St. 10.
T Gorici, dne 17j aprila 1896.
Te&ij XXVI.
„So6a"
izissija vs-.-it petek o poldne to velja  s  prilogo  »CliM'*"" Lili' \red po p« Sli prfjemana ali v fiorici na dom poSiljana:
v.e leto.....pM.4'40.
pol lota......**.
četrt leta.....l'H»-
Za   tu;«   dež M«? toliko ver,  kolikor je večja lastnina. Udar ceni   i"   dnifrim   manj   premožnim   nov »m   naročnikom naročnino   znižamo,   asu >e oglase pri upravništvu.
»friiiuf  uhaja,  vsakih U   dnij  vsak  drugi lorek  in velja za cel<> leta SO kr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obse?« IU stranij. Kadar je v petek praznik, izidela lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za 6torieo)
Oznanila
.PDSLAitCE" plačujejo sa za pclsLopno petit-vrsto: 8 kr., ce se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi.  — Za večje črke po prostoru.
Tosamicne Številke dobivajo se v tobakaiuaU v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrcnčicu nasproti velike vojaSnice in pri Pipanu v ulici Ponte delln Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  —  Rokopisi so ne vračajo.
UiednUlvo in npravnistro je v Gosposki ulici Ti.
Izdajata!} fn odgovorni  uradnik   Andra) Gabrsčak.
¦, Bog- In narod! •*
Kvarni nazori!
»ti:
Br. fhkit i torki priti uninm int\m.
Kdo »c ti..' spominja člankov ,V u h ru m-))0 naših na rod it tli društev" protinapadu v u. ^t-v. Teiikii-Mahiiičeve »stare?!" Wik pameten Sluu-n <; je uverjeti, da narodna društva so nas vzbudila u nezavedne,:.! spanja; tako je pač {tuli pri <irii^ih narodih. - - Le pri nas Sloveti* ili mora tiiti drugače, le tii se hoče postuviti svet narobe, tu -<• lun" |»'iilifti v •;<•, kar sbu. Same razvaline torej, - a k.t| potem? (iospuda. od-piurite, kaj potem?!
Dr, Mabiiii- je napeli toiej Ae v za-Mku i. IM>'». čudovito zmeš.m članek proti liiToiIiiiin driišivoia, mul drugim tudi le-Je I.-stil«-:
»Varčnosti so SJounee zadnjih tet odvadita najbolj nekatera društva, katerih namen ji.- iti piv. v /.a ptav gojili domovinsko ljubezen, bimiti 'Miodno zavest. Sem spa-ilajo net-edkokrat (• i'. a v n i e e m- svojimi z a p ru v E j i v i m i vevli».uui, plesnimi zabavami, j,'h;dal i ,šk i mi pr e .ista v a at i, s pevskimi vajami, ki liiVu«-^.« očeta toliku-lifat izvabijo i/, kroga   domače družine"....
Kdor tako pi-iiri, ne pozna živh nja, ne po/.na ljudstva, ne društva; iučusj, dobro mi pozna, a vse hoče prav vedeti, zato to-iika ziuešfijaut »led teoretičnim modiovuiijmu :n fe-miru, - - Dr, M. je govoril o varčno-, ¦iti in ilol/.d dittšUa, da navajajo ljti.ij.tvo k .¦apMvljivtnti, S,t; m res! L;iiditv» naše je v obče zelo zapravljivo, [t> tlelu piuuati, toda edino dubr.i društva iti to utegnila odpraviti, mt hi se razvesvijevaiije iu uživanje lep« iif.-dilo. V.Mik ftuvtK potrehuje po trudu Hi delu počitka, pa nekaj zahavi; m ra/\(dr;!a iudi. iti takih zahav so ljudje vedno ijik.ili, tudi \ onih časih, ko ni bilo •v.! nobenega druUva iti svetu, zia^ts ne ta« kiV« poiiovodotuieiii u/oni. l.e pivlfjli', kako litajo po ^.duv.ih, po jrustiinali, plesih in spetunkah ijinlje, \..i ntuiajo tuli pojma o kakem društvu ; d.i, taki ljudje iščejo enakih pulik /a /.apravijati/r Oa-«a in tlenarja mitozo \eC ncno — vsak z*est ud kaktya njše^ra liarodiuv.i dru.,l.va Kdor tetfa tl<: vidi, je slep nt Z iijini je pamt.-leu tm-/oiue nemu/d«':.
Da tu 4r t e d i"? k t; p r l- d s> t a v e m p e v-ske vaje .tolikokrat iz.vabSj.tie očeta iz krojta domače ilrtizme", da bi to bilo njej ali njemu v »kodu. — to je tako neproiui-Sjeno iu iltrspaiiieJiu) bes.-dovattje, kakor si človek le mori; misliti. Vm^o. tejra je veliko premalo na Sioveis-kein, da. tak«'* malo, da -vse^ra skoro tiič ni. Ako hi naši lj idje n»> /.imtij.iii dtur"V-» i''•«"•'' "d omva, kab'M porabijo v iianidtnh diiistvih -• izjeme so kaki p«i.',itvi»ve!ni vodile.ji • t.-da; b: lahko n-kli, ii.i ztvmiii v /,iat:ii ta>m. da >u ž" tu na svitu— .tnala iit.b>.:5ea*. Alt kaj ,» r.-meaV Da druitva z.ipon-l le lujajo, da dobdi. ljudi; povsod dru/od, v v>dkt ipeiuuki, Vee tuvo v dru-tvih pn čtta.ijU, pr; ptr.&kih vajah itd., d.i, LjUdje >piob s:'mo veiiko vaprav-ijajo, Za krasne namene t r*a al- o»tP'.i ilraMva pa nimajo >:n!i-!a. — To je tehir.ca! Kar društva iMhteva^u žrtev od s\o„:h č.auov. .so tako neznatne, da ni vrt dno jruvonti o itjdi. Toda hudem je silno težak vsak krajcar, ku-leti dajo ;:.i društvene tiatis-.-ae, dočim z jkij-večje- Lihkoto zapravljajo \> lik« rv\ute za svoje
Vi'"1 he.  M   s\OJ   ;.e;0:i'Js;   iu pohoillil   ŽivljeOjO.
-- Da, vse tu nam k'u^ veliko misliti, v toni je, rekel hi. iskali rešitev n.i>ei,M sovi^ahie^.i vpraiattja, tw> pa ja^anjali se v draV.va, katera i> i i; d i n u iiiurla urediti mero raz veselje va n ja. m potrebn er'a razvedrila p;iier'  svojega   pouCne^a   iu   >ploh
Zakaj omenjamo zopet oni napad dr. M. iu   naša   drii-tva  pred   šestimi   leti? - ¦
I
Zato,  ker   je
'e!     V
novo|Sen
t ?.opt t
p()r't>-vati aviije   pogubne   nazore   v  „lt. K.
. .frim. Litlu*. katerima je on urednik. Ako tu; pi*e sam. pišejo v njegovem duhu dragi, kar je še slabše znamenje iti potreba toliko veeja, da zavrnemo take vrsto strujo v našem naro«'!<eni in oocijalnein življenju.
V obeh iiuenovatidi lishh se je spravil dr. M. na »Sokol stvo'. Vse drugo je menda ,že pobil1', a trda. sokoiska kost je prišla zadiha na vrsto. Da bodo naSi Cita-telji vedeli, k-tj piše zadnji „I\L*.t ovo jim Članek v dostavnem ponatisu. Članek slove :
Pravo sokoMvo!
»Nastopila je spomlad. Narava se raz-cvila, vse se veseli novega življenja. Veseliti se ga hoče tudi človek.
Prišel je čas javnih veselic, plesov in drugih zabav. Posebno j-j dandanes* v modi, da razna društva na spomlad in poleti prirejajo skupno veselice, izlete, plese. To pa °'> navadno godi ob nedeljah in praznikih i pa v soboto zvečer.
Zadnja leta se med Slovenci, in sicer tudi po deželi, močno širijo sokolska društva.
Vabijo se vanj a kmetje in rokodelci. Pravijo pa, da je telovadba potrebna za vse, da ,oro?,je mora bili v v.sdu^jiesti", (|a Vsj ,„„. ramo biti vojaško izšolani. Ako ne znatno vsi dobro telovadili, bomo vedno tudi na duhu leni, se tu- bomo nikoli zavedali, da smo Slovenci! S loh: za Slovence ni rešitve od ča.me in večne smrti, ako vsi naši ljudje ne postanejo Sokoli! Tako pravijo.
Vetider nam se zdi, da ni ravno vse tako. kakor trdijo gospod j«*, ki bi tadi ii'. vsakega Slovenca naredili Sokola Da nie.sMta gospoda, kakor so profesorji, odvetniki, pisat ji, sploh oni, ki tele dm sedijo in pifteju, v telovadnici malo poskočijo iu si ude pre-tegue|o • no, to v^d; vidi, da ni napačno, ampak celo zdravo. A da bi kmeta, kateri s.i ceii teden pri trdem delu preteguje ude, vabili k leaivadbi na drog — to nam ne gre v glav.)! P.avno (ako ne moremo razumeti, da nam ni mogoče biti dobrim rodoljubom, ako niiim. Sokoli! Kedor tako govori, gotovo sam sebi ne verjame.
Mi celo mislimo, da snkolstvo, posebno po deželi, ne more prinesti našemu slovenstvu prida. Zakaj ne?
Prvič, sokolovo je drago. Stan., obleka, slane fipr.ua, stanejo izleti, stanejo veselice. SuknMui stane dosti denarju iu časa. Naši ljudje so v že tako preveč zapravljivi, llazši-titeli rokoNtvo mej ljudstvom, vabite krnela okul po veselicah, vabite v trge iu iiiivda, k obedom, k banketom (plačali -e mora tudi tukaj!) • iu /apiavljivn.-d hosle le fn« bolj pospeševali! Sokol, ki je v nedeljo telovadil jiir.id) tu pil, obhaja drug dan — .plavi ponedeljek4. V nedeljo je zapravljal, V ponedeljek -spi. Slovenci smo vze tako uhozui: .rkollui nas gotovo ne obogati.
Drugič, sukoMvo škodi ljudstvu tudi na duši. Tbegi kiucUki ti piti se cel teden trudi za vsakdanji kruli; nedeljo mu je dal Hog, da misli za dušo. Kedor pa Se nedeljo porabi za telovadbo, keddr leta po plesih iti ves.-licah. ne vtegne misliti na dušo; počasi popolnoma pozabi na to, kar je uajpolrebni^e m prvo —   zveličati svojo dušo.
Z itorej opominjamo: Ako res mislite povzdigniti slovensko ljudstvo mi duši iu na tele-ii. ako hočete tešili slovensko prihodnost, priporočajte mladini deseh-ro Božjih in petero cerkvenih zapovedi, katere so prvi n«goj ljudske sreče iu narodne >lave. He-čite: kmet, rokodelec, v nedeljo ostajaj duma : hodi k deseti maši. kjer boš po-dušai pridigo tvojega, od Boga ti postavljenega župnika, p-opoldne pojili sam in pel ji se seboj tvoje otrok" k popoldanski službi Božji in h k r-.ščans kemn nauku, kjer se boš učil Boga nt b:.žiij< g.i ljubiti in svoje dolžnosti i/pol-t;» vati; zvečer p.t ne zahajaj v go-ii!im in t;a plese (eaj bodo -e tako narodni!). ampak ostani pri svoji ljubi družini, s katero \/e tako mej tednom malo govoriš, da se tako mej teboj iu ženo pa mej otroci vi rili jo družinske vezi; pred v-em pi bodi varč-n. varčen in zopet varčen: kajti eo.cn glavnih vzrokov, zakaj je rase ljudstvo tako ubogo iu .podlaga tujčevi peti*, je ravno ta, da Slovenci še zdaj dovni' ne razumemo, kaj je   .varčnost".
To bodi. .-.imenski kmet, tvoje sokol-stvo. :;.i katerega perutih se boš v kratkem povzdigni!   do prav* sreče iu blagostanja!"
Tako članek. Odrovor n.trri v prihodnji ..Soči*.
„Slovenec" proti „Soči"3
(Izv. dop). V zadnjem času je začel »Slovenec» tudi *Sočo» in »Edinost, napadali. Pred tie-d.unim časom je cSoča* — posebno ]>a «lviu;o>t» v znanih člankih po deželuozbor-skdi volitvah na Kranjskem — hude levite brala .Siovenčeveeia* zaradi njih hrezznu-čajuega in nedoslednega postopanja. Dasi je »Slovenec' obljubil, da hoče na članke v ,Elinosti" odgovoriti, vendar do danes ti i d u h u ni sluha o njih: vse so lepo vtaknili v žep, karkoli sta .Soča" in „Kdi-uosl* povedala iti po zasluženji očitala. Odkar je pa Švegeij imenovan častnim članom ljubljanskega mesta in je prišel Schaf-fer v deželni šolski svet, se čuti »Slovenec*1 posebno drznega in močnega, vzvišenega nad vse druge slovenske liste. Prezirajo vso svoje globoke in vsem dobroznane hibe, se smatra kompetentnega «Soč.o» iu «Edinost» soditi. V št. 72. se spomni člankov »K a t o-liška ljudska stranka pa Slovenci* ter piše: »Goriška *Soča» je v zadnjih številkah objavila nekaj člankov, v katerih se je pisatelj trudil dokazovati, da katoliška-ljudska stranka na Kranjskem hi — narodna. Značilno je, da je te članke objavila «Soča» v dobi, ko je postal «Slov. Narodt glasilo nemškutarsko, ki slavo poje liberalnim Nemcem na Kranjskem. Tega seveda pristno narodna »Soča* ne ve in zato tudi   ne  pove  svojim  bralcem.   Od  tacega
listu, ki tako pristranski postopa, se mi ne damo učiti narodnosti. Omenili smo jih demos le zato, ker je nekaj odlomkov iz njih ponatisnil .Narod"*), zlasti pa, da zavrnemo nesramen napad, s k«tp*ir.> se «Soča» •/.». letuje v občespošlovanega deželnega poslanca iu župana vrhniškega, gosp. (iahrijela JelovSek-a. .Soča" in po njej .Narod" namreč piše, da je ntisu stranka gospodu hobiarju nasproti postuvilu protikandidata, pa ne kakega izobraženega Slovencu bodisi duhovnika ali lujika, nego navadnega, neizobraženega, nesposobnega moža, ki je i/, časlilakomnosti iu drugih skritih osebnih namenov eblekel v zadnjih letih katoliški plašč, ker poprej je bit »liberalcu.. --Tega ostudnega napada se mora pac sramovati »Soča., še bolj pa »Narod«, ki bolje pozna gosp. Jelovšek-a in ve, da je župan vrhniški inteligenten, vsestranski izobražen in neumorno delaven mož, kakoršiiih bi si mej lakozvauo »Narodovo" inteligenci;a le več, želeli ; potem bi .Slov. Narodu" ne bilo Ireba pisali, da v Slovencih ni ekonomov, ki hi bili zmožni za poslance. Nepobiten dokaz zalo je, tla so uprav tega gosp nla '/bog njegove liadar-jinost; iu izobraženosti ?.o «Nurodovei» ope-Iovjiio nagovarjali, naj bi prevzel na njih ime kako kandidat uro, kur pa je ou odklonil. Navaden, nesposoben, neizobražen je torej ta gospod Se le od takrat, ko je Mp„/a.al lažiliberalno iu liižinaroduo •Narodovo* gospodo ter se ločil od njih in utopil uit nušo si ran, T^u pa ni storil iz. časlilukoimiosti, ne iz kakih družili skritih osebnih namenov, kajti gosp. Jelovšek od naše stranke ničesar ne polrehnjc, on vživa izredno zaupanju svoje občine, ki ga je opetovano izbrala soglasno svojim županom - dobil je tudi glasove svojih političnih nasprotnikov v občinskem odboru ter » tem priznala njegove izredne zmožnosti za javne posle. Ako ju bil on izvoljen od naše stranki! poslancem v deželni zbor, (emu ni bila kriva častilakom-nosl od njegove si rani, marveč ga je vodstvo naš" stranke za to naprosilo in on se je tej soglasno izraženi želji vil.il ne i/, kakih osebnih namenov, marveč kot mož poštenjak zalo, da bi kaj koristil svojim volilcem. Jedn.ko s.! je gospod Jelovšek nerad vdal želji voiUlvu naše stranke, naj kandidira za državni zbor, ter volilni odbor opetovano prosil, naj ga oprosti kandidature. Kouečno se je vdal le disciplini stranke in prevzel kandidaturo. — Zaradi leira mora pač vsak poštenjak obsojati tako nizkotno iu lažnjivo napadanje slovenskih pnslenil. mož, katerih krivda j« samo ta, tla brezpogojno ne vkla-njajo svoje glave« pred ..Narodovim" terorizmom. To omeniti nasproti .Soči" iu .Narodu" se nam je zdelo potrebno, da svel /ve. kako se v Ljubljani pri ,Narodu, in v (.•oriei pri oSoči, s polenom javnega sranio-leuj.i po nedolžnem pobijajo možje, kateri >o si ohranili  svobodo   svojih   mislij iu jav-
in'ga «U'!uv«.yu-.....
