KJE BOMO ZIDALI?
Odločitev je odvisna od nas
Izvršni svet naše občine je v juliju raz-pravljal in dal v javno obravnavo tri urba-nistične rede in en zazidalni načrt.
V avli stavbe Skupščine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 ter v prostorih kra-jevne skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želimlje bo do 30. septembra razgrnjen urbanistični red za območje krajevnih skupnosti: Pijava gorica, Turjak in Zelim-lje.
Gre za območje, ki se razteza v dolžini kakih 12 km in v širini 2—4 km in se dvigne od okoli 300 xn nadmorske višine Ljub-ljanskega barja do višine 748 m, kolikor jih ima najvišji hrib Gora s cerkvijo Sv. Ahaca. Kot nekakšna os vodi skozi celotno območje regionalna kočevska cesta, ki na jugu skozi Velike Lašče nadaljuje pot pro-ti Kočevju, na severu pa skozi Skofljico pelje v Ljubljano. Razvoj tega področja ni bil popolnoma v skladu s pričakovanji pred leti sprejetih urbanističnih dokumen-tov.
Zato je eden osnovnih namenov »Urba-nističnega reda za KS Pijava Gorica, Tur-jak in Zelimlje« nanovo vzpostaviti načrt-nost ter s tem preseči stihijnost, ki je bila v prostorskem razvoju obravnavanega ob-močja prisotna v zadnjem obdobju. Izho-diščna zahteva tega ijrbanističnega doku-menta se nanaša na dfiranitev vloge, ki jo ima območje že danes, njeno čedalje bolj potencirano pomembnost pa lahko priča-kujemo tudi v bodoče: kot turistično re-kreacijsko zaledje Ljubljane, v manjšem obsegu za stanovanjsko gradnjo priseljen-cev ter za dejavnosti, ki se navezujejo na tranzitni promet po kočevski cesti.
Dosedanji urbanistični red v območju današnje KS Pijava Gorica je predvideval le dva zazidaina otoka: VS 249 Pijava Gorica in VS 250 Smrjene. Vsi ostali kraji pa so bili opredeljeni kot nezazidljive po-
vršine. Ta urbanistični red pa tudi njih zaokroža v zazidalne otoke. Poglejmo, ka-teri so predvideni novi zazidalni otoki v območju KS Pljava Gorica: VS 249/1 Pi-java Gorica, VS 249/2 Drenik, VS 249/3 Brezje, VS 250/1 Smrjene, VS 250/2 Zgornje Smrjene, VS 250/3 Spodnje Smr-jene, VS 250/4 Spodnje Smrjene (kjer so centralne dejavnosti), VS 250/5 Gradišče nad Pijavo Gorico, VS 250/6 Laze, VS 250/7 Vrh nad Želimljami, VS 250/8 Hrib Sv. Petra.
V KS Turjak je bilo v dosedanjem Ur-banističnem redu iz leta 1974 predvidenih šest zazidalnih otokov. Novi urbanistični red pa predvideva naslednje zazidalne oto-ke: VS 252/1 Veliki Ločnik, VS 252/2 Mali Ločnik, VS 252/3 Sloka Gora, VS 253/1 Ščurki, VS 253/2 Cetež, VS 253/3 Prazniki, VS 253/4 Javorje, VS 253/5 Ma-li Osolnik, VS 254/1 Gradež, VS 254/2 Laporje, VS 255/1 Turjak,,VS 255/2 Tur-jak, VS 255/3 Turjak. VKS Želimljeso bile z dosedanjim urbani-stičnim redom zazidljive le Želimlje z oz-nako VS 251. V območju je poleg Želi-melj večji kraj še Klada, ki je bii doslej prikazan kot nezazidljiva površina. Priču-joči dokument obe navedeni naselji opre-deljuje kot zazidalna otoka.
Urbanistični red za Škofljico
Območje Škofljice se je v preteklih letih sorazmerno hitro razvijalo. Temu razvoju sta botrovali predvsem dve dejstvi, na-mreč, da skozi območje vodi tranzitna ce-sta Ljubljana—Zagreb, od katere se v sa-mem naselju odcepi Kočevska cesta, drugo dejstvo pa je močan razvoj Ljubljane, kar je vplivalo tudi na območje Škofljice, ki je postalo eno izmed primestnih razvojnih območij (zaenkrat predvsem kot naselitve-ni rezervat). Temeljni razlogi izdelave no-
vega urbanističnega reda so torej pred-vsem eksternega značaja. Izhajajo iz spre-memb, ki so bile v območju Škofljice pov-zročene »od zunaj«.
