CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 97 KRANJ, petek, 20.12.1985 mmm S2IGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJSKA GORA — Kranjska gora je pripravljena na petindvajseti mednarodni FISpokal Vitranc. Nad devetdeset smučarjev iz Evrope in Amerike bo danes v svetovnem moškem pokalu merilo moči v veleslalomu, jutri v slalomu. Danes bo na smučišču Podkorena ob 10. uri start veleslaloma, jutri ob 10. uri pa bo start slaloma, (-h) — Foto: F. Perdan DANES V GORENJSKEM GLASU: stran stran stran stran •n 11: 5: 10 Nezadovoljstvo izsililo predčasen poračun Lesarji grozijo z nakupom lesa pri kmetih Poslovno nemirni Elan potrebuje prožno, tržno usmerjeno organizacijo In zbrali smo se tudi zoper obup Tom in Jerry in Rdeča kapica V sili si režejo celo mozolje Kako smo gospodarili v Jugoslaviji ln Sloveniji Izvoznega plana ne bomo uresničili velja« nah — to je po 20 litrov naenkrat. Oskrbo z gorivom v Sloveniji bo normalizirala dodatna količina uvožene nafte, ki je že prispela v resko raflnenjo iz L,b.^.nAngo. V SREDIŠČU POZORNOSTI Srce bije za Kranjsko goro in za naš smučarski šport Kranjska gora se je tudi po zaslugi tekem za svetovni pokal in imenitnih uspehov naših alpskih smučarjev razvila iz skromne vasice v svetovnoznano zimskošportno in turistično središče. Še celo več: prav zaradi pomembnih mednarodnih tekmovanj, na katerih se z delčki sekunde bojujejo najboljši smučarji sveta, se uvršča ob bok Wengnu, Madonni di Campiglio, Val dlseru, Adelbodnu, četudi ugleda, ki si ga je na ta način ustvarila v svetu, še ne zna in ne zmore prodajati. Res je, da je v preteklosti precej izboljšala turistično ponudbo in izdatno razširila smučišča, toda še vedno ima zastarel sistem žičnic, vrsto pomanjkljivosti in premalo denarja, da bi lahko skokoviteje napredovala — in s športno-turistično ponudbo opravičevala ugled, ki ga sicer uživa med prireditelji tekem za svetovni pokal. Tovrstna mednarodna tekmovanja, za katera se vsako leto poteguje domala sto smučarskih krajev na svetu, pomenijo za Kranjsko goro najcenejšo in najučinkovitejšo reklamo. O kraju se piše in govori, v sliki se pojavlja na televizijsklih zaslonih v številnih evropskih državah, v Ameriki, na Japonskem, v Avstraliji... Uspehi Križaja, Strela, Franka, Petroviča in ostalih naših so veliko pripomogli k uveljavitvi Kranjske gore v neizprosni konkurenci prirediteljev tekem za svetovni pokal. Pa ne le to: pospešili so razvoj in razmah športnega in rekreacijskega smučanja v Sloveniji in tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Trikrat zavite smučarske vrste, kakršnih smo bili doslej vajeni le v Kranjski gori (in še na nekaterih slovenskih smučiščih), se zdaj vijejo tudi v osrčju Bosne, v Srbiji, v Makedoniji... Letošnji športni dosežki naših alpskih smučarjev in smučark (zmaga Roka Petroviča, drugi mesti Bojana Križaja, prodor Mateje Svetove k svetovnemu vrhu, prve točke Mojce Dežmanove, spodbuden start Grega Benedika ...) so zadovoljili tudi najzahtevnejše privržence belega športa. Vsi vemo, da so tokrat naši tekmovalci dobro pripravljeni in da je le od trenutnega razpoloženja in športne sreče odvisno, kako bodo zrežirali današnjo in jutrišnjo kranjskogorsko predstavo. Navijajmo športno, imenu Kranjske gore in njenih junakov dostojno, ter v športnem boju nagradimo najhitrejše, najspret-nejše, najsrečnejše — ne glede na njihovo ime in državo, iz katere prihajajo. Tudi