Mi ponavljamo, kar smo pisali. Katoliška ljudska stranka na Kranjskem ni bila iu ni narodna stranka. Do danes je ,Slo-v e n e c« p o d p i r a I v s a k vi a d i n s i -s 11; m i u nikoli ni še p o k a z a I, n 1 i izrazil želje, naj bi se vsi jugoslovanski poslanci na Dunaju združili v en klub. Prosimn Vas iskreno, k oda j ste eno besedo zapisali v prilog jugoslovanske vzajemnosti v Kedaj je .Slovence* zinil eno besedo o neobhodno potrebni narodni samoti n r a v i 'i Sami večkrat pišete, da pri sedanjih razmerah v drž. zboru ni mogoče kaj izdatnega doseči ne v verskem, ne v narodnem oziru. Znano Vam je, kako močan upliv bi imeli jugoslovanski poslanci, ako bi bili vsi združeni v enem klubu, hr kdo je vse to potlrl V Ali ne morda .Slovenec" in njegovi pokrovitelji?! Kdo podpira sovražnike Slovencev na Dunaju? Kdo podpira sedanji vladni sistem na Slovenskem, ali ne morda Sloven-čevci? Pokažite nam en odločen korak proti sedanjemu sistemu, ako si upate. Ali je morila to narodnjaštvo, ako ljubljanski škof preganja one narodnjake, ki so pred toliko leti v potu svojega obraza orali narodno ledino in z velikanskimi napori pripravili slovensko stvar do veljave? Ali je to narodno, ako Kloftitar glasuje v deželnem šolskem svetu proti slovenskim šolam? Ali je to narodno, ako Dettela proslavlja Schnlvcrein. Ali je to narodno, ako Veš voditelj na Dunaju, Klun, že toliko let podpira naše najhujše sovražnike? Ljubljanski škof, Klofutar, Dettela, Klun, to so Vaši voditelji in ti predstavljajo katoliško ljudsko stranko na Kranjskem. Kar so narodnjaki in kranjski rodoljubi   pred leti z velikanskimi  žrtvami  sezi-
*) Dostavimo že opomb;) .Narodovo*, da so omenjeni (tanki v ,Soci" iz peresa slovenskega duhovna, — Toraj za take stvari je pa le dobro, da se po »Narodu* izrurimo, .Makoslovljeiio Sceno?" Kdo je ta??
Tiska »Gorlika Tiskarna A. Gabrsčak" (odgovoren Josip Krmpotič).
dali, so zdaj ti štirje vse vničili in t«ko daleč, pripravili, da zdaj faklično vladajo zopet Nemci na Kranjskem. In potem hočejo bili še narodni?
Močno sicer obžalujemo, da jo na Kranjskem prišlo tako daleč,, da je ScliulVer izvoljen v deželni šolski svet, ali naravno jo in povsem umljivo. Slovenčevcl so se zaprisegli, da hočejo narodno stranko uničiti; naravno je, da se ta v Hkrujni sili oklene tistega, ki pomoči pouuja. Uos je, da Nemci pred leti niso uko grdo ravnali » Slovenci, kakor zdaj delajo jozavi in slavohlepni kapelani z v narodni borbi osivelimi narodnjaki. Pri nas na Goriškem so bile tudi stranke, aH tako ostudnega postopanja kakor na Kranjskem ni bilo. Kako globoko je Kranjska propmllu, kažejo brezštevilne pravde in tožbe na Kranjskem zaradi razžaljenja časti. Žalostno, žalostno je, ako ljudstvo vidi, kako duhovniki po sodiščih letajo iu ložarijo župani) in obr>. odbornike iu stroške napravljaju ubogim kmetom, ki so v vročem volilnem boju kako neprevidno besedico izustili, Kako morejo taki duhovniki na lečo stopiti iu razlagali; .Odpusti j»um »ase dolge, kttkor mi odpuščamo   svojim   dolžnikom".....»lipa:
rnzžaliiiknm iz srca odpustili,,,,, Kako bodo duhovniki odvračevali ljudi od pravil, ko sami prilike iščejo zu nje? Kako bodo duhovniki proti žganju govorili v cerkvi, ako sami cele litre zganja plačujejo oh času vo-lilev? Slišali smo od verodostojno osebe, da nekje na Dolenjskimi dva kapelami niti ne pozdravila svojega župnika, ako ga na resi i srečala, iu sicer zelo ne, ker si jo do« tičui župnik »ohranil svobodo svojih mislij iu javnega delovanja11 iu no tuli v isti rog s šcntklavškim kapelani. S pogledom na vse to in še mnogo drugih žalostnih resnic, uprašain Vas: »Ali jo to narodno V!" Ktiko čuden vtis napravi, uko ljudstvo vidi, da duhovnik toži svojo ovčico pri kazenskem sodišču. Večkrat je duhovnik sicer prisiljen to storiti, vendar se to godi le v skrajni sili iu le vsled izzivanja. Da v tem slučaju trpi pastirstvo, sosebno ako se to godi v volilnem boju, potrjuje brilka izkušnja.
Kdor misli, da so zadnje deželnozbor-ske volitve na Kranjskem koristile veri induhov-skemu ugledu, ta je slep iu omamljen. Trezen človek ne more kaj takega misliti ne verovati.
»Slovenec" posebno proslavlja Jelov-šeka proli kandidata g. Koblarju ter sam priznava, daje bit poprej »liberalec*, ker drugače narodna stranka bi ga ne »nagovarjala" za kandidaturo. Prav ta okolščina nam potrjuje, tla je Jelovšek obrnil plašč in ni hotel kandiilovali za deželni zbor v imenu narodne stranke, ker je čutil nevarnost, da utegne propasti. Sicer »Soča" je govorila o tiržavnozborski volitvi in ne v deželni zbor. l.abko je kdo sposoben za deželni zbor iu tudi za župana na Vrhniki, ni pa sposoben za državni zbor. Tuje »Slovenec" zamolčal, da narodna stranka ni iskala Jclov-šeka in ga »prigovarjala" za kandidaturo v dri. zbor. Vidi se, kako si zagrizeni »Slovenec" prizadeva dokazati, da se lehko Jelovšek meri s Koblarjem glede zmožnosti. Pač, velika zagrizenost vlada v katoliškem taboru na Kranjskem! (1. Koblar je povsem Slovenskem znan. kol slov. pisatelj, storil je veliko za domovino; pri važnih kulturnih zavodih marljivo deluje. Kdo je pa slišal kedaj pred volitvijo o Jelovšku?! Kaj je on storil za slovensko stvar? Kje jo pokazal svoic zmožnosti? Odgovorite nam, ako si upalo. Pardon! — Tik pred dopolnilno volitvijo v državni zbor je poslal 20 gld. za brate Salezijance v Ljubljano! — Btim! — Ali ste zgubili vso sramožVjivost? Katoliška stranka na Kranjskem je s svojim postopanjem potrdila očitanje nasprotnikov cerkve, da vzgo-Jujc brczznaeajncžc in hinavce. Leta in leta niso videli nekateri ne cerkve ne sv. maše, le par mesecev pred volitvami so začeli obiskovati cerkev, ker so vedeli, da se jim bo kandidatura ponujala. Zdaj jim kaže to delali, ker jim nese. Ko bi kaka druga stranka jela zmagovali, tedaj pa zopet cerkev in sv. mašo zapuste ter se bodo te stranke oklepali. Da s tem trpi največ vera, je več kakor razumljivo. Kajpada, zato se »Slovenec* malo briga, samo da lehko rečejo : „mi smo zmagali.. .* vera je rešena. Kako se »Slovenec« sam sebi po ustih bije! Po oni slrani hvali Jelovšeka, ker noče ukla-njali glave pred »Narodovim* terorizmom, in si je ohranil svobodo svojih mislij in javnega delovanja; po drugi, strani pa preganja g. Koblarja in vse duhovnike na Kranjskem, ki nočejo uklanjati glave »Slovenčevemu* terorizmu in so si ohranili svobodo svojih mislij in javnega delovanja". Dvojna mera J
Konečno povem »Slovencu* na ušesa, da v narodnem oziru je  za nas Slovence
vse jedno ali je Schaffor nli pa Doltela v deželnem Šolskem svetu, Prvi jo odkrit in znan Nemec, drugi pa skriva svoje ncniftku-tarstvo s slovenskim katoliškim plaščem, Ljubiti nam jo odkritosrčen Nemce, kakor ncinftkutar, ograjen v slovensko katoliški plašč, Proti prvemu človek ve, pri čem da je in so mu varovati, proli drugemu se ne vo kako obnašali, kor ga lehko »daj pa »daj prchvnpi, Kolikokrat s« jo Dettela uprl vlndi? Kednj je pokazal svojo odločnost?
cSloveneci, bolje IMtola, je snubil Nemce, in rad bi osamil narodno slranlo, da hi se poletu hvalil, koliko jo Slovet«. <,va stranka storila v deželnem zboru, To vam je spodletelo, Zato pa upijoic zdaj in udrihalo po narodni stranki in klifieto žveplo na njo. Upamo, da Bog no dopusti, d« hi Vam vejevje vzraslo do nebesi
Še nekaj v pomislek. Bilo jo ob čjibu babilonske sužnosti rimskih papežev v Avl-giionu v 14, stoletju, Slraino jo bilo v iiUun času v katoliški cerkvi. Vse jo bilo razdejano, posebno na Luškem in nu Francoskem, Papeži, škofje, duhovniki so drug drugega po* bijuli; vso je bilo križem. Ubogo Ijutlslvo nI vedelo, koga so držali, uglod cerkve jo ra» pidno padal. Zdelo so jo, dtt jo Bog zapustil cerkev. Slavna redovnica Katarina Slomšku jo z velikansko silo pritiskala na pnpoftu Gro-gorija Xl„ nuj so zopol vrne v Hlm. Zoper voljo kardinalov in frnneoiikogu ljudstvu »o jo vondar I. 1:17/, proaolil v Kini, Vos krščanski svet je želel, da hi zopet v sveti kuioliskl cerkvi zavladala odinoal mod Ikoll, duhovniki in Ijudslvom. Da bi bilo to mogočo, jo izdal Gregor XI, bulo (pismo), v kulerl jo hoobluslil tiste kardinale, ki so t, njim »II s Francoskega v Kini, da smejo volili novega papeža brez ozira na ono kurdinulo, ki m ostali v Avignonu, Kardinali izvolijo v Kiiiui jeduoglusno Urbana' VI. Po 70, lotih so jo vendar posrečilo zopet, du jo stolovul papež v Dimu iu ne na Francoskem kot pokorni sluga časti iu bogočuslva lačnih francoskih kraljev, Ves krščanski svet se jo oddahnil, ko je zvedel, da je papež zopet v K i mu. Od vseh slranij so prihajale željo, naj se papež loti hudega tlela, to je, ponovljenja krščanskega življenja, kajti ljudstvo je bilo vsled 100-lctne vojske z oholimi nemškimi llohen-štavfoviči povsem zbegano in zdivjano. In res, Urban VI. mislil je začeti reformovali in sicer pri glavi. Urban VI. je bil sicer pobožen mož, vesten duhovnik in goreč pastir, ali po nesreči mož ni imel takta in potrebne zmernosti pri relormovanju. Začel je ojMro postopati proti kardinalom, Škofom in duhovnikom t brezobzirno vladal, tako,, da se je vsem kardinalom zameril. Kesa 11 so se kardinali, da so njega za papeža volili, Urban je namreč v obraz čilal njih lakomnost in njih grdo življenje, škof* je grajul, ker so mu preposvetni, in po svojih ostrih besedah je itak občutljive Francoze razdružil. Kaj se zgodi? Kardinali pokažejo hrbet Urbanu VI. ter odidejo v Anagni in tu so anii-slijo, da so papeža prisiljeno izvolili iu du je treba novega papež t izvoliti. Francoska vlada jo to podpirala iz maščevanja, ker Urban VI. ni hotel več v Avignon. Uporni kardinali resnično izvolijo še isto leto Klementa VIL za nasprotnega papeža, kateri je v Avignonu postavil svojo stolico. Ves kršč, svet je bil zopet raztlvojen. Kazpor na papežcTl sto-lici trajal je ntfe manj kakor 40 let. — V tejtt Žasu je vladalo strašno pohujšanje na rimski stolici in vsled tega je ljudstvo moralno propadlo. Krivoverci in odpadniki so se Vsak dan množili in boji med papeži in prolipapeži so se preselili tudi med ljudstvo. Strašne rane so se vsekale sv. cerkvi  zaradi teh bojev. Evo - kam je
rigorizem Urbana VI. svet pripravil-----Fiat
applicalio.
Pisec člankov: .Katoliška ljudska stranka pa Slovenci.*
DOPISI.