Če gledamo na območje v širših prostor-skih in tudi funkcionalnih okvirih lahko trdimo, da so proste površine okoli Škoflji-ce, zlasti pa ves pas ob cesti Ljubljana-Za-greb in južno od Dolenjske železnice pri-merne za vse dejavnosti, ki jim je potrebna dobra prometna povezanost, ki so jim po-trebne velike proste površine, ki si lahko privoščijo gradnjo na slabših tleh, ki ne potrebujejo večjih količin tehnološke vo-de, saj večjih kapacitet vode v območju ni na razpolago.
Omejitve in posebnosti terena, katerega namensko rabo načrtujemo, določajo osnovne celote, v katere se združujejo za-zidalni otoki. Za proizvodne dejavnosti so predvidene površine v jugozahodni razširi-tvi sedanjega otoka za proizvcxine namene VP 245/1. Za stanovanjsko gradnjo je po eni strani predvidena dopolnitev in zao-krožitev obstoječih zazidalnih otokov se-vemo od železnice, po drugi strani pa je predvidena zaokrožitev že doslej predvi-denega otoka VS 245/7 (Škofljica) in oko-liških še nepozidanih površin vzhodno od Kočevske ceste v nov sklop zazidljivih po-vršin. V podaljšku zazidalnega otoka za stanovanjsko gradnjo z oznako VS 245/10, ki leži severozahodno od proiz-vcxlne cone VP 245/1 je v smeri proti Ljubljani osnovan zazidalni otok za stano-vanjsko gradnjo VS 245/11 s površino cca 7 ha. Za centralne dejavnosti so predvide-ne površine ob Kočevski cesti, ki bi se spajale z zgoraj navedenimi stanovanjski-mi površinami južno od železniške proge in podaljševale do železniške postaje ter nekaterih že predvidenih centralnih objek-tov ob njej (trgov:na, PTT v Pevčevi doli-
ni). Novelirani urbanistični red predvideva 19 zazidalnih otokov, ukinja pa zazidaini otok VS 245/5, ki ga je določal Urbam-stični red iz leta 1974, vendar so bile zara-di kmetijske kakovosti zemljišča njegove površine doslej še nenačete.
Osnutek urbanističnega reda za območ-je krajevne skupnosti Skofljica bo javno razgrnjen 60 dni, do 30. septembra, v avii Skupščine občine, Trg MDB 7 in v prosto-rih KS Škofljica.
Zazidalni načrt VS-109-Dolgi most
Omenjeni zazidalni načrt zajema pro-stor južno od Dolgega mostu do gozdne površine Mestnega loga v smeri sever-jug in zazidalnim otokom VP-4 ter zeteno po-vršino (oz. zazidalnim otokom VP-7) v smeri vzhod-zahod. To ureditveno območ-je, VS 109 Dolgi most, meri 60.500 m2.
Območje med Cesto v Zgornji log in zahodno mejo otoka je namenjeno mešani stanovanjski in obrtni gradnji, kar je delno posledica doseda-nje nenačrtne pozidave pa tudi v skladu z zahte-vo Krajevne skupnosti Kozarje po izgradnji večjih obrtno stanovanjskih objektov za že zna-ne investitorje.
Omenjeni predel je bil v preteklih letih skoraj v celoti pozidan s stanovanjskimi hišami, zato zazidalni načrt obravnava predvsem dopolnilno zazidavo na praznih parcelah in komunalno ter prometno problematiko.
Osnutek zazidalnega načrta VS-109 Dolgi most je bil javno razgrnjen v avli stavbe skupšči-ne občine in v krajevni skupnosti Kozarje mesec dni, do vključno 30. avgusta.
88 spominskih dreves
Do 15. septembra bo v javni razpravi in raz-gmitvi tudi osnutek Urbanističnega načrta oae-lenitve 88 spominskih dreves za tovariša Tita. Osnutek je razgrnjen v avli stavbe skupščine občine, Trg MDB 7 in v prostorih sedemnajstih krajevnih skupnosti. Gre za akcijo, ki joorgani-zirano vodimo, z enakimi kriteriji, v celotra Ljubljani. O pristopu in poteku dela so se dogo-vorili predstavniki štirih ljubljanskih občin že v januarju letos.
N. L.Č.