po tem, kako se bomo veselili uspehov oziroma kako bomo prenesli poraz, se nas bo smučarski svet dobro zapomnil. C. Zaplotnik Najboljša enota v ljubljanskem armadnem območju Planinci najuspešnejši Poveljstvo ljubljanskega armad -nega območja je minulo sredo priredilo tradicionalni sprejem za novinarje ob 22. decembru. Da je bilo tokratno srečanje v vojašnici Andreja Žvana-Borisa, ni naključje, saj tudi v njej živijo in delajo pripadniki letos najboljše enote v območju. To laskavo priznanje je po letu dni premora ponovno pripadlo enoti, ki nadaljuje tradicije 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren. Starešine in vojaki pa so si ga z zglednim delom v preteklih devetih letih priborih že četrtič. Zvezni zavod za statistiko je posredoval rezultate jugoslovanskega gospodarjenja v letošnjih enajstih mesecih, primerjane z dosežki v er*akem lanskem obdobju. Nekaj glavnih podatkov. Industrijska proizvodnja se je povečala za 2,4 odstotka, s čimer ne jttoremo biti zadovoljni. Razen tega je bila rast proizvodnje izredno ^usklajena. Na Kosovu je porasla za skoraj 18 odstotkov^ Vojvodini še za pol odstotka ne. Kljub skromni rasti proizvodnje se zaloge ko-Plcijo. Za dobrih 12 odstotkov jih je več kot v enakem lanskem obdobji- Zaloge reprodukcijskega materiala so večje za dobrih 17 odstotkov, a*°ge širokopotrošnega blaga pa so večje za dobrih 5 odstotkov. Ze sedaj lahko trdimo, da Jugoslavija izvoznega plana ne bo dose-pla- Samo decembra bi morali izvoziti za 2,7 milijarde dolarjev blaga Z1 storitev, če želimo izpolniti letni plan. To pa je nemogoče. Izvoz se je Povečal za 6 odstotkov, uvoz pa za 2. Najmanj uspešni smo bili pri izvo-u v dežele v razvoju. Planirali smo namreč 12-odstotno povečanje iz-°za. Izvoz trenutno pokriva 87 odstotkov našega uvoza, kar je za tri dstotke boljše kot v enakem lanskem obdobju, vendar manj od načrtnega. , Za Slovenijo so podatki nekoliko razveseljivejši. Posebno zaradi J*ga, ker oktobrski izvozni rezultati niso bili blesteči. Novembra smo sPeli zamujeno nadoknaditi do take mere, da letošnji slovenski izvoz a 5 odstotkov presega uvoz. Novembra se je naš izvoz povečal za 38 odstotkov. -jk Podelili Severjeve nagrade — V torek zvečer so v dvorani Loškega odra podelili letošnje Severjeve nagrade. Za najboljše igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih v sezoni 1984/85 sta nagradi prejela Brane Grubar in Tone Kuntner, za najboljše igralske stvaritve študentov gledališke umetnosti Violeta Tomič in Kranjčanka Bernarda Oman, za najboljše stvaritve na ljubiteljskih odrih pa sta bila nagrajena Alenka Bole-Vrabec iz Radovljice in Vlado Zupančič. Več o prireditvi na 5. strani. — Foto: F. Perdan Iz leta v leto so dograjevali borbeno pripravljenost, kar je njihova osnovna naloga. Ker vemo, da se urijo za boj na najzahtevnejšem, gorskem zemljišču, je najbrž odveč poudarjati, koliko truda so morali vložiti za dosego visoke stopnje usposobljenosti. Kljub težavnemu in nevarnemu ufjenju med njim ni prišlo do resnejše poškodbe, saj je skrb za varnost ljudi na prvem mestu. Pri tem ima pomembno vlogo tudi kakovostna alpinistična in druga tehnična oprema, v kar smo se prepričali med ogledom krajše vaje v plezalnem vrtcu. Ob strokovnem usposabljanju so v enoti namenili veliko pozornosti izboljševanju življenjske ravni njenih pripadnikov. Z lastnimi žulji so prenovili prenekatero stavbo, uredili va-dišča in igrišča ter