V Gorici, 14. aprila. (Kako je s slovensko šolo? — Lahonska predrzno s t. — N o v o društvo). — Kamorkoli gre človek, povsod ga poprašujejo: no, kako pa je s slovensko šolo ? Ali zmuga že pravica ? « Kaj naj človek odgovori na taka vprašanja? Prav hi bilo, da- bi ^Soča* zopet kaj pojasnila. (— Da bi le vedela: kaj? Reč. se »obravnuje« potom instanc; utoki so pri n.misterstvu, ki tolaži naSe poslance z obljubami, nasprotnikom pri dajo —- _ upanje. Ured.)'Todn prav ste rekli, g. urednik, da je treba v Trstu in na Dunaju drugih mož, potem bi že prišla pravica na vrh. Dokler pa Gauč in Hohenlohe skupaj tiščita, ni veliko upanja. Bomo videli, ali smo preveč čmoglodni ali ne ! — Toda med tem časom moramo goriški Slovenci na svojo stroške vzdržavati 8-rnzredno šolo, ki požre ze!6 veliko  denarja;  Kuka je  to  pravica v
irtMVpr-TrtiA na »roshrtd prffateije na§e 1 občanom državni poslanec grof Alfred grof JSfShSf Ne SL S ni sredi | Coronini, kakor je bilo * omenjeno v ,Soči«. pota! Vstrajajmo, naj pride nad nas karkoli! Saj moramo biti itak pripravljeni Se na hujše borbe v Gorici. Jaz menim, da Se 20 let se bomo borili — na življenje in smrt; ali ko-nečno zmagamo — na vsej črti, kajti zakon narave je tak, da peSčica Ijudij v mestu ne bo gospodovala ogromni veČini slovenskega prebivalstva, ki je edino v mestu in okolici. .Soča" in »Primorec* prinašata že več Časa skoro v vsaki Številki poročila o napadih na Slovence. Koliko je pa se napadov, za katere ne izve uredništvo, kajU vsakdo ni rad, da se še izve, kak6 je bi! pretepen. Vem tudi za slučaj, ko je bi! dobro pretepen jeden c. kr. uradnik, ker je Slovenec. Ali on je vse zamolčal, dasi je imel priče. Zakaj tak6? Zal6, ker je vedel, da bi mu nekje cel6 zamerili, da je sel lopove ovadit. Raje je potrpel in molčal. Take razmere so v Gorici! — Slišal sem tudi, da so bili na Solkanski cesti kamnjani neki učenci, ko so se vozili z velikonočnih praznikov v Gorico. Tuk6 je z nami! Kaj bi bila Gorica brez učencev in brez Slovencev sploh V In v znhvab tako delajo z nami! — Toda zdaj so še presiti, zdaj ni govoriti s temi ljudmi. Izlakujmojih, potem bodo bolje umeji naše besede!
— Novo društvo, o katerem de veliko govori, bo najboljše sredstvo za rečeni namen, Mi potrebujemo v Gorici dobrih trgovcev in obrtnikov. Ker jih naravnim potom dobivamo premalo, moramo si umetno pomagali ! Novo društvo bodi naše rešenje! Seveda mu bo treba zcl6 previdno postopati, da bo podpiralo le — vredne ljudi. Tudi med Slovenci se dob6 dobri in slabi ljudje, tudi .gvindlarjev* nam ne manjka, kakor pri nobenem narodu. Teh se bo treba paziti, ker gotovo bo skušal ta ali oni okoristiti se pri novem društvu, češ: Slovenec sem, pomagajte mi! Ni dosti, da je kdo Slovenec, marveč dokazana bo morala biti njegova neomadeževana poštenost, trden značaj in—sposobnost v obrti ali trgovini, za katero se odloči. To postavljam odboru novega društva ze zdnj pred oči, kajti gorje, ako bi padlo društvo v zanjke kakim neznaftajnim ljudem, ki bi hoteli narodnost zlorabiti. — Rečem: Vse se lahko pripeti! Zato le pozor! (— No, na to bodo ustanovitelji že pazili, ne bojte se! Uredn.) — Želeli bi, da bi se kmalu sklical ustanovni zbor. (To so zgodi! Ur.)
Is Medanc, 10. aprila. — Letos smo tukaj prvič obhajali ceremonije velikega tedna, kajti po prizadevanju č. g. vikarja K urin-čiča smo dobili letos božji grob; ves teden je šel g. vikarju na roko župnik v pokoju preč. g. Mart. Zucchiati. Mešani pevski zbor je tudi vrlo opravil svojo na-logo. (— Ta del dopisa smo morali skrajšati ; ni prostora; sicer pa so velikotedensko cerimonije povsod enake, pozna jih pač vsakdo).
Pri pevskem zboru smo pa z žalostjo pogrešali dobrega pevca Jožefa Hrena. Na cvetno nedeljo je še pel pri sv. maši in blagoslovu, po noči ob 2. je pa že umrl za bolečinami v grlu, kar zadušilo ga je. Bi! je edini sin dobrega kmeta; zapustil je ženo in dve hčeri, a mlajša je prišla še le po očetovi smrti na svet. Kaka žalost! Daj mu Bog večni mir!
Veliki petek je vozil neki tukajšnji posestnik svoje vino na postajo v Kormin. Sedel je spredaj voza, ali na nekem mestu se mu je spodrsnilo in padel je pod voz; toda ujel se je za oje in tako so drvili kakih 5 minut doli po klancu. Na nekem mestu se je hotel rešiti tako, da se spusti pod voz, ki naj bi šel lepo nad njim, on bi pa ostal med kolesi na cesti. Toda zavor ga je zgrabil tak6 nesrečno, da mu je izpehnil roko in ga poškodoval tudi na glavi. Sreča, da ni bilo še huje.
Dne 2. t. m. je imelo naše občinsko siarašinstvo sejo. Rešil se je soglasno sklep računa za 1. 1895.; enako soglasno je bilo napravljenih več sklepov. Tak6 je bil sprejet predlog, naj bi bil sedež nameravanemu sodišču kje bliže Medane ne pa tam gori kje v zahodnih Brdih. Na predlog g. Antona Zuchiatija je pa bil izvoljen   častnim
U Oseka, 14. aprila.— Dne 12. t. je imelo naše .Bralno društvo* svoj H. občni zbor. Prav zanimiv in spodbuden je bil nagovor predsednika g. Jos. Faganela. tc-kaišnjega župana, v katerem je društvemke osrčevai do društvenega delovanja. Omenil je, da je naše društvo še mla^, a zato je potrebno toliko bolj vstrajnih in krepkih mo-čij, ki bi delovale za uspeh društva, da bi je zaraogli še našim mladim naslednikom zapustiti; to pa dosežemo le tedaj, ako se bo-demo med seboj ljubili ter v edinosti skupno delovali za blagor milega nam naroda. Pov-darjal je nadalje, kako je dan danes potrebna veda in omika; kako so se že stari Rimljani v vednosti urili itd. Konečno je pozval drust-venike, da zakličejo trikratni živijo presvitlerau cesarju. Zbor je z navdušenjem odgovoril s cesarsko pesmijo.
Zbor je za predsednika enoglasno volu dosedanjega predsednika g. Josipa Faganela. V odbor pa so bili voljeni: č. g. Andrej Zni-darčic, vikar, g, Anton Bele, učitelj, A. Rijavic, I. Persič, A. Samokec, 1. Vouk; kot namestniki pa: J. Živic, Iv. Badalič, I. Rošič.
Od dmštvenikov, ki so sedaj v Ljubljani, došla je naslednja brzojavka: Ker ni mogoče osebno, vdeležimo se v duhu zborovanja — Oseščani. Hvala našim bratom v Ljubljani za pozdrav.
U AJdot&Ine, 14. aprila. - Dne 29. marca t. I. se je vršil prvi rodni občni zbor hranilnice in posojilnice v Ajdovščini v dvorani društva .Edinost*. Lepo število zadružnikov in povabljencev, ki so se tega obč. zbora vdeležili, je pač dokaz, da se zanimanje za ta prekoristni zavod med našim ljudstvom vedno bolj širi.                                       |
Iz računskega sklepa in poročila smo j posneli, da je v prvem upravnem letu k za- j drugi pristopilo 92 zadružnikov z 249 deleži po 10 gld. — Denarnega prometa je bilo 29.302 gld. — Izposodilo se je v tem času deloma na osebni kredit deloma na hipoteke 11.990 gld. — Hranilne vloge so znašale 9737 gld. 31 kr. Čistega dobička je bilo 441 gld. 47 kr., od katerih se je pridržalo 354 gld. 67 kr. za reservni zaklad in ostalih 86 gld. 80 kr. se ima razdeliti na zadružne deleže, vplačane do konec leta 1894., kot 4% dividenda.
Dosedanje načelstvo in računski pregledovale'! bili so soglasno na novo izvoljeni. Gospod France Cibej je izstopil iz načelatva, kar jako obžalujemo, kajti naš zavod zgubil je vsled tega prav spretnega in delavnega moža. Mesto njega je bil v načelstvo izvoljen gosp. Ignacij Kovač ml., posestnik v Ajdovščini, ki bode gotovo tudi vstrajno deloval v korist zadruge, torej tudi v korist našega ljudstva.
Slav, občinstvo se zopetno opozori, naj ta zavod, ki je bil ustanovljen le v splošno korist prebivalstva, vsestransko podpira.
Iz beneške Slovenije. ~ (f Vincenc Perdih. — Razne novice). Takrat Vam pišem žalostno novico. Dne" 27. marca je umrl v Dolenjem Barnasu domači kapelan č. g. Vincenc Perdih, uzoren duhovnik in dober narodnjak, kakoršnih imamo malo na Beneškem. Lotila se ga je bolezen v grlu in spravila ga pod zemljo še prav mladega, polnega lepih nad za prihodnost. — O svojem času je bilo sporočeno v »Soči", kakd Iep6 je deloval v Marsinu, kjer je nabral veliko število udov za družbo sv. Mohorja. Ali zbolel je in preselil se v Lahe, da bi okreval. Po njegovem odhodu so bili Marsinci dolgo i-Asa brez dušnega pastirja; število Mohorjevih udov je seveda močno padlo. Pred pol letom sem pa poročal v .Soči", da se je Perdih vrnil med Slovence, in sicer v Dolenji Barnas pri St. Petru. — Imeli smo dva Pavša, oba goreča rodoljuba, a umrla sta v mladih letih; zdaj je šel za njima Perdih. Tak6 nas preganja neusmiljena — smrt; kaj čuda, ako se približuje našim krajem tudi — narodna smrt? Ako dobimo slučajno kakega zavednega in požrtvovalnega moža med se, pa ga nesemo še mladega k večnemu počitku. Bog se nas usmili ! — Tebi, častiti naš dobrotnik Vincenc
pa daj Bog gori v nebesih večno veselje! Prosi za svoje ljudstvo, — da ne pogine, da ga  tuji  valovi ne odplavijo z rodne zemlje!
—  V mnogih vaseh tudi tu pri nas imajo otroci davico. V Tarčenti, v Podbo-nescu in Petjaku so šole zaprte zastran te bolezni.                                                           .
—  V Lazih so si napravili nov »rižev pot Napisi so, kakor bi moralo biti povsod, v slovenskem jeziku. To je hvalevredno!  Okvirje izdelujejo v laškem Vidmu.
V Landarnu pa napravljajo nove orgije. Potrebni denar so vaščani že zložili. — Te orgije bodo še le tretje v vsej veliki šempeterski župniji. — Prav bi bilo in lepo, ako bi ludi druge dnhovnije dobile orgije. Lepo pe^je poveličuje službo božjo. ( — Ako nimajo pripravnih slovenskih cerkvenih skladb, oglasite se pri nas; preskrbimo lepih Marijinih in drugih cerkvenih pesmij. Ured).
Kedar blagoslovijo nove orsrlje inknžev pot, Vam že sporočim. (Lepo prosimo Uredn). — s.
Iz UahU»«ske ¦kollce. — V 14. št.
.Soče" berem med drugim pod naslovom: .Županski vestnik* nekaj, kar je pri nas silno potrebno, namreč, da bi se slovenski župani v toliko združili, da bi si osnovali nekako zvezo ter poseben list, kateri bi do-našal samo v županijsko področje zadevajoče stvari. Dasi sem nasprotnik vedno novim listom, ker že sedanji komaj izhajajo, vendar sem pozdravil to misel z velikim veseljem. V resnici, vsak stan, če tudi manj važen, ima že svoje glasilo, samo slovenski župani so brez njega, dasi bi ga gotovo najbolj potrebovali. Kdor skuša, kaka težava je pri nekaterih županstvih v uradovanju, ta mi gotovo pritrdi, da so slovenski župani silno potrebni lista, kateri bi jih poduceval in vodil. Upati je, da večina županov x veseljem pozdravi to misel, katera naj bi na nikak način ne obtičala v povojih. Jako radoveden sem, kakšne misli ima morebiti še kdo drugi o tej reči.              .Krivcev*.
Domače in razne novice.
Zaslugam priznanje! — .Starešinstvo županije Renče je imenovalo v svoji seji dne 12. t. ni. prezaslužneg« državnega poslanca, prečast. gosp. dra. Antona Gregorčiča, častnim občanom, v znak hvaležnosti, katere mu je občina dolžna za obrtno zidarsko šolo. Vsled posredovanja gosp. drž. poslanca pri mini-sterstvu bode mogoče v teku tega leta tukaj odpreti šolo za zidarje, ki jim bode neprecenljive vrednosti*.
Osebne vesti, -- Učeraj se je poročil na Suhorju pri Metliki c. kr. notar metliški g. Franc Stajer z g.čuo Matildo Božiče v o, našo rojakinjo in dobro znano bivšo učiteljico na »Slogini* šoli. — Tudi prva soproga notarjeva je bila fioričnnka in sicer hči pokojnega g. Antona Hribarja, duhovita gospa Amalija. Po štiriletnem udovstvu je pa peljal k oltarju tudi zel6 nadarjeno in izobraženo rojakinjo na*p, ki je v naših društvih vselej drage volje sodelovala in se ni nikdar odtegovala, kakor navadno delajo druge z nič vrednimi izgovori. Gospod notur je bit svoj čas dobro znan rodoljub po Vipavski dolini. — Novoporočencema voščimo obilo blagoslova iz neba pa: Mnogaja Ijeia!
