevi, želimo: Deželni zbor pošlji vsemu stalno nastavljenemu učiteljstvu proračun, kako si raora uravnati oženjen učitelj z letno plačo 500 gld., ki plačuje 100—160 gld. za stanovanje, svoje življenje, da bo živel svojemu stanu, svoji izobrazbi in zahtevi časa primerno. —a.