posodobili stanovanja starešin. Hkrati so pomagali, kot je naglasil poveljnik Špiro Niko-vič, pri mnogih delih zunaj vojašnic. Sodelovali so pri napeljavi vodovoda v Crngrobu in drugod, zgradili tri kilometre cestišča med Davčo in Novaki, napeljevali telefonsko omrežje na Jezerskem in v Žirovskem vrhu, urejali planinske pašnike, odstranjevali v viharju porušeno drevje, urejali smučišča, nesebično pomagali pri organizaciji velikih športnih prireditev in postorili še marsikaj. Z deli so družbi prihranili za več kot 46 milijonov dinarjev izdatkov. Za največje priznanje pa si štejejo, kakor je ob koncu ugotovil komandant najuspešnejše enote, da jih prebivalci zaradi tega spoštujejo in zaupajo v njihove sposobnosti. S. Saje IZKORISTITE VELIKO TRADICIONALNO PRODAJNO NOVOLETNO SEJEMSKO PRIREDITEV mm. i 26. novoletni sejem J bela tehnika, pohištvo 2 konfekcija, volna, krzno 2 kmetijska mehanizacija in rezervni deli 2 lesno obdelovalni stroji J avtomobilske gume • čevlji ■ 2 novoletna darila ^Sjirehrambeni izdelki_ Kranj, 13.-23.12/85 _vsak dan od 9. do 19. ure_ TUDI DEDEK MRAZ KUPUJE NA GORENJSKEM SEJMU! ZANIMIVOSTI: • velika izbira na enem mestu • ugodne sejemske cene • dostava do doma • krediti • ostala presenečenja Vsem delovnim I judom in občanom želimo srečno novo leto. a@SISSSoJJ©IEnGLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 20. DECEMBRA 1985 NAŠ SOGOVORNIK Programsko volilna seja občinske konference SZDL Škof j a Loka Potrjena frontnost Škofja Loka — »Vsebina razprav na letnih programskih sejah krajevnih konferenc socialistične zveze nas prepričuje, da imajo ljudje v večini krajevnih skupnosti še dovolj volje, da se spopadejo s težavami in jih uspešno rešijo. Ne marajo sestankov, pripravljeni pa so sodelovati na konkretnih delovnih akcijah,« je na sredini programsko volilni seji občinske konference SZDL Škof j a Loka uvodoma dejal predsednik konference Štefan Žargi. V svojem poročilu o delu v tem letu se je Štefan Žargi dotaknil več področij dela in življenja, na katera je segla socialistična zveza in s tem ponovno dokazala svojo frontno vlogo. To so področja gospodarjenja, svobodne menjave dela, priprave dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov, varstva okolja, informiranja, priprav na volitve. »Prvo fazo, to je evidentiranje, lahko dobro ocenimo,« je dejal Štefan Žargi. »Če bomo želeli dobiti pristanek evidentiranih za opravljanje odgovornih vodstvenih funkcij in za delo v delegacijah, bomo morali hkrati spremeniti tudi odnos do delegatskega sistema. Nezaupanje v skupščinski sistem je bilo že večkrat izraženo, ker se predlagatelji vse prepogosto trudijo, kako naj nek predlog, .spravijo skozi', namesto kako naj se o njem delegati resnično dogovorijo.« »Do volitev nas čaka tri mesece trdega dela. Sindikat kot nosilec priprav v združenem delu se bo moral bolj dejavno vključiti. Vse se začne in konča s človekom, z njegovim znanjem, s sposobnostjo in z odnosom do dela. Tega nikar ne po-zabljajmo, zlasti ne zdaj, pred volitvami, ko naj bi prava mesta res zasedli pravi ljudje, pozabljati pa ne smejo tudi v združenem delu, v katerem se je že večkrat pokazalo, da so krivci za gospodarske težave prav oziroma tudi nesposobni poslovodni delavci. Na pomoč pokličejo šele, ko jim je voda že globoko v grlu, ko se kažejo rdeče številke, so medsebojni odnosi do kraja skrhani in ko odhajajo delavci, ki bi lahko največ pomagali k rešitvi.