Za Cehoviuor spomenik so dalje darovali: Častniki artil. batalj. št. 2 v Trentu gld. 19*5o; artil. polk št. 4 v Budimpešti gld. 17; županstvo Sv. Križ na Vipavskem gld. 15; e. kr. zaloga oblek v Brnu gld. 14-65; grof Degenfeld in županstvo v Dornbergu po 10 gld.; domobranski polk št. 5 v Gorici gld. 7; e. kr. zaloga voj. potrebščin v Dunajskem Novem Mestu in c. kr. div. artil. polk št. 30 v Przemišlu po 6 gld; po 5 gld.: županstvo Šmarno - Kojsfco, graški veteranski zbor št. 1, vojaški veterani v Preravi (Alfred Skene), c. kr. div. art. polk št. 18 v Iglavi, županstvo Trnovo pri Gorici, artil. polk grofa Col-loreda št. 4 v Pulju, županstvo Medana, vojaški veterani v Bilinu na Češkem, dekan Ant. Hvalica v Št. Petru, posestnik Ferd. Perozzi v Dornbergu in oddelek veteranov v Biljah. Friderik Thiele na Dunaju in don Klavdij  Macorig v Korminu po 3 gld. Po 2
gld; monsignor Kumar, monsignor Košuta, monsignor Bensa. monsignor Kravanja, vikarij Alojzij Bandel v Cerovem, c. kr. veroučitelj Franc Kastelic, Janez Filipič v Ločniku in c. kr. stotnik Štefan Milenkovic. Po 1 gld.: župnik Miklavž Kocijančič, Franc Mozetič, Jožef Baje v Gorici, Vinko Vetrih v Boicanu, Jurij Rotti, c. kr. okrajni orožniški postaje-vodjo, c. kr. major Alojz Hudrova, carinski uradnik Jožef Cerin. nadzdravnik za živino Franc Hadrova, c. kr. poštne blagajne nadzornik Kornelij Hadrova, župnik Ivan Dugu-lin v Ajdovščini, davčni nadzornik J«-sip Prinzig, župnik Karo! Zorman v Ajeiiu, grof Zuceo v Ajellu, div. art. polk št. 8 v Radgoni, Franc Berce v Dornbergu, Valentin Fi-šer v Dornbergu. trgovec Ivan Drufovka v Gorici in c. kr. profesor Pertout Lovrenc. Po 50 kr.: Sera v Sturjah, Karol K^ršovan, Lovi-o Pavlica, Katerina Keršovan, Janez Si-nigoj, Jožef Pečenko, vsi v Dornbergu, več rodoljubov v Dornbergu in jelniski nadzornik Jožef Vales. V Cepovanu so zložili na dan sv. Jožefa, gld. 4*95. katere so darovali zup nik J. Rejc I gid. Po 50 kr.: c. kr. poštar, stražrnojster Božič, Ljud, Podgornik, C. kr. gozdnar Troha, Matevž Lapanje iz Sebrelj, župan Ant. Kofol in <*. kr. orožnik 51. Luštrin; Po tO kr.: Andrej Kumar, Štefan Kofol, Janez S-irije in učitelj Mlekuz; Janez Bratuž. .Soflna' 25-ietnIca. — Tudi ta teden smo prejeli od vseh možnih stranij veliko častitk, ki dokazujejo, kako veliko in odlično je število natih somišljenikov in prijateljev. Ves list bi napolnili /. laskavimi pismi in adrc-sarni. Nočemo dati prilike, da bi kdo ne trpe! radi svojega prepričanja, zato ne priobčimo ničesa, a ohranimo hvaležen spomin svojim prijateljem in somišljenikom, ki so nam dali najsijajnise dokaze svoje naklonjenosti. •- Posebno ste nas razveselili dve krasni adresi iz mladeničih krogov, ki nam pričate o idejalnern cduševljenju za našo narodno stvar. Mladeniči, ostanite t.iko*<ii tudi zanaprej, vedno, do pozne starosti! Kar ste napisati, je zares divno. trezno, duhovito, iri daje nam vso nado, da boste enkrat celi možje in v čast slovenskemu imenu. Hvala Vam !
Iščemo prve letnike <Soce> od I. 1871. do 1S80., tudi poznejše. Kdor jih ima, storil bi nuni veliko uslugo, ako bi nam jih prepustil. Za vsak letnik damo po jeden letnik sedanje «Sr»če», sploh po dogovoru. Ako tudi kdo nima vseli številk prvih letnikov, naj se blagovoli oglasiti. — Lepo prosimo svoje prijatelje, da bi nvaževali našo prošnjo. V Gorici je dobiti one letnike «Soče» edino v e. kr. stud. hij izniči.
Tržaški «Mat 11 no» — molči. Nič ni odgovori! na našo poslanico nameustniku gospodu vitezu It i na Id i n i ju, ki tudi ne da glasu od sebe, ne posredno ne neposredno. Enako molče vsi naSi oficijozni listi, dasi jim je prav dobro znana poslanica v «SoCi*. --• Kaj to pomeni, ni težko uganiti. Pa tudi dopisnik iz Gorice je nekam obmolknil. Tistih strupenih dopisov ni več; sedanji dopisi le bolj beležijo razne dogodke in st vzdržujejo kritike. — Kaj pa to pomeni!' Ali je poslanica morda vendarle — pravo zadela? Ali je morda vse to le majhen intermezzo, da se malce pozabi na to, kar je bito doslej?! Kdo ugane?
Zhl proti .Ecovccm". — Ker je .Eco* prinesla vest, da so nekje na Gger-skem umorili židje otroka radi svojega verskega obreda, čutil se je razžaljenega neki goriški žid, da je izdal na lastno pest pam-flet proti .Ecoveern* pod naslovom: »Protesta dr Benedetto Morpurgo con-tro 1'oribiie calunnia delTomicidio rituale*. Bili smo deležni sreče, da smo dobili tudi mi en iztis pamfteta, katerega so trosili po vseh mestnih hišah brezplačno. Ne bomo se pečali t. vsebino, na to naj odgovarja .Eco*. Kdor ni čital Morpurgove poslanice in se za to zanima, naj se obrne do njega — žid mu gotovo z veseljem postrežb - Nikakor pa ni resnično; da v Gorici se je vse razveselilo Morpurgovega protesta. Smešno!
Vode, vode ! — Tako tožijo prebivalci Rabatišča in bližnjih krajev, kajti vode nt. Na en škaf vode morajo čakati po dve tri in več ur. Kolika zamuda t Tako se godi že
aprila, ko je vendar deževalo, kaj bo pa Se-te meseca julija in avgusta! Slavni magistrata vci pa še vedno .študirajo* vprašanje o kiomberškem vodovodu in se prepirajo — ravno tako kot njihovi tržaški bratci. Ubogo prebivalstvo jim ni pri srcu, ker so gospodje vsega siti, da vode niti videti ne marajo na svojih bogato obloženih misel!
Tudi nič odgovora! — Pred časom smo priobčili poslanico «komur tiee», kaj je s tistimi petimi c. kr. uradniki, ki so razbili cesarskega orla nad tobakarno v ulici Mo-relli (za Mesnicami); več prič je, da je bila tabla upognjena od razbijanja uprav čez začetnice *?. J. 1.» Ali nič odgovora od nikoder! — Vršila 3eje preiskava, a naenkrat j> vse umoiknilo. Ker se je o tem dogodka povsod mnogo govorilo in tudi pis?lo v javnih listih, imamo tudi pravico izvedeti: Kaj se je skuhalo al: speklo iz tiste moke? Ali začnemo gnesti in peči — mi P!
No** ecrkev v SorlcI. -- »Soča« 3c je izrekla proti nori cerkvi na starem pokopališču iz teh razlogov: 1. Ker je načrt preogromen za nafte gmotne razmere; 150-200 tisoč gld. je veliko preveč za to luksus-cerkev. Kje jih dobimo? Ubogi smo! - % Ker mesto ne da atavbižča katoliški, ampak le Iaško-narodni cerkvi, a za tako cerkev Slovenci ne bomo dajali novcev. — 3. Ker je v Gorici veliko večja potreba dostojne p r v o s t o 1 n e cerkve, za katero bi se morali odpreti razni zalogi ne pa le zasebni žepi.
Kako prav tsmo imeli, da smo govorili brc/, ovinkov, kaže zadnja seja mestnega stara-šitistva, v kateri se je stavilo odboru za novo cerkev celo vr»to pogojev, katerih bodisi ne more niti sprejeti, bodisi jih ne mora izpolniti. Najzanimivejši pogoj je ta, da c e i-kvena oblast mora dati mestni občini patronat s posebnim ustanovnim pismom. .Piccolo* je povedal, zakaj Se to zahteva, namreč, da bodo v novi cerkvi izključno laški duhovniki, slovenščini pa da tam ne bo prostora.
Kaj zduj? Ali more cerkvena oblast sprejeti tak pugoj? Menda ne t V tem slučaju pa s cerkvijo ne bo nič. Ako pa oni pogoj sprejme, — vprašamo: kakd je mogoče, zahtevati od na* Slovencev denarnih žrtev za tako cerkev? V obojem slučaju je torej edino prav to, kar je pisala .Soča". Kaj klepeta ,Eeo", za to se Slovenci pač ne brigamo!
.Glasbena Matle.«" je dala ta teden v Ljubljani tri koncerte, po večini z dunajskim sporedom. Sprva sta bila določena le dva, namreč na torek in četrtek; ali ker so bile takoj razprodane vstopnice za oba koncerta, dodala je še tretji, ki bo drevl. Koncerti se vrše v ..Sokolovi* telovadnici v .Narodnem domu"; dvorana ježe zduj premajhna za take posebne prilike. (Mimogredv povuino, du .Narodni dom' še ni dovrfteno delo; prirejeni so le prostori za Čitalnico in njeno kavarno ter Sokolova telovadnica). ¦¦¦• K prvemu koncertu je pripeljal poseben vlak veliko število gostov iz Ribnice in Velikih Lašč; na čelu sta jim bila svetnik Šulflaj v Vel. Laščah in notar Gruntar v Ribnici. Na kolodvoru so bili postojno sprejeti; pozdravila sta jih predsednik ,G. M." g. Ravnikar in načelnica ženskemu zboru g.a dr. Jenkova; v imenu izletnikov je odgovorit notar Gruntar. — Zvečer so bili v« prostori napolnjeni; dvorana električno razsvitljena. — Ko je stopila na oder g.a Jenkova in za njo pevke, vse v narodnih nošah, pozdravilo jih je občinstvo prav burno. — O petju samem danes ne govorimo, ker smo to storili že pred tremi tedni prav obširno; le toliko rečemo, da petje je bilo umetniški dovršeno. Kot solista v .Spomladni romanci* sta nastopila g.d Jos. No 11 i in g.čna De-v o v a. Pela sta izborno: pisatelju teh vrstic, k i se tudi nekaj razume na glasbo, sta bolj ugajala nego drago plačani Češki solisti na Dunaju. Žal, da nista te dve domači moči nastopili na Dunaju, ki bi nam pridobili Se več ugleda, če tudi bi morda nekoliko slabše izvršili svojo nalogo. — Občinstvo je viharno pozdravljalo pevce po vsaki točki, posebno pa je izkazovalo svoje simpatije vodji gosp. Ilubadu. — Po koncertu je bil v mali dvorani in postranskih sobah  živahen sesta-
Podlistek.
Slovaške sličice.
Češki spisala O. Preissova, preložil Frane Tonunfek.
Razna manenja.
(Dalje.)
Tujka dene piško v vrečo in nabira iz mošnje 80 novcev. Mej tem pa se meče piska po vreči, da pokrov odle-tuje, Petronina muka pa se množi.
«No le meči se», pravi sedaj doslej molčeča služkinja, pritiskujoča pokrov vreče; za uro pa začutiš nož*.
«Kaj, vi jo zakoljete?», seže jej Petrona z drhtečim glasom v besedo. «Prosim vas, ne koljite je, jaz ne pustim — jaz*.
«Kaj ste zblazneli?* smeje se tujka. Hočete prodati kuro, pa se vam smili? Tu imate denar*. Ali deva odmaja z glavo, iztegovaje roki proti vreči. «Prosim vas, gospa, ne bodite hudi, ali jaz ne prodam te piske, da bi jo zaklali; dajte mi jo nazaj*.
«No, tedaj je ne bomo klali*, reče tujka sl;;?kinji polu tolaživno, polu Smerno in mrklo.
«Oj, jaz vam ne verjamem*, pravi žalostno Petrona. «Dajte nazaj mojo piško!*
Sedaj se razjezi tujka. Popade piško in vrže jo dekletu pred noge. <Tu jo ima& in deni jo za steklo, nora Slovenka!» Obrne se in ide kupovat dalje. Deklica obledi, dvigne piško in jo gladi po rdečem greboau.
V tem — Petrona ni vedela, od kod se je vzela — stoji pred njo stara žena z osivelimi lasmi in neizbrisljivimi semitskimi potezami v zvitem obličju. ,. ... *T<? Je ženska brez čuta*, začne starka govoriti pri-hzmvo k deklici z neprijetnim glasom. «Tako je vrgla ži-vanco na zemljo; pokažite gospojiea, kaka je ta piska?*
vzame deklici piško iz roke in jo poznavamo otiplie m meri z očmi. Na to nadaljuje:
. <Jako lep čop ima; škoda bi bilo tako malo in lepo revicozaklati. Koliko pa stoji? JazbijoradakupUa zapiemo*.
«Ona gospa mi je dajala za njo osemdeset novcev*, odgovori Petrona, znova zamišljeno gledaje v bližnjo raz- j kladnico, «ali če bodete dobro varovali čopko, dam vam jo za 70*.
«To je mnogo, milo dete, to je mnogo*, meni židovka, majaje z glavo. «Povem vam, jaz bi vzela piško za pleme. Nikakor ne bi pustila take male, lepe revice zaklati. Pri meni jej bo dobro; žita jej bom dajala, kolikor se jej ga bo ljubilo*.
«Petdeset novcev vam dam; tu je imate*, jemlje starka denar iz mošnje in je drži na odprti dlani desnice, mej tem, ko prime z levico piško, kakor bi je ne dala izpuliti za nobeno ceno. »Gotovo si kupite za ta denar petljo, kaj? Taka lopa deklica, kako lepe oči ima! Jaz vem, da norijo vsi fantje za vami, kaj?»
Petrona zarudi in židovska jej porine denar v roko. »Z Bogom, hčerka; dobro se imejte h Sedaj se šele spomni Petrona, da ima piško prodano, to milo čopko, ki jej je dajala slednji dan jajce, in tako krotka je bila, da ji je iz roke jedla! Dekle zasuče glavo, zatisne oči, stisne drobne bele zobke k ustnicam, da bi si prihranila poslednji pogled na piško.
Ko odpre oči, že ne vidi starke. Skuplienih petdeset novcev zaveže v cip bele obleke invzdihne, da je tako malo dobila. Dobro, da ne ve, kako židovka ravno sedaj proda-' ja za oglom «to malo, lepo revico* za petinosemdeset novcev i3tej gospej, ki jo je Petrona pred malo Časa odpravila.
Mesto tega pa vidi pred seboj gori in doli pohajajo-čega mladeniča, po mestno opravljenega, ki je sedaj pa sedaj pozorno pogledal na Petrono.
«Kaj pa je temu človeku?*, misli si Petrona, kajti bila je malo v zadregi, opazivša, da na njo mladenič vedno skrivaj pogleduje.
Ali kaj jej mari tujega človeka? Naj gleda na njo. Sama se ne sme za to meni'i.
Nasloni se znova k zidu, zloži roke križem, čakaje, da pride kdo po muškat.
Te lepe cvetice jej ni bilo Škoda. Saj tako ne pride nik-
do več k njej po kitico za klobuk! Težje je bilo prodati piško,
«Kako pa bo tej pri gospoji?* Skoda, da se ji ta žena
ni zarekla na dušo; to bi še imela zahtevati ! Bila bi vsaj brez skrbi, da bo s piško lepo ravnala.