« Ida Filipič-Pečelin, predsednica občinskega izvršnega sveta, se je med drugim dotaknila težav, ki so prisotne pri pripravah planskih dokumentov. Pozvala je ljudi, zlasti v krajevnih skupnostih, naj svojih lokalnih interesov vendarle ne postavljajo tako zelo ostro pred ponujene rešitve, ki morda vedno res niso najboljše, a so dolgoročne in skupne za velik del občine ali celo občino. Navedla je par konkretnih primerov; centralna kotlovnica je trenutno predvidena na Trati. Ljudje so rekli ne, kot bi verjetno rekli povsod, kamor bi jo nameravali postaviti. Dolgoročno je industrijska cona predvidena pod Godešičem, zunaj stanovanjskega naselja. V krajevnih skupnostih Reteče in Godešič so proti. Marmor namerava postaviti čistilno napravo. Kam? Srečujejo se interesi varstvenikov kmetijskih zemljišč prve kategorije, interesi kmetijstva, ekologije, tovarne. En interes bo gotovo treba žrtvovati za interese vseh drugih. Matjaž Cepin, predsednik skupščine občine, pa je odgovoril na vprašanje, zakaj v Logu nimajo telefonov in zakaj se uranska cesta ne začenja že v Škof j i Loki oziroma jo obide. »Zato,« je dejal, »ker smo bili pri sprejemanju množice variant tako zelo demokratični in pametni, da smo se odločili za tunel, za katerega pa še dolgo ne bomo imeli denarja.« Navedel je ne- Štefan Žargi je bil ponovno izvoljen za predsednika občinske konference SZDL Škofja Loka, Viktor Potočnik za podpredsednika in Janko Brodar za sekretarja. Namesto Vesne Harej in Jureta Hajnriharja sta bila zaradi kadrovskih sprememb v občinski konferenci ZSMS izvoljena v predsedstvo občinske konference SZDL Milivoj Perkon in Gregor Cerkvenik. katere krajevne skupnosti, kot so Javorje, Sovodenj, Žiri, Dražgoše, Bukovica-Bukovščica, Železniki, v katerih so ljudje sami veliko naredili za razvoj, tudi telefone so pripeljali v domove. Na Trati gradijo novo vozliščno centralo, ki bo stala približno milijardo dinarjev. Potem bodo tudi druge krajevne skupnosti laže prišle do telefonov. Tone Pogačnik od Sv. Duha je dejal, naj bi vodstvo občinske konference ponovno razložilo aktivistom v krajevnih konferencah, kakšne so po novem možnosti za poenostavitev dela delegacij. V kandidacijskem postopku se bo morala socialistična zveza zelo potruditi, da bo dobila ljudi za opravljanje delegatskih dolžnosti. Milena Sitar iz Poljan je spomnila, da tudi pri prejšnjih volitvah tretjina evidentiranih kandidatov ni sprejela funkcij. Tako bo najbrž tudi tokrat in ni razloga, da bi zato dvomili v uspeh priprav na volitve. Sandi Bartol, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, je rekel, da v marsikaterem kolektivu delijo za osebne dohodke več kot jim dovoljuje dohodek. Zato je treba počakati na poračunavanje, dokler ne bodo znani rezultati iz zaključnih računov. Med programske usmeritve, ki so jih sprejeli za delo škofjeloške socialistične zveze v naslednjem letu, so pridali še sklepe sredine seje in par neuresničenih nalog z januarske programske seje, ki jih zaradi obilice dela v tako kratkem obdobju niso zmogli. H. Jelovčan Samoprispevku pohaja sapa Jeseničani bi morali samoprispevek podaljšati za šest mesecev, da bi lahko zgradili telovadnico — Telovadnica bo stala okoli 208 milijonov dinarjev Jesenice — Drugi občinski samoprispevek bodo Jeseničani plačevali še do konca junija prihodnje leto, a že danes ugotavljajo, da jim bo zmanjkalo denarja za gradnjo telovadnice na Koroški Beli in bo zato potrebna akcija za zbiranje manjkajočih sredstev. S samoprispevkom so dogradili šolo v Mojstrani in šolo na Koroški Be- Dobra udeležba Radovljica — Po krajevnih organizacijah ZB NOV radovljiške občine se v tem mesecu vrstijo programsko-volilne seje. Do konca leta jih bodo imeli v vseh dvajsetih organizacijah. Skupščina občinske organizacije ZZB NOV Radovljica pa bo marca prihodnje leto. Za vse krajevne seje je značilno, da se borci polnoštevilno udeležujejo programskovolilnih sej. li. Medtem ko so leta 1981 s samoprispevkom zbrali 13 milijonov dinarjev, je bilo tega denarja lani že 79 milijonov ali v vseh teh letih skupaj 309 milijonov dinarjev. Največ denarja je terjala nova šola na Beli, ki so jo tako kot v Mojstrani gradili po etapah. Letos aprila so bili znani stroški gradnje telovadnice pri osnovni šoli na Koroški Beli. Od aprila do novembra so se cene gradbenih in obrtniških del dvignile mesečno za 7 do 8 odstotkov, pri teh podražitvah pa je bilo še vredno preračunati ponudbe izvajalcev in dobaviteljev opreme. Računajo, da bodo stroški telovadnice znašali 208 milijonov dinarjev. Čeprav je gradnja potekala nemoteno, se nekaterim zaostankom niso mogli izogniti zaradi počasnega zbiranja denarja in večjih podražitev Več kot 13.000 evidentiranih V kranjski občini bo kmalu izšel volilni bilten, v katerem bodo objavljeni vsi doslej evidentirani — Premalo je bilo evidentiranih kandidatov za vodilne funkcije interesnih skupnosti Kranj — Z novimi podatki o številu evidentiranih delegatov za prihodnje volitve so v kranjski občini zadovoljni kljub nekaterim pomanjkljivostim. V začetku decembra je bilo namreč za družbenopolitično skupnost evidentiranih 4966 delegatov, od tega nekaj več kot 1000 mladih, žensk pa je bilo 1870. Za samoupravne interesne skupnosti je bilo evidentiranih 8390 delegatov, od tega mladih 1621, žensk pa 3386. Vsega skupaj je bilo letos v kranjski občini v pripravah na volitve evidentiranih 13.356 delegatov, med njimi 2630 mladih, žensk pa je med njimi 5256. V primerjavi s pripravami na volitve leta 1982 je bilo letos evidentiranih okoli 1800 delegatov več. Čeprav je število evidentiranih veliko, pa slabše kaže za nekatere vodilne funkcije. V temeljnih okoljih so evidentirali 23 kandidatov za predsednika skupščine občine, 4 za predsednika izvršnega sveta, 13 za prodsrdnika /bora združenega dela, 13 za predsednika zbora krajevnih skupnosti, 59 za člane izvršnega sveta itd. Zelo malo ali celo nič kandidatov pa je evidentiranih za predsednike skupščin interesnih skupnosti: še največ, osem je evidentiranih za predsednika skupščine izobraževalne skupnosti, pet za kulturno skupnost, po dva za socialno skrbstvo, te-lesnokulturno skupnost in raziskovalno skupnost, po eden za otroško varstvo in zdravstveno skupnost, nobeden za socialno varstvo Nekaj časa je sicer še, da bi v temeljnih okoljih pomankljivo evidentiranje dopolnili, saj bo predsedstvo SZDL v soglasju z občinskim sindikalnim svetom začelo januarja pripravljati predlog možnih kandidatov za vodil ne funkcije. Kmalu pa bo izšel volilni bilten pri občinski konferenci SZDL Kranj, v katerem bodo po abecednem seznamu objavljeni vsi doslej evidentirani delegati. L. M. gradbenih in obrtniških del. Po podatkih splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala so leta 1983 v primerjavi z letom prej gradbene cene naraščale za 39 odstotkov, samoprispevek pa za 26 odstotkov. Ocenjujejo, da