Oni človek, ki se je prej vedno na njo oziral, je že odšel. Trenutje mino za trenutjem, a nikdo ne pride po muškat. Konečno! Mlada, bleda gospa pride s služkinjo in se ozira z medlim pogledom, kje bi mogla kaj kupiti. Služkinja jo opozori, če vidi kaj dobrega. Tudi pri Petroninem muškatu jo ustavi. »Milostna, tu je lepa cvetica!« Dekle ve, da je gospa strastna prijateljica in skrbna gojiteljka cvetic. Imela jih je polno sobo.------
Gospa se nagne k cvetici. Z nežno rokico stisne list, poduha in prebira poznavalno polno rudeče cvetje.
«Lepo cvetje ima in tako silno duhti*, prigovarja služkinja, mej tem ko prodajalka stoji molče.
Gospa pomisli malo časa, na to premeri prodajalko od pete do glave , m pravi:
«Jaz sem prijateljica tujih cvetic; ta le se vdobi vselej in kaj bi tudi ž njim? Na cvetišče vendar ne morem dejati muškata in v kuhinji imaš teh navadnih cvetic že polna okna».
Šla je dalje in Petrona gleda začudena za njo, šepetaje nevoljno:
«Ta gospa ni modra, ko zove tak muškat navadno cvetico.*
Dekle pogleda na cerkveno uro. «Že je pol osmih; tako hiti čas; ko bi mogla raje iti domov*.
Danes se še na led ni   spomnila
Iz jope potegne kos čvnega kruha
in ga začne slastno pojedati.  V duhu
računi, da ima vkupej s čveterimi prihranjenimi šestkami goldinar in nedeset novcev. Denar za mak mora oddati teti. Za muškat bi bilo treba skupiti šestdeset novcev, da bi vsaj za Sestko prinesla teti rozolije.
A nijeden kupec ne pride! Toliko Ijudij gre tukaj mimo, kaj, ali nikomur ne ugaja ta lepa cvetica?
Lej, oni človek, ki je pred malo časa todi okoli hodil, je že z nova tu in koraka ravno k Petroni.
»Prodajaš ta muškat?* pobara mladič prijazna in vzorne lonec v roko.
Dekle se razveseli. Morda je prej todi hodil zavoljo muškata.
cJaz jih mislim, da bi mogla zanj dobiti 60 novcev*, odgovori dečla.
«To je dosti vredno*, reče mladenič, in Petrona se mora čuditi takemu kupcu. Takoj ji da denar v roko, in ko vidi, da zvija plahto in jo deva pod pazduho, pobara:
rPojdeS  že domov? Od kod si?*
«Iz Jablunkovega*, odgovori pri-I jazno deklica.   cSedaj si idem tja le v
prodajalnico kupit atlasa za krilo; na to kupim za Sestko sladkega žganja za teto, potlej pa že moram domov».
«Jaz bi te rad spremil*, pravi mladenič in povesi oči. Takoj neseni muškat domov, na to pa te počakam pred prodajalnico.
Tako prijazno pove" to, da Petrona mimovoljno prikima z glavo. V tem trenutju se ni več spomnila na Jurja. Koj odhiti v štacuno in tako sta se razšla. —
(Dalje pride).
nek pri katerem so prišli na red govori in napilnice. Tuje goste je pozdravil načelnik jnežkega zbora dež. svetnik Vencajz; odgovoril je za Dolenjce V i š n i k a r. Govorili so se »Softin* poročevalec, notar Globočnik iz Velikih Lašč, posebno oduševijeno gospa Frania T o m L e v a, ki je izrekla v imena dolenjskega narodnega ienstva presrčno zahvalo vodji Hubadu. G.fcna Suftejeva je izročila prof. Hubadu v imenu dolenjskih gostov prstan z briijanti. Gospod Hubao se ie zahvalil v daljšem govoru. Tajnik ,Ur. M." dr. F o er s ter je nazdravil prirediteljema dolenjskega vlaka gg. Gmntorju m Suflaiu, g. Vlad. R a v n i ha r pa narodnemu SitW. — S tem moramo skleniti svoje poročilce, ker omejeni prostor tako zahteva. ^G. H. naj — cvete in raste!
Slavni .ritireta*. — ,L' Eco" je prinesla nekaj Člankov proti županu Venutiju in mestnim svetovalcem v prav rezki obliki. Upali smo že. tia se ,Ecovc»* vendar postavijo odločno po rebu skrajnim življem ter da spoznajo pot, po kateri so nastopili svoje delovanje na Škodo pravični stvari, prepustiva! radikalceni povsem vajeti pri mestni upravi. Veselili smo se torej resnično, da pride dan spoznanja. Kakor smo se veselili .- tako smo bili izuenajeni, ko smo čitali v r>u" preklic o vsem, kar je bilo pisano v iV. številki proti županu in mestnim sveto«! valcem ter jih skesano prosi »odpusten j a«.
Tako junaštvo je res vredno spomenika in mi ga postavljamo s turni vrsticami, da morda odpremo oči še onim krogom na (.(»venski strani, ki se vedno vse verujejo .Krovcem". Koliko iieresutCnostlj pa je *.L* Kco* napisala o Slovencih in jih ni prekii-t\i'a?! Zakaj ne? Ker »smo preveč golobje nravni, preveč neodločni, preveč zaupljivi. Morali bi jim {»ukazati zobe, kot je to storil Veiiiiti in njegovi svetovalci, pa bi tudi „Ei:o" drugače pisala. (Veuuti je namreč že vložil tožbo proti ,Eco*; ta je »trepetala in junaški vse preklicala. Komedije, kaj? !)
Zabavni vlaki v NabreŽIno In Kormlit. — Od prihodnje nedelje, dne 19. t. m. do vključno 27. septembra, bode vo/.il ob lepe m vremenu v>ako .ledeljo in praznik zabavni i/. Trsta vlak v Nabrežino in nazaj. Ta bode odhajal 12 Trata ob 4. uri St min. popoludiie in dohajal v Nabrežino ub 5. uri H min. Vračal se bode z Nabrežine ob 10 uri K* miti. zvefer ter dohajal v Trst ob 10 uri t">0 min. Za te vožnje izdajali se bodo posebni vozni listki po znižanih cenah za Miramar, tirljau in Nabrežino. On nedelje dne 3. maja l>a do vključno 11. oktobra prično zopet voziti zabavni vK ki i/. Trsta v Korniin in nazaj (/veza s Cervinjaiiom). Cene voznim listkom bodo zelo znižane. Vozni listki ¦>>> bodo izdajali za vmj postaji«, ležeče na progi Bivij-Dcvin-Kormin. Iz Trst« bode odhajal ta vlak ob 2. pop., in dohajal v Kormiti ob -J. uri ;il) min., iz Koruiina bode odhajal ob 'J. uri I ."j min. zvečer ter prihajal v Trst ob Vi. uri 7 min.
Glas rojaka Iz »Srbiji*. — Na drugem mestu poročamo obširneje o srbskih odno-Sajih, na kar opozarjamo čitatelje, ker je nekaj tudi iz peresa nase?« rojaka v Srbiji. Isti piše v zasebnem pismu o naših razmerah v Gorici ie to: »Srce me boli, duša me mori, kadar vidim, kadar berem v «Soči», kaj more peščica Lahov v Gorici in kake ovire delajo našemu ubogemu slovenskemu narodu. Da sem na domu, tega ne bi mogel hladno gledati. Da se nam taksna godi, je krivda samega naroda našega, ker je preveč mlačen, nima odločnosti, — pa tudi slabega je narodnega ponosa. Potrs' a je odločnost — ¦ pomislite samo, d.-» za goriškimi Slovenci stoji še 120 utiHiouov Slovanov!* Da bi biku mislili in v tem zmislu delali vsaj vsi goriški razumniki - potem hi bili na višji stopnji narodnega ponosa.
Spremembe v voznem redu na jnžnl železnici. — Od 1. maja dalje stopijo v veljavo te-le spremembe: llrjtovlak št. 3, na Dunaj bode odhajal 5 minul prej, t. j, ob 7, uri 45 min., ter dobi na Pragersbim novo zuv,o z brzovlakom v Budimpešto; osebni vlak št. 13-a v Kormiii. bode odhajal še-le ob \i. uri .jO min.: ekspre«ni vlak v Ostende bode odhajat iz Trsta vsako sredo ob 7. uri 50 min. zvečer; hrzovlak St. 1 na Dunaj bode odhajal ob 8. uri 5 min. zvečer: me-sani vlak v Murzzust blag bode odhaja! Sc-le ob 10. uri zvečer, toda vozil bode bolj naglo. — Hrzovlak St. 2-a iz Kormina bode dohajal v Trši 5 min. prej. t. j. ob b. uri 35 min.; ek«presni vlak i/. Ostende bode dohajal vsako sredo ob 9. uri dop.; brzuvhik SI. !• z Dunaja bode dohajal o niin. pozneje, '. j. ob '.). uri :>G min.: brzovlak št. lOOl iz Italije ne bode več čakal v Nabrežini na Dunajski brzovlak M. 4, ampak ustavljal se bode 5 min., poleni bode nadaljeval vožnjo v Trst, kamor bode dohajal ob S. uri it min. zvečer. Zjutranji brzovlak v ».»Iij«, št. 1005., ustavljal se bode odslej tudi v Zagradu; iz St. Petra bode odhajal vsak dan ob ft. uri 30 n.in. zjutraj osebni vlak s podvizano vožnjo v Ljubljano in bode dohajal tjekij ob 8. uri '15 min. Iz Ljubljane bode odhajal jednak vlak ob 7. uri 35. min. zvečer ter dohajal v St. Peter ob 10. uri 5 min., kjer najde zvezo 7. Reko.
Društvene vesti.
—   »Goriški SokoU priredi v nedeljo teden 26. t. m, veselico s petjem, tamburanjem, igro in srečkanjem.
-- Kolesarsko društvo .Gorica*, — Radi slabega vremena ni bilo izleta v nedeljo, dne 12. aprila, ampak bo prihodnjo nedeljo t. j. 19 aprila 1896. v Št. Peter-Vucjedraga-Renče-Bukovca-Bilje-Mirno-Gorica. Kilometrov 195, Odhod iz Gorice ob 2% popoludne. Odhod iz gostilne .Cavallino* Via Cipresi
— Slov. tAlojzijeviSče» je imelo učeraj prav važen občni zbor. Kaj vee v prihodnji številki.
— Članom kegjjifkega kluba se naznanja, da so odloČili sobotni udeleženci, nadaljevati kegljanje do koncu maja t. 1. Oni gospodje, kateri so se bili zavezali s podpisom na okrožnici, da bodo redno prihajali oziroma plačevali določeno globo, pa so večkrat izostali, dobodo na dom račun o zaostalih globah s priloženo položnico za «Slogine» zavode. Ako ne želijo, da bo ona okrožnica tudi zanaprej za globo obvezna, naj odgovorijo na računu priloženi dopisnici, ako se smatrajo članom tudi od 11. t. m. naprej. Ukiju&no' do 11. t. m. je bilo dohodkov, na kegljišču gld. 72"31, na globah gld. 9-70. Skupaj gld. 820 i. — S t r o š k u v: za kegljišče, gld.G4-66, za drugo gld. 2*35 skupaj 67-01, torej prebitka 15 gld. Ta znesek je naložen v • Goriški ljudski posojilnici«. Na globah se ima dobiti do nkljočno H. t. m. znesek gld. 26-90 več --36, skupaj gld. 27*2G. Ta znesek dobodo «Slogini> zavodi, ako se gospodje odzovejo poslanemu računu, dGčim znesek 15 gld. ostane koristonosno naložen v hranilnici. Blagajnik nima druge gotovine v rokah. Podrobni izkaz o dohodkih ;n stroških izkaže se na zahtevo gospodom članom kluba. Spoštovanjem           Josip Krm potic,
kot blagajnik. --¦ .Bralno društvo v Sv. Križu na Vipavske m vabi k občne m u -boru dne 19, t. m. ob 3Vt uri popoldne s sledečim vspbredomr 17 J*redsednikov nagovor. II. Volitev podpredsednika. III. O društvenih  prostorih.   VI.   O fotografovanju.
V.   Prosto predavanje o ,,sokolstvu*
VI.  Posamezni predlogi 'n nasveti. Po zborovanju prosta zabava. — Radi predavanja o »sokolslvu* bi bilo želeti obilne udeležitve tudi nedruštvenikov.
Ostala Slovenija.
Trst. — Vodovodno vprašanje je požrlo že lepih par slo tisočakov samo za .Študije". Pomagali so študirati veljavo avstrijskega denarja tudi italijanski iuženerji. — a vsi vkup niso ničesa dognali. Kdaj kaj dosežejo, je So vedno vprašanje časa. Sedaj je zopet izdelal novi vodovodni načrt neki celovški rudniški vidzornik, pristni Nemec Tschebull; predložil ga je tržaškemu mestnemu svetu v Mudiranje, a v torek zvečer je imel osebno predavanje v društvu inženerjev in arhitektov. Ali resi njegovo predavanje tržaške prebivalce neugodnega položaja ne da bi tin »to samo kaj resnega ne ukrenilo v lom pogledu? »Tržaški Sokoli ima 35 telovudk in «5 telovadcev. Le to leto se je telovadilo že  741 ur.   Priredi   telovadno akademijo 3.
dan   majnika vv .svojih   prostorih.   .....   Prost
moiisignor dr, Suh t je umrl po kratki bolezni. Hoji.ii je bil v Stari Loki na Kranjskem. Sedaj je tržaška školiju brez škofa in brez kapituiaruega vikarja,
iKtra. Opatija je poslala svetovno mesto, tam se shajajo ne samo premožnejši krogi, marveč kronane glave. Lansko poletje je bil tam nemški cesar z rodbino. Letos je pri Sel pa romunski kratj Karol s svojo so* progo. Poslednja sta se precej zanimala v.a romunske priseljence, katerih je veliko število v voloskem in koperskem okraju in koji niso pozabili materinega jezika. Kraljeva dvojica si je dala predstaviti nekoliko takih rodbin iti se je ž njimi razgovarala ter je kraljevski obdarila. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1895. dr. 10. t. m. "»714 oseb. Tako je postala Opatija glasovita radi svojega blagega podnebja in naravne krasote. Kako je z našo Gorico? Od tukaj podijo tujce naši nasprotniki radi svoje narodne nestrpnosti in radi siabega prizadevanja, da bi se mesto povzdignilo v zdravstvenem po-gledu. Povrhu pa niti dovolj vode ni. Pač žalostno! — V a ž n o r a z s o d h o je izreklo upravno sodišče v šolskem vprašanju v Istri. Utc-rski deželni odbor se je bil namreč pritožil na upravno sodišči' proti naučnemu iiiiuisterstvii, ki je odločilo hrvaški učni jezik v šolah v Sv. Ivanu in Sv. Martinu v poreS-fcem okraju. Deželni odbor je hotel namreč imeti italijanščino. Upravno sodišče je odbilo pritožbo deželnega odbora kot popolnoma m osnovano. Borba /n ti šoli je trajala sedem let in teh sedem let sta bila kraja brez šolskega pouka. To so žalostne razmere !
—  V Pazinu snujejo prvo sokolsko društvo.
—   Javili smo, da je bil obsojen paziuski meščan Bertosa na globo, ker je izložil v svoji prodajahiici neko trgovinsko reklamo, predstavljajoio «SIavijo>. Najvišje sodišče je uvažilo njegovo pritožbo in uničilo obsodbo. Tako zmaguje pravična reč! — V Bujah (poreski pol. okraj) so nastali neredi v laškem taborju. Ustanovili sti si dve stranki: ena poljedelska, druga rokodelska; obe si pa tako hudo nasprolujeti, da je prišlo celo na ulici do neredov. To je dalo povod, da je okrajno glavarstvo poredko razglasilo majhno izjemno stanje v Bujah. — Dopolnilne volitve za deželni zbor* poreSki namesto posl. Mandiča, Jenko-ta in Koznlica so razpisane za 30. dan majnika. — Zakonski načrt za okrajne železnice v Istri, in sicer iz Trsta v Poreč do Kanfanara ter iz Trsta v Milje do Sv. Roka je baje ž" izdelan. Stroški so pro-računjeni na gld. 6,839.500. Ako ne ostane samo pri zakonskih načrtih, bo dobro!
Kranjska. — Koncert »Glasbene Matico v torek zvečer je bil 3ijajen. Več o tem na drugem mestu. — Mestne volitve prično v kratkem. »Narodova, stranka je imela svoj volilni shod, pri katerem je postavila svoje kandidate. «Slovenčevci» se menda ne udeleže volitev, ker nimajo upanja do zmage. — Kranjska hranilnica je odločila gld. 41.339 za razne podpore. Največjo podporo dobi seveda «Schulverein», namreč 5000 gld. in druga bolj nemška društva ter otroški vrtci itd. Največ ulog imajo v hranilnici še vedno Slovenci, zraven pa najmanj besede. Ako bi nalagali denar v popolnoma nnroden denaren zavod, bi narodu veC koristili. V Novem Mestu so občutili 14. L m. močan potres. — V Loki pri Trnovlju so naleteli delavci pri prekopovanju vinogradov na razne prazgodovinske reci,  katere so poslali
dež. muzeju.v Ljubljano. — V Kranji začno ] zidati še letos novo poslopje za gimnazij. Stalo bo 125.000 gld.                                     *;
Štajerska. — V Žalcu je umri tamošnji' vrli rodoljub slovenski Janez Hausenbichler, bivši dolgoletni župan žalski. Mož ima ne-venljivih zaslug za spodnji Stajer. Bil je izvrsten kmetovalec. Le njemu se imajo Štajerci zahvaliti, da pridobivajo danes lepe groše za hmelj. On je namreč bil prvi, kateri je pričel sejati hmelj in ker se mu je poskus obnesel, je bodril druge rojake, da so se poprijeli hmeljarjenja, ki jim danes donaša lepo svoto denarja in je neko nadomestilo za slabo trto. Pa ne samo na gospodarskem polju, marveč tudi na političnem je bil mož na svojem mestu — pa vedno skromen. Ni maral za časti, deloval je tiho in dosledno. Njegove zaslugo so priznale razne štajerske občine s tem, da so ga volile častnim občanom. Štajerski Slovenci so zgubili v njem veliko moč ter muza navdušenega za vse, kar je bilo lepo in plemenito. Pogreb je bil sijajen. Udeležila se ga je nešlevilna množica, da tako izkaže zadnjo čast spoštovanemu možu. Blag mu bodi spomin! — štajerska hranilnica je podarila 1000 gld. za celjski vstudentenheiin«. Slovenci, ne nalagajte svojega denarja v ta zavod, ki podpira nasprotnike. — Celjska mestna hranilnica hira čedalje bolj, Lanskoletni računski sklep kaže 842 gld. čistega dobička. Strokovnjaki pišejo pa, da računski i;klep ni pravilno sestavljen. — V V. e 1 j u jo umrl znani slov. jezikoslovec dr. Vatroslav Obla k. Naj v miru počiva!
Korofika. — Celovški župan dr. Poseli je odstopil. Zraven je odložil tudi svetovalsko čast ter deželnozborsko poslanstvo, Občina Sehi na Koroškem je izvolila svojim častnim članom grofa Oskarja ilristaluigga, odličnega slovenskega rodoljuba.
Slovenci v tujini. — Slovenska rojakinja gospodična Vrhunčeva, učenka dunajskega konservatorija, je angažovana za dvorno opero v Berolinu, kjer že poje go;p. Pogačnik pod drugim imenom Naval. Rojak Josip K. Terlnik, ki sedaj poje •/ Brnu, je postal ljubljenec občinstva radi svoje dovršenosti v vsnkem pogledu. V Brnu ostane še leto dnij, potem preide, k druždanski dvorni operi, kjer je že ungažovan. — Ker za Slovence ni prostora na domačih tleh, morajo trosili svoje mlade moči na tujem.
Lt> sluMicnlh let. •— Vrhovnemu nadzorniku I. L oder, vodji graškega upravuištvu c. kr, pri v. avstrijske zavarovalne družbi' «I)utinv> na Dunaju, poletil seje dan njegove delavnosti pri tem podjetji, U, I, m. petin-dvajsetkrat. - Tako ' nam poročajo iz Grudni.
Razgled po svetu.
AvNtrlJa. • Državni zbor je bil zopet otvorjeu 14. t. m. (Poročilo o sejah glej niže). Sporočili so, da razpusti vlada drž. zbor precej, ko sprejme Badenijevo volilno pre-osnovo. Vesti sicer ne potrjujejo vladni krogi, vendar je potrebna pozornost iti priprava za prihodnje volitve, koje *so na vsak način pred durmi. - Na mesto odstopnega dr. Fofta je izvolila pražka trgovinska zbornica svojega predsednika VVohanko državnim poslancem. — Urednik prolisemitskega časopisa »Deutsches Volksblatt", dr. Vergani, je tožil trinajst dunajskih urednikov, kateri so ga dolžili, da je kot mfihldorfski Župan poncveril večje s vole denarja. -— Tirolski namestnik grof M e r-v e 1 d t se baje umakne; kot uzrok temu navajajo, ker ni sporočil osrednji vladi o številu laških begunov v Avstrijo, oziroma tudi to, ker je ou nasproten koncesijam, katere je hotel sioriti minister Badeni tirolskim italijanskim poslancem, da jiii privabi zopet v deželni zbor. Tako sla baje prišla moža nav-skriž. Gotovega se pa nič ne ve. •-- Najvaž-nisi politični dogodek s« je vršil 14. t. m., ko je prispel nemški cesar Viljem II. na Dunaj, kjer je bil slavnostno sprejet. Bil je gost našega cesarja. Temu obisku pripisujejo posebno politiško važnost tudi radi lega, ker je Viljem na Dunaj dospel skozi Italijo in sicer precej po svojem obisku v Benetkah, kjer se je sešel z italijanskim kraljem llum-bertom. Viljem se je zadržal na Dunaju 2 dni ter potem odpotoval v Berolin. — Ncm-školiberalna stranka je imela shod na Dunaju, da se je posvetovala o prihodnjih volitvah in o položaju sploh. Zopet so Imeli Ženski shod. Na istem so žene prolcslovale proti Badenijevi volilni preosnovi, ker jih je izključil od volilne pravice in tako vsporedil 2 malolelniki in hudodelci. — Splošni položaj v Avstriji je nejasen, posebno z ozirom na pogodbo z Ogersko; in radi te nejasnosti moramo bili pripravljeni na vsako slučajnost, da ne bomo presenečeni. — Volitev dunajskega župana bo jutri. Ni dvoma, da bo Luegcr zopet izvoljen.
Državni zbor. — Predsednik baron Chlumetzkv otvoril je 14. t. m. prvo sejo po Velikonoči. Pričela je razprava o nakupu se-verno-zapadne železnice in o jugo-sevorno-nemški zvezni železnici. Poslanec dr. Kaizl je izjavil, da predloge nikakor ni možno vspre-jeli, kajti prva črta da je strašno preplaftana, za drugo črto pa je izračuni! 12 gld. za delnico. — Početkom seje interpelovali so poslanci Eim in tovariši glede prepovedi, katero je izdal FMLl. Suchovatv v Brnu na možtvo. glasom koje vojaki ne smejo obiskovati neke gostilne, v koji so bili delavski shodi. Inter-pelanlje vprašajo ministra za deželno bratnbo, da-li hoče odstraniti FMLt. Suchovalcga od njegovega mesta.
Ogcrska. — Kolikor bolj se bliža dan milenijskega švindla, toliko bolj prihajajo na povoje reči, ki mečejo slabo luč. na že tako azijske odr.ošaje na Ogerskem. Veliko prizadevanje Madjarjev, da čim častnejše rešijo prevzelo nalogo, ne doseže onega uspeha, za katerim hrepenijo, kajti svetu je Že tako preveč dobro znano, da vsa slavnost se temelji le na nezdravi podlagi, ki ni drugo nego pesek v oCi prosvitljenim narodom. Avstrijski narodi  sploh, posebno pa oni, kateri živijo
pod krono  sv. Štefana, so popolnoma prepričani o duSni, telesni in gmotni  nezmožnosti Madjarjev, da bi mogli samostojno nastopiti brez prisilnega sodelovanja nemadjar-skih narodov na slavnosti gospodujočega ma-djarizma. Tisoiietna proslava madjarskega na-seljenja je ob enem tužni  spomenik za one podjarmljene narode, katerih  mesto so zasedli Arpadovci. Le svojemu slučajnemu velikemu uplivu na znotraj in  zunaj  monarhije imajo pripisati Madjarji, da jih niso še spoznali v srce ostali narodi  Evrope. Milenijska slavnost otvori oči marsikateremu zaslepljencu, da  pride do spoznanja, kako so Madjarji Ie površno  prosvitljeni  narod,  ki ne bi" mogel obstati, ako bi si ne bil znal priskrbeti vsega državnega monopola v  svoje  roke.  Slovani upajo,  da  pride  prej   ali slej do poloma v madjarski državi, do poloma, ki pokaže svetu, da ni vse zlato, kar se sveti. In tako bodi! — O madjarski hrabrosti  nam  priča dejstvo,  da  išče ogerska policija  nič merij nego 160.000 vojaških begunov, brez upanja, da jiii zajedi. Oge;ski domobranski minister je povrhu še povedal  v  zbornici,  da   zbeži vsako leto čez 30.000 potrjenih in vojaškemu naboru še ne poklicanih mladeniCev.  Največ teh da je iz srbskih in  romunskih  okrajev, Ostalo  drŽavo. — Nemški   cesar jo bil v Benetkah, kjer se je sešel s kraljem Humbertom.   Sprejeli   so  ga   najsijajnejše; bile so na vrsti  navadno  slavnosti ob takih prilikah.  Navzoči so bili tudi italijanski ministri ter mnogi dostojanstveniki. Iz  Benetk se je  podal  na   Dunaj.     -  Loška  vojska je bila zopet  tepena pri  Kasali,  Polkovnik Slcvani jo naskočil derviše, pa se je moral umaknili: Lahi so zgubili  300  mož in  več častnikov. (Zadnje dni pa   poročajo, da   je iaška vojska zmagala  derviše.  Ne ve so nič gotovega). O »slavnem"  Baratieru poročajo, da je v Masavi, kjer pričakuje sodbo, Tjeka.j baje odpotujeta generalni  državni  pravilnik iz Kima, da sestavi obtožbo proli Baraticriju Ker je ob  enem   tudi  poslanec,   morali  bi prašati zbornico za dovoljenje o preganjanju. Pišejo   pa, da  se  bo obtožba   ozirala   izključno ie  na lo, kar jo storil Baratinri kol vojak, in za lo da w, \w bo zahtevalo dovoljenje pri poslanski zbornici.  Njegov no-drug general   Kllcnu bo glavna priča  proli njemu. On baje  dokaže, da je bi  Baralieri kukavica, ker je pustil vojsko  na cedilu ter bil med prvimi, ki ho bežali.  Pričakuje so z radovednostjo konečno rešen je. - ¦ Nemški kiincelur  knez   Uohenlohe   je   bil v Parizu. Temu potovanju  pripisujejo   važnost v lo-liko, ker je baje cesar  Viljem  spoznal,  d» sumov zvezi  z Rusijo i u  Krn tičijo more varovati nemške koristi v Ugipliu Z drugo strani pa poročajo, da je  Uolieu-lohe  potoval v  Pariz radi  svojih  zasebnih opravkov. Kdo ima prav?    • l/, Varšavo poročajo, da namenijo ruska vlada preosno-vati  šolstvo  v  poljskih deželah v Rusiji, v najviše šolsko oblast pa da poklice več poljskih  zastopnikov. — Iz Londona  poročajo, da se vrše mej rusko in kitajsko vlado pogajanja o odstopu  Rusiji postojanke  Pori-Artur, v kar je kitajska vlada baje pripravljena. —¦ Kakor smo že večkrat  naglasih, je Kuba za Španijo izgubljena. Poročujo sedaj, da so bila izmišljena  vsa  poročila o zmagi Špancev proli ustaScm, katere je priznal kot vojno vlast tudi vašingtonski  senat.  Španija hoče   na  vso  silo  zmagati   ter  je   sklenila poslali zopet 40.000 mož vojske.  Ali zmaga nstaše, je seveda uprašanje. Cesar ni mogel storili previdni  Marlinez - Campoz,  ne  stori niti krvoločni \Veyler.  —   Mladolurška liga je izdala oklic na evropske velevlasli, naj   izsilijo  svobodno  vožnjo skozi   Darda-nelle    ter    odstavijo   vladajočega    sultana. V oklicu se pravi,  da je  liga v to  zastonj silila Anglijo in Nemčijo, in ker niste boleli tega storiti te dve  državi,  pozivajo vso Evropo, naj stori  odločen  korak, naj si  bode tudi v  razpad  turške  države.  —  Angleška ekspedicija proti Dongoli   naleluje na odpor. Veja  naroda Zulu-Knfrov,  Matabeli,  so  napadli Angleže,  kateri so se jih ubranili le s tem, da so uporabljali  dinamit proti  množici črncev. Zadnja poročila pravijo, da se uslaja Malabelov  zelo širi  ter da  postaja  položaj Angležev   v  Afriki  enak  onemu   Italijanov. Naj bi rajše ostali doma! —Ker Anglija operira v Egiptu  na  strošek  egiptskega zaloga, kateri  *o  ji   dovolile  vse   velevlasli,  razna Francije in Rusije, kaže se na površju neka zmešnjava v pravem  evropskem  položen ju, kar je največ baje uzročila avstrijska   diplomacija, ki je zavedla  Nemčijo,   da je  pritrdila nakanam  Anglije.   Dunajski   ,l)eutsches Volksblatt* je  prinesel  te  dni   ze!6  simpatičen članek za Rusijo, a proti   angleški sebičnosti, kojo kaže v egiptovskem upr.išanju. Na pritožbo francoskih  posestnikov egiptovskih    zadolžnic   proti   izplačanju   dovoljenih sredstev iz egiptovskega zaklada za angleško operacijo v Egiptu, se je imela vršili v Kairu razprava    pri  mednarodnem   sodišču,  a  je bila   odložena na   14 dnij. — V  Aleksadriji se je pokazala kolera. — V Nizzi je umrl grški   državnik Tricupis,  bivši večkratni minister.