bo za dokončanje del po programu samoprispevka zmanjkalo približno toliko denarja, kolikor znaša šestmesečni priliv iz samoprispevka. D. Sedej Seje skupščin prestavljene Radovljica — Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so bile sprva napovedane za konec tega meseca, zdaj so jih preložili na začetek januarja. Kasni namreč usklajevanje planov, odprta so še vprašanja skupne porabe v prihodnjem letu. Gradivo bodo zato delegati dobili takoj po Novem letu. Jutri proslava v Podljubelju Tržič — Osrednja tržiška proslava ob dnevu JLA bo jutri, v soboto, ob 18. uri v domu družbenih organizacij v Podljubelju. Prevoz v Podlju-belj je organiziran; avtobus bo s postaje v Tržiču odpeljal ob 17.30. V nedeljo od 11. ure naprej bo najbolj slovesno na obmejnih karavlah Srečka Perhavca v Medvodju in maršala Tita v Podljubelju Vojake bodo pri njihovem delu obiskali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, pokroviteljev in drugi. Sicer pa so se slovesnosti ob dnevu JLA v tržiški občini začele že v torek z obiski graničarjev in rezervnih starešin v šolah, s sprejemom za rezervne starešine teritorialne obrambe in s strelskim tekmovanjem ekip SLO. V sredo so obiskale obe karavli delegacije iz tržiških šol, zvečer pa je pripravil sprejem predsednik skupščine občine Janez Piškur. Včeraj so graničarji obiskali svoje pokrovitelje v tovarnah BPT in Peko, ekipe osnovnih šol so se pomerile v obvladovanju vojaškega orožja, ekipe graničarjev, postaje milice in rezervnih vojaških starešin pa so se srečale na odbojkarskem tc-kmova nju. — H. J. Mlačno preprečujemo alkoholizem Lado Matelič Da se na Gorenjskem v desetih letih glede preprečevanja alkoholizma ni prav nič premaknilo, bi bila trditev, dokaj daleč od resnice; toda pretirane zagnanosti ni čutiti v nobeni občini, prej bi rekli, da na alkoholizem še vedno gledamo mlačno, neprizadeto. O tem govori Lado Matelič, predsednik Zveze klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko. Pred alkoholizmom še marsikje mižijo, četudi imajo lahko v delovni organizaciji celo zelo moteče primere. Zakaj tako? »Čeprav imajo v vseh občinah sprejete akcijske programe za boj proti alkoholizmu in narkomaniji z opredeljenimi nosilci nalog, pa naloge seveda ostajajo na papirju, če se jih nihče ne loti. V kranjskem programu je seznanjanje vodstvenih in vodilnih delavcev združenega dela s problemi alkoholizma naloga alkohološke ambulante. Vendar pa za te posvete v zadnjih letih ni bilo veliko zanimanja, zato zdaj organiziramo tak posvet v okviru Delavske univerze. Očitno pa je začetek tega seminarja, 26. decembra letos, neprimerno izbran čas, prijav je malo, verjetno bo ta način seznanja s problematiko lahko zaživel po novem letu.« Dvanajst gorenjskih klubov zdravljenih alkoholikov, nekateri so »stari« celo dvanajst, trinajst let, je gotovo sprožilo drugačne odnose do ljudi, ki so se spopadli z alkoholizmom. »Drži, povedal bi primer izpred dveh let, ko smo v Kranju iskali prostor za enega od našh klubov. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp niti eden od 38 etažnih lastnikov v stolpnici — izrekali pa so se posamični nasprotoval souporabi večnamenskega skupnega prostora. Takrat so bile v Kranju pri iskanju klubskih prostorov zelo velike težave, zdaj so na srečo mimo.