Razgled po slovanskem svetu
HrvaŠka. — Pri deželni vladi je nastala sprememba. Kar čez noč je bil imenovan novi oddelni predstojnik za uk in bogo-častje v osebi dosedanjega državnega nad-pravdnika Otona pl. K raj čo vi ta, bano-vega ljubimca. Dr. Kršnjavi je vpokojen. Ta nagla sprememba so tolmači tako, da sta bila navsknž ban in Kršnjavi. Novega predstojnika hvalijo uradne »Nar. NovinC, da je zel6 olikan ter da zna .temeljito madjarski. Ta njegova lastnost mu je gotovo pomagala do častnejše službe. Nam se dozdeva, da poslane novi predstojnik most čez Dravo, po katerem se uvede ma-djarščina v ljudske šole. Bog daj, da se motimo! -¦ Ban Hedervarv je odpotova zopet iz Zagreba na Tirolsko radi zdravja. -- iiazpor v stranki prava planiti še vedno. »Cisti- in .nečisti" so si v laseh, edino radi osebnostij, — .Obzor" je pri-
nesel k Veliki noCi članek, v katerem je ponudil koalicijo stranki prava, a je bil zavrnjen, da ni nikakega upanja. — Deželno-zborske volitve se bodo vršile baje že na jesen. — Neki ,Hi-vatski rodoljub« je priobčil v hrvaških časopisih oklic, v katerem roti rodoljube, naj bi ustanovili društvo, ki bi imelo svn. ., kupovati posesti v-Slavoniji in Bosni ter tam naseljevali ljudstvo iz ne-plodovitnih okrajev, oziroma, da bi se te posesti prodajale priseljencem hrvatske narodnosti na amortizacijsko odplačevanje. Želeti ^ bi bilo, da bi se uresničila ta misel, kajti tedaj bi se mogel preprečiti naval ptujcev v Slavonijo, ki jo je zel6 odtujil pravi hrvaški misli. — V kratkem izide v Zagrebu nov časopis .Balkan", katerega bo urejeval vpokojeni vseučilišCni profesor dr. Š. BrešCenski. Časopis je namenjen v dosego edinstva v veri in slogi med jugoslovanskimi brati. Tiskal se bo v Šolcevi tiskarni; vsak snopič bo stal 60 kr, — Hrvaški gimnazij se je preselil iz Reke nu Sušak na veliko veselje reških madjaionov in italijanašev, a na žalost hrvaške stvari,
Dalmacija. — Nemški cesar, na potovanju v Benetke, so je podal v Kotor, kjer ga je pozdravil namestnik David. — Nodvojvodinja udova Štefanija se jo podala v Zador in Splet. - Na Voliko noft jo bil na otoku Pngu poboj mej dalmatinskimi ribici in Cožoli. Ribiči so nakleslili 11 Cožotov. 21 ribičev jo bilo zaprtih, -• Kot pri mu v Gorici goriški pobalini napadajo Slovencu, tako tudi v Zadru zaderskn laki nafta napada Hrvatu ter muzo zusobnn njih stanovanja. Povsod so enaki v razflirjovunju laške pro-svele. — Bogatin baron HoUchlld potujo g posebnim parnlkom na Jadranskem morju ob dalmatinski obali. — GeAki plemenitnž Krof llan-iich je tudi po popotovanju po Dalmaciji. Takisto i nemški hriboluzci, V Splitu so 'ustanovili posojilnico po HoilV-eisenovi sistemi. To je So lo prva posojilnica v Dalmaciji. Bog daj srečo I — Done-dimji prodsednik prizivnega sodišča dalmatinskega v Zadru, Ivan Hrfilc, Jo vpokojon, Na njegovo mesto je imenovan J, 01 u ni o. OoSkM. ¦ O velikonočnih počllnleuli ho pi'r"fidill mlmlačoški državni poHlauci volilne shodo na raznih krajih, V teh fln hu poslanci opravičevali radi sklepa klubu, da bodo glasovali za Hudoutjevn volilno pro-osnovo, Pri nekulotih shodili je bilo iKrečonn poslancem zaupanje, pri drugih pa Ktiklju« čeuo, da morajo glasovati proti omiovi. V umni niliidočcški Hlrnnk! pokazali no sit na površji radikalnejši življi, ki nu inarnjo odstopili od svojih opozicijskih itučel. Kako Jo zitmičojo poslanci na Dunaju, w> nuni pokaže kmalu. Zitloriliio jo pač lo to, da Slovim! no morejo bili nikoli složni. Kur ni več Slaro-cehov, s kulerlnii bi ho ravsuli, stopili so na njih mesto drugi, Nezadovoljuožuv no pii-iiiiinkuje nikjer. —• V mestnem zboru praž-kcni jo bila prošli leden živuhna razprava, ki se jo odnašala na postavko 800 gld. za popravo spomenika sv. Ignacija Lojolo, kateri je bil poškodovan I. 18«.)0., ko bo jo zrušil Karlov most. Mludočoški svetovalec dr. Šajiier jo bil nasproten temu predlogu, dokazuje, da je bil spomenik postavi jen mi ponižanje češkega naroda, to je I. 1717., kot. znamenje zmage katolikov nad reformatorji. Tem navajanjem se je postavil po robu kanonik dr. Marek ter rekel, da bi se moglo reči tedaj, da je bila tudi husitsku doba ponižanje češkega naroda. Pri tej izjavi je nastal velik šum. Svetovalci so zahtevali, naj kanonik prekliče, svoje besede, kajti da so iste razžaljenje češkega narodu. Slednjič je podžupan dr. Podiipnv izjavil, daje kanonik res razžalil češki narod s svojim govorom. Postavka jo bila sprejeta z glasovi Slaro-čehov in nekaterih Mladočehov.
Galicija. — Pišejo, da je nasitila kriza pri vladi v Lvovu. Namestnik Sanguiszko bnjo odstopi, na njegovo mesto pa da pride Zaloški, dosedanji predsednik poljskemu klubu v drž. zboru.
Bosna - Hercegovina, — Bosanska vlada se skrbno pripravlja za inilcnijsko razstavo. Odločila je huje 2 milijona gld. v lo svrho. Vse pridelke Bosne-Hercegovine izloži na razstavi, u povrhu bo Se podpirala revnejšo prebivalce, da si morejo ogledati razstavo. — Mernik deželne vlade C. OeBter.-reicher je izdelal arhelooškorellfnl zemljevid Bosne - Hercegovine, katerega izloži na raz-' slavi. Zemljevid je izdelan natančno* na njem se vidijo mesta, reke, planine in doline vse v majhni obliki. — Na velikonočni ponedeljek so občutili potres v nekaterih' bosanskih krajih.
Črnagoro. — Knez Nikolaj jo-sklical trn Veliko noč pred se vso cetinjske katolike tir jih nagovoril. Bilo jih je 50, od teh le eden črnogorski podanik, ostali so bili turški in avstrijski. Njim je izjavil knez željo, naj jim bo srečna Velika noč ter dostavil, , da jim dovoljuje sezidati si nn Celin ju kulo-liško cerkvico. On jim bo tudi pomogel po svoji moči. Ta 'zjava kneza Nikolaja je razveselila katolike v Crnogori. Tako poročajo • iz Celinja .Srpskemu Glasu", kar nas le veseli, _ Knez Nikolaj odpotuje čez Dunaj 10. prih. in. k slaviioslim kronanja v Moskvo. .-
Srbija.  —  Novosadska   .Zastava*  je, pisala:   .Dokler   kralj   srečno   potuje, dotlej , nnpredujuki delajo v Srbiji, kar se jim zljubi. Da reft o posojilu V  Parizu  sloji   slabo, je  . gotovo, in težko, ako bo kaj ž njim., Ker so' državtis blagajne pražile,'je vlada   naprosila   • na veliki petek pri „N'rodni banki*/za  po- / sojito 205.000 dinarjev m račun posojila, ki • se' ima   skleniti   v   Parizu. Uprav tako si j*» izposodila 100.000 dinarjev pri upravi znkla^ ¦¦ dov.  To ni zadostovalo, nego si je šo izposodila — vedno na račun prihodnjega poso- v jila -1'150.000 dinarjev pi-i razredni loteriji. ,| Kdo povrne vse to   - vpraša »Zastava" — V'. naj razmišljajo oni. kateri so prevzeli  odgo-.'.-vornosl". — Vojaško zapnvedništvo je v za- T dregi   radi  denarja.  Državne  blagtjuice   sov' tako prazne, da vojaki ne dobivajo baje niti«.; hrane. Glavna blagajna je naročila vsem dovč- (1 nim uradom brzojavno, naj ji dopošljejo »e-j^ mudouia ves denar, kar ga imajo. LD.edan.Js;
se je odzval ter poslal 30 frankov, dragi so pa sporočili, da ni niti stotinke v blagajnah. Visokošolcem so že lani skrčili mesečne štipendije na 6 frankov, a doslej niso dobili še nič in žive v največji revSčini. Da se prežive, morajo.. cepiti drva po hišah in snažiti dvorišča, ker z zasebnim poučevanjem ni zaslužka. Tudi častniki žive že več časa na .kredo". To so re3 skrajno žalostne razmere, ako so resnične. Uzrok imamo dvomili, kajti imeli smo priložnost Citati pismo našega rojaka, v katerem pravi, da je tam kilo govejega mesa po 24—28 kr., svinjsko da je bilo pred kratkim po 16, zdaj je po 22-24 kr. Vino je po 30-36 kr. liter, sladkor in kava kakor pri ncs, svinjska mast po 40—50 kr. On je zaklal Ionsko leto 3 urešiče, dal za nje 60 gld. in dobil fc njih 120 kg. masti, torej že sama mast je povrnila denar; kje so ostale klobase, pršuti, noge, tri repi, šest ušes, tri srca, troje jeter, troje pljuč, žakelj črev. troje giavjn slednjič še 12 parkljev? Če bi čast-nlkom v Srbiji MotaYosTabb, gotovo ne bi mogli prcšičev kupovati. Tako posnemamo iz pisma o zasebnem življenju v Srbiji. O tem pravi naš rojak, da v njegovi novi domovini zrn k svobode krti Ij nje, vse, kar vidiš, vse, kar slišiš, slovnnstvu se žrtvuje, vsakdo ti je brat, vsakdo te ima rad! —? Tehta se za beraču kot zn kralja! Kaj ni to lepo? — vpraša na5 prijnteij, ••-- Uprav lo je uzrok, da nas /.astran takih uredb čifulsko - nemška druhal ne trpi in bi nas utopili v zliti vodu — ali vse zastonj! Slovan gro na dan! — Tako opisuje polo&aj v Srbiji Slovenec, a mi nimumo uzroka ne verjeli mu. Kar pornr-nmo o Srbiji, to storimo na podlagi srbskih čatopisov, Ako oni sami pretiravajo, temu nismo krivi mi. Prosimo rojaka, ker bere tudi »Sočo*, naj nam opiše položaj po svojem vestnem prepričanju, da izvemo resnico.
Bolgarija. — Notranje polojienjt- je normalno. Dozdovu se, da so se duhovi potolažili po Borisovem prestopil k pruvoslavju. Knez Ferdinand popotuje. Iz Pelrograda se riavrne baje v Berolin, Pariz in Dunaj. Bo sodeloval pri slavnostnem kronanju v Moskvi.
—  Prihaja na površje ftiznui (odpad) bolgarsko cerkve ter se dela na tem, da se zjedinile grška ekumenska in pravoslavna cerkev. Bolgarski eksarli bi odpadel. Koliko je resnično takšno poročanje, nam pove prihodnost. Misel baje no nahaja privržencev mej Bolgari.
ItualJ«. — Ker so bliža dan kronanja, so podvojili slavnostne priprave v Moskvi. Nnjboljšim strokovnim močem so poverjena dela pri olepšavi mestu. Za olepšanje mestne hišo so bodo uporabljali nnjdragocencji pili in »•kaotično cvetke. Izilclavajo poseben hram (paviljon), kjer pozdravi mestni znstop carja in carico. Na velikem polju zraven Moskve gradijo štiri gledališča, v katere bo brezplačen ualop. Za dvorjanikc cesarske hiše je najetih 30 hiš in 600 konj, kateri bodo služili carskim gostom. Tudi v Nižini Novgorodu, kjer bo razstava, se delajo slavnostno priprave za corjev sprejem, ko pride obiskat razstavo. V Nižem Novgorodu ostane 8 dnij.
—  Meseca avgusta bo v islern mestu tudi vseslovenski shod. — L. 1892. je štela Rusija brez velike kneževine Finske 119,288.804 prebivalcev in sicer evropska Rusija je imela 100,251.210 prebivalcev, Kavkaz '7,864.202, Sibirija 4,865.902 in ruska srednja Aziia 6,316.190. S Finsko vred šteje 122,000.000 prebivalcev.
Foulard - Seide 60 Kr.
bi* il.3'35 p. M.japr.nesische, cliinesische etc. in den ncu-esten Dessins und Farbcn, sowie sclnvarze, \veisse und farbige Hmnakarg-Soids von 85 kr. bis II. 14*65 per Meter— glatt, geslreift, karriert, gemustert, Da-maste etc. (ca. 210 verseh. Qual. und 2000 vcrsrii. Farbcn, Dessins etc.) Torto- und steuerfrei ins Haus. ~ Mustcr umgehend. Doppeltes Bricfporto nach der Sclineiz.                                                                       [2]
Kelden-Fabrlkeu O.Henneber^tlc. u. k. Hofl.),
_______                      Z0R1CH.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej ."ari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod ,9132*, firadac, poste
Izvrstne
jed i no priv.
škropilnice proti peronospori
inženirja Živica, katere so se splošno razširile radi svoje jednostavnnsli, trajnosti, lahke porshnosli pri vsakem obdelovanju irlja itd, prodajamo z garancijo po dosedanjih nizkih cenah
------i dr. v Trstu.
Razpošiljamo Škropilnice tudi s posodami nove vrste. Obrazce s cenikom pošiljamo rndovoljno in poštnine prosto. — Izdelujemo tudi razpraSilnike za žveplo in ne-60                 prenehljive vinske stiskalnice.                     i
Podpisana rodbina zahvaljuje presrčno vse one blage osebe, katere so se udeležile pogreba nji predragega
Rudolfa,
posebno pa preč. duhovščino, učiteljsko osebje s šoisko mladino, oddelek dornberških veteranov in njegovo godbo, pevskemu zbora za ginjljivo petje ter sploh vsem udeležencem domačim in iz sosednih občin. Bog jim poplačaj stotero!
V Dornbergu,-15. aprila 1896. 76                               Rodbina Bizjakov«.
tolminska posojilnica ti\ hranilnica,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Za izkazano sočutje v času bolezni, kakor m mnogobrojno udeležbo ob pogrebu našega očeta, oziroma tasta in deda
JakobaŽtaMarčIč^
izrekamo vsem prijateljem in znancem  najsrčnejšo zahvalo.
V Renčah, 15. aprila 1896. 77                               Rodbin* ŽnlthurMt.
Zahvala.
Vsem onim, ki so o bolezni in smrti, osobito pu na dan pogreba prcrauo umrlega naštga preljubega brata, svaku in strica
g. Kristijana Schfln-a,
posestnika in r.bft. tajnika, izkazali narn na kakoršenkoli način tolažbo in mnogoštevilne dokaze presrčnega sočutja, izrekamo tem potom najiskrenejšo zalivalo. Posebej pa se zahvaljujemo prečasl. duhovščini, polnoštevilncmu si. starešinstvu k g. županom na čelu; korporativuemu rokodcl. podpor, društvu, kakor tudi vrlim pevctMii in njih pevovodji g. učitelju za ganljivo p«>tj*> na domu in mirodvoru. Presrčna zahvala vsem domačinom za mnogobrojno spremstvo in občini za krasen venec. Zahv:tlo pa tml; vsem bližnjim gg. iz Ajdovščine, Križa, Dolu itd., kakor tudi vsem daljnim in ostalim častilcem pokojnika, ki so še. svojo prisotnostjo povišati blagovolili tiižuo slovesnost. Bog stotero vsom poplati!
Lok a vec, dne 12. aprila 1896.        7ii Fra n c c S oh 6 n, brat. Ivana omož. ttebek, Margaretaomož. IIrova t,  Alojzija  omož.  Kravo s,  Ana  omož.
Raj ur iu Marija Sclion, sestre. France   Rcbek,   France   liro vat,   Anton
Krav os, Jernej Uajer, svaki.
Avgust Se: ho n;   Marija  in Katarina  liro-
vat; Leopolda, Kristina in Uermiua K eb e k;
Kvg('ii, Albert, Bajner in Gabrijela R a j e r ;
bratranci irt bratranke.
BAZGLAST
Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini, regislrovntia zadruga z neomejeno zavezo naznanja svojim zadružnikom, da je občni zbor dne 29. marca 18;)G. odobril vže udom razposlani računski sklep za dobo od 1. maja 1894. do 31. decembra 1895. in sklenil čisti dobiček od 137 gld. 07 kr. na sledeči način razdeliti:
1.   Zadružnikom, ki so do konec lela 1894. zadrugi pristopili, se izplača 4°/o dividendo, kar znaša 80 gld. 80 kr.
2.   Reservnemu zakladu se pridene preostanek 50 gld. 27 kr.
Reservni zaklad za prvo upravno leto znaša 354 gld. 07 kr.
Dividendo se izplačuje vsako nedeljo od 9. do 12. ure v lastne"« uradu v Ajdovščini.                                             74
Ajdovščina, dne 12. aprila 1890. N a č e 1 s t v o.
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Giardino 8 *>¦ C                         priporoča
pristna bela    J*$&&r     furlanskih,
In črna vina    *Ty|P      briških in
iz               <v*»            isterskih
vipavskih,         *ty           vinogradov.
Dostavlja na <lom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske   monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorec. 1           Cana imrm. Postrazaa poltena.
Primorsko druitvo za varstvo lova, ribarstva in ptičev naznanja težko izgubo, ki ga je doletela smrtjo svojega člana in marljivega zastopnika, gospoda
Aleksandra Rosmana,
viteza reda Fran Josipa, c. kr. svetovalca v pokoju, c. kr. notarja itd. umršega v Bolcu dne 14. t. m.
V G&inoi. 17. aprila 1890.    *                                                    7«
VABILC
K
OBimmmu zbobu,
KI BODE
v sredo 6. mnja 1S96. ob 10. nri dopol. v obč. pisarni v Tolminu.
I)XEVNI REI>:
1.  Poročilo ravnateljstva, polaganje računa in bilance za leto 1895.
2.  Poročilo nadzorstva o računu in bilanci za leto 1895.
5._SfcIepanje o porabi čistega dobička.
4.   Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
5.  Morebitni predlogi.
V Tolminu, dne lfi. aprila !8W.
RAVNATELJSTVO.
\to do 3QQ $t&. mesečno
* ""          iluiijo       *---•¦               ¦-              *- *•    "-
n pruilaj« »aUniti >trik, a il.t ti t imtr fonuiliie p
ilumljenih  ilri.»\niii   papirjev
V™'10-*           Srd. dr.                     P
U. POGAČNIK|
K            ae je preselil            ^
| v via del Pinte nuovo št. 26 J
ft             (llmrslakova hiša).             ^
A    O rdi nuje tudi pismeno.    ^
t\              lii-ciaurc. ij tuberkulozi p<» «»0 kr.             a^
Qa^s\
Za svojo, na veliki itt mnogo fivkven-tovani cesti' Trst- Reka stoječo liiV* iu gospodarska poslopju Isfalit liitj<M!liitk;i, ki ta mi liolcl vzeli v zakup tudi krtino iu ki Iti nsel dovnljtiit sredstva in sposobnosti za inlanovilev prori.-ijiilniri' z nif^ardm hla^nui in /. dczcltiiini jiridclki na (Irolnio in debelo,
1'ripravlJRii som v prvem lelu vdrlrži-viiti se lepi podjetja z delom in denarjem.
Radi svojačasne prsaalltv« na Dunaj prodam ludl vse posestvo, lo* ioče blizu svetovno znanih ikoc|an* sklh |am. proti plačilu na desetletno obroke.
Aleksander Mahorčič,
2.'i, 1*>                              Matuvuii pri Diva.-i.
Pražko hišno mazilo
1/ lrltnriie              -'. •'.«-»
B. FRAGNER-JA v PRAGI
je staro, najprej v Pnijri ujtoraliljcvaiio hišno zdravilo, katero vzilržuju riste rane iu jih tuili olivarujc   neristohi!   ter   iibl:«Lnj«ire   ili-luj«  na
V obrokih po 3.'> fn 21 kr. S pošto <> kr. vcf. Dnovno razpnsiljiinjo ji o pošti.
^Sjjfipjji*            znano zaSriino znsimko.
^ ¦'*                           Slavna zalaga:
B.FrannBr,•«kaniiipn.,(":nK.Mii orlu",
Mila Hrana, u n|l« Siirnrm illci 2G3.
CPATKIU                   J
XOPBATrKO-I\\VCKlii f 2          r.lOHAPL          %
^   (Kratki luvatsko-ruski slovar)   f^
0                               in                    71  3-2 %
i* Riečnik za prevodjenje s rus- J kip na hrvatski.      • ^          SestavU A. C-D-P-B-I,.          9
2                            Cena BO fxr.                            5
• Y komisiji pri J. pallichu # 2        na Travniku.        J
Rojaki
hiilpiVarit  na/.natija  si. ribnnstvii. •!a ,j*> oilpil v ROŽni dOlini tllt.sen-
ntaij novo restavracijo
Zivoli".
\  is;   ttm i/iiuriio pijačo   ter  po-strez»" x zdtavimi nnzliiui jedili.
l'rif»r»roc;i se rojakom v lioriri za Maifohottto ohiskovanj«'.
JOSIP TOROS,
Anker                '•> ~-'u'
Liniment. Gapsici cd m p.
1/. Kifhtcrjeti' le k ur ne v 1'rutrl pripoziMtiri kot Izvrstno bol ubla« žujočo mazilo; /a cmo jo kr.. 7o kr. in 1 »lil. s.; dobi po vseh li-k:ii <h. N.ij s«- z;iltf.v:i to splošno prif, '¦>-Ijeno domače zdravilno sred«<vo vfiltm !-
Ricfcterjev Liniment s »sidrom"  W^<S**\
kot. edino pravo   in v/anif    , *   |   i1'
le liifco strjriiifii,  ki |e pre-     V\AJ[
vii|fti:i s .^ilroin-  kot .'.n.iiiu     h?* A
z.iVitno ziiiiiiik".
Ricdtarieva lekarna „pn zhtem levu9' v Pragi.
Tovarna uzornib telovadnih priprav JOS. VIN.DYŠ-A,
v Prag-i na Smihovu
tfiulia-Smi.l.ov) Vinohr.i.tsLa u:i> .¦ .-i-.'... Mo.
k poiiohifintt uzonirtnn prirojfvnnju
sokoiskili in šolskili Iclovadnic
po najn"ti>jLih pripnzii.m.ti in t i.«k:ir'nili M-,!.anfj.
V ta i\i)li,'.7. j.- tia r.sz|i<>l.n."i> tiiiso/D prlpou.*!!-' jo.-ili spsi.al iii,inu.-ili iu iuoz..:;i>i.ih.
j .-« pa na inf-vnc ni.riikr -,.«> vi.'.ji m t:t:><i\\«^i
j      jVavadns priprave so vedno v zabjji.
ftilnii-e   poi.ija   ila' .'..ihuZ,   bt</.^'u,'  y.i 'lu~'nš'.,' l'opii»vc 1/vrNiijc po iiajiil>jlb veimli.
Važno za wse lastnike vozi
I. dunajska-novomtšlta čistilnica smole in terpettn. alja, tovarna za katratnve proizvode in tolšina
FranG pl. FurtcnbaGti S -.
v iMiiiajskcui Novem Jlesti
» /mr-i'. m*  n»' ¦/.irtvjr od t»'i-v-nj:i, ne «>tit*-«*«-. — 'ohltcdir.i /it oUru-li I jen e osi.   Dobra  t itd t odprte n«»i. l'<ii\,M:h;t /:i T-stii-1 m i/.iiiin-   ti.'pr.i\c.
KemičuB preiskana t   Praktični poskvšeaa!
Brez kisline. Bre2 vode. Brez smole.
¦NT» BT* Razpošilja
70  4-2
V  Avstro-Ogrerski postnim* pi-o«
V  Bosno in Hercegovino posinit.o pi
V  inozemstvo iz ra/i.ioJiljalnuv v Pun.ij-
izvirnih plošr-iiia.itili paS
Cene jednl pusicL:
:al. i„,
I
Bratje Placht, I
tovarna            i
za strune '
«'n    9,i9-!6 ' slasheiio orodje    '
iGtifinbaGh 379 !
pri Heovjesko     \
prijioroJata:             ,
strune, loke, celia, , cifre, kitare, man- . doline, piičala, klarinete, svir. iz plato, ' bobnOp harmonike itd. Itd.     ' avtomate, «o|- i niče, simffo- | nione, glaso- ,
____I vir je,  harmo- ,
nljo, orgije Itd. itd.           '
Ceniki zastonj in franko,"   ! Ceniki arlstonov itd.           '
riapo*iljftji» te le  proti dopisanim 25 kr.  |
Ckr.
privil.
krojaški itiarnl in krojni aparati
Martina Poveraj-a,
trgovca in krojaškega mojstra v Gorici.
Edina (n največa zaloga Ugotovljenih možkih in dBftkih oblek, vsakovrstnega blaga, po-vrfinlkov, dežnih plažčev, suk-nenega blaga za Lc. duhovščino, za c. kr. uradnike fn c. kr. častnike z vsemi pripravami, za pomladno in letno dobo.
Sokova pomoč fuomenO.
K.l..«   žrli   if.i- !|   U.;   t„il..   vili-. !|   puv    ,.-.
Ž(ilt)»lt'(iii in okreučnjodi
eliksir iz kine in železa
je  pos..|.||«i.t                         «. n;
Cristofoletti-jeve lekarne.
ima v.-i'!'i«:ii /.> U i'.:i in Svii.c \ j»viln;iki tuno/.ini. je p'Mtin'-.M iikii^.i ler brez il!tir';l: Sliini^ivili tiiifiii. I7.ri.rti> t;.k. ni.ijinji* }>t'e-"Li.l\fi'ill   pr«-lii.:L!lV  siiiliukiVlIn-!.
J-.I11.1  M.-kler.iia   irill jir.iiiiov 7.t.im-¦gflSjf- 80 kr. -%ti|
Isi stroji m poljedelstvo in vinarstvo.
IPeT- Cene napet znižane. -^Q
Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave.
Ta veslava s!isL;Unii! imii večo .-ti^k;\joi"o moč, nogo seslava  \-ieh
drugih ^tisk.iluic. Stiskalnica za olja, Itiaraulicna stiskalnica, ikrepilniea proti paronospori Varmoralova sostava. T*> moje SLropilni.v so znane kot najboljše in najcenejše: avtomatižna ikroptlnlca, mastitniea s robkačam, stiskalnica za sano, trtiarja i. t. J. ijsdel»u> po najboljšem proizvoda
n: Heller na Dunaju
II/2 Praterstrasse, 49. Cenike in spričevala razpošilja zastonj. Išče zastopnike Varovati »a \m panarajanj.            38, i\—\t
Ig
•   KniMK'n/jirtM'/iooliiiim niljoinalfrin
•           zastonj in po.šinJni' pro>to.          '
Krojai-em   [..-'.;,.•.  n.¦:"...!.Ivlimi  liojrsto   n<.n»*  J u/. o mike.              ¦<-   i()    u   1
Snovi za obleke |
1 jiinivieu :n iti^klut; r.i <" tlnliovirliio, [:« i.i.'.i:i..- t.:.iK-i i 1 c kr. iiiiUlniški< oprave, \ trr»«p, »iriiji-iCiKui«, telovnilce, lUrrjo. I!l.»
1 si  klljsrd«-  ,!•  stiilo  2i   lirro, pri-vlvkP  z* <
>'aj»-fja ZillfffUi.iljer-k.r,:.!, ton šk.VJ   ' -'ki^.i   li..;i;:i r..i iroij»"'e i:s /puikc J'.> 1   lz«ir»:h  <«>nali v  lohii! "ts-md^ !:i. <!a  t:i.'.i- n.i-I ta;ait i.1)-kr.:n.-.n lekino^in:«         >«Jvp?Js iz-
[,va i.'.:i^a z.: iiMi-ke olilfke J lt.ivv.ili. Snoii, katere «i» 1 niiir:' prati, potni pla>fl i'.l '/.d. t itn li pulcm 1 ¦ • -¦ ' ¦ • --• ''..:po1i.-\.v.iz.iroU-¦. ,-nn:lio. ir-le il.1.1 [ Ceno vrnino. p«5t«>»i», trajno, činto volntno ] I siikneno bl»sn t''.' ne e ri.- krpi>, kaleio «e [ %p1JaJi> ui:i krojaike^a ilel«, priprr.i:*
Joh. Stikaroffsky,
W Bri8   vSrciliščo avs'.rijrkc  olnln.je sukna).
i Sajtcfja tovarniška zalou-a stikna v veljavi pol milijona gld.
• Sazrešiljanje samo proti povzetju! -*« !