« Povečevanje števila zdravljencev v klubih, rešeni prostorski problemi — vse to so najbrž svetle strani, toda ne manjka tudi problemov. Kateri so največji? »V gorenjskih klubih je približno 400 članov, od tega sta dve tretjini zdravljencev. V Kranju so štirje klubi, zdaj se pripravljamo na ustanovitev petega. Vendar pa številke niso vse. Premalo je narejeno za vzgojo in izobraževanje, za spreminjanje načina življenja, za odpravljanje vzrokov, ki vodijo v alkoholizem. Včasih so kadrovski in socialni delavci v svojih prizadevanjih osamljeni. Za razjasnjevanje nekaterih problemov so načrtovani seminarji kot nalašč, a kaj, ko se nekateri izgovarjajo celo, da je strošek peturnega seminarja — 3500 dinarjev — prevelik. Na drugi strani pa nekateri v delovnih organizacijah skrbe za disciplino, načrtujejo proizvodnjo, kontrolirajo kvaliteto pod vplivom alkohola, pa zaradi škode pri tem nikogar ne boli glava. Na prste bi lahko našteli delovne organizacije in krajevne skupnosti, ki bi v varnostnopolitični oceni omenjale alkoholizem in ukrepe za preprečevanje. Skratka, bojim se, da so v družbi še premočne sile, ki jim ni do tega, da se glede preprečevanja alkoholizma kaj premakne.« _ L. M._^ Priprave na mladinski kongres Kongresne listine so zadete srž družbenih problemov V osnovnih mladinskih organizacijah že potekajo razprave , dokumentih za 12. kongres slovenske mladinske organizacija * bo 4., 5. in 6. aprila v Krškem — Sodeč po dosedanjih odmevih $ letošnje kongresne listine dobro zadele družbenoekonoms* protislovja v družbi in položaj mladih v njej Ljubljana — Kot so povedali člani predsedstva republiške konference ZSMS na torkovi tiskovni konferenci, so priprave na slovenski mladinski kongres, ki bo aprila 1986 v Krškem, v polnem teku. Osnovne mladinske organizacije že razpravljajo o dokumentih, ki jih ocenjujejo kot presenetljivo jasen in poglobljen prerez stanja v družbi. Letošnja jedrnata kongresna gradiva se lotevajo predvsem gospodarske in politične krize in vloge mladinske organizacije v njenem premagovanju. Tokrat se avtorji listin za razpravo niso ustavljali ob inventurnem nizanju dogajanja v mladinski organizaciji, to so storili že ob preteklem, novomeškem kongresu. Tedanja stališča še vedno veljajo in mlade še vedno zavezujejo pri njihovem delu, vendar se je v štirih letih marsikaj spremenilo. Prav vse, kar se dogaja med mladimi, ne sodi na kongres, zato so poudarili le najvažnejše. Prepričanje, da se morajo ravno mladi prizadevati za izhod iz krize, je vodilo k ponovnemu preverjanju vloge njihove organizacije. Rdeča nit letošnjega kongresa je zahteva po prestrukturiranju gospodarstva. Mladi še posebej zahtevajo, da se ti procesi pospešijo, saj je od tega odvisna prihodnost danes mlade generacije. Aprilski kongres pa bo znova preveril tudi sedanji način organiziranja mladih. Čeravno so mladi že pred štirimi leti razčistili, da ne potrebujejo ozke politične organizacije, ki bi bila mladim še bolj tuja in oddaljena kot jim je zdaj, temveč mora zajemati čimveč raznolikih interesov, značilnih za mlade. Tudi statut mladinske organizacije, ki bo doživel nekaj sprememb, naj bi vseboval pravila, kakršna narekuje življenje. Mladi so zelo razslojeni, imajo obilo različnih interesov, a J1 njihova organizacija doslej ni uspe v celoti zajeti. . Sredi februarja bo konec J9^ razprave med mladimi, tedaj b0*. oblikovane tudi teze za sklepno Hs no, koncem februarja pa bodo na ? ji kongresnega odbora že sklepal* kongresu. Ta bo 4., 5. in 6. aprl,j 1986 v Krškem. Delegati bodo del* v treh komisijah: prva bo razpravU la o družbenoekonomskih protisl°v jih in posebnem položaju mladik družbi, druga o razvoju revolucl narne vsebine političnega sistetf1j tretja pa po ZSMS kot mnoŽicP fronti mlade generacije. A D. Z- Sejem CZ ostane v Kranju Kranj — Minuli teden se je v Kra^ sestal organizacijski odbor za pripr^j. sejma civilne zaščite. Navzoči stavniki zveznega in vseh republiški! sekretariatov za ljudsko obrambo, % spodarske zbornice in Rdečega k?1 r so letošnjo, 13. sejemsko prireditev^ vilne zaščite ocenili kot zelo uspešno!, kvalitetno. Tako organizirana prir^L tev se lahko primerja z vrhunskjfS. specializiranimi sejemskimi prirod' vami v Evropi. . Na sestanku so razpravljali tudi mnenju Poslovne skupnosti CZ slaviie, da bi ta prireditev postala p0^. joča. Takšna mnenja so ocenili za temeljena in nestrokovna. Pogoj zafj večjo kvaliteto prireditve je vsakolo^ spremljanje dosežkov na tem podr*J, ju. S selitvijo sejma pa bi bil nedv^ no ogrožen tudi cilj, da je na sej^ vedno prisotna tudi vsa jugoslovaO^ proizvodnja s tega področja. A. 2 PETEK, 20. DECEMBRA 1985 GOSPODARSTVO 3. STRAN (^mSSSSBSSSBLAa Nezadovoljstvo izsililo predčasen poračun V kranjski Savi ocenjujejo, da jim bo ta mesec izplačana 70-odstotna akontacija poračuna osebnih dohodkov po zaključnem računu povzročila velike težave, če ne bodo z nadpovprečnimi napori dosegli boljših poslovnih rezultatov — Povod za takšno izsiljeno odločitev naj bi bila izplačila decembrskih poračunov osebnih dohodkov v delovnih organizacijah v kranjski občini Kranj — Ob upoštevanju razmer in možnih posledic, ki bi nastale °b morebitni daljši prekinitvi dela m slabših proizvodnih rezultatih v pnhodnje, je komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito delovne organizacije Sava ■^"anj v torek dopoldne predlagal delavskim svetom trinajstih temeljnih organizacij v Savi spremembo 25-odstotne akontacije poračuna na 70-odstotno akontacijo n» osnovi novembrskega osebnega dohodka. Takšen je epilog prekinitev dela v, kranjski Savi, ki so se v torek ziutraj začele najprej v delu Tovar-ne „.avtopnevmatike, kasneje pa razširile tudi na druge delovne skupine v nekaterih, predvse proizvodnih tozdirr: Čeprav sedaj, ko to Poročamo, odločitev še ni dokončna (predlog bodo do konca tega tedna obravnavali v vseh trinajstih tozdih in v vseh okoljih ni naletel na odobravanje, ampak povzročil tudi zaskrbljenost) najbrž že zara- Anketa, ki jo je opravil občinski izvršni svet v 15 organizacijah združenega dela v občini, je pokazala, da so kar v osmih delovnih organizacijah v devetih mesecih letos izplačali za osebne dohodke več, kot dovoljujejo določila dogovora. Ob tem pa so se nekatere delovne organizacije decembra odločile za izplačilo poračuna kljub neugodnim poslovnim rezultatom in že preseženim možnostim po dogovoru oziroma panožnem sporazu- di načina in splošnega razpoloženja ni posebnih izgledov, da je ne bi sprejeli. Več pa je razlogov za to, da se v Savi prvotno niso nameravali odločiti za decembrsko izplačilo akontacije poračuna osebnih dohodkov po zaključnem računu za letos. Takšno izplačevanje »trinajste plače na up« po njihovih zagotovilih doslej ni bila njihova navada. Pred Kranjskogorski Kompas ve in zna Nova poslovalnica in gostišče v Jasni Hoteli Kompas v Kranjski gori so v rekordnem času postavili gostišče v Jasni, staro pa zažgali. Pred gostiščem in ob jezeru stoji lep kipec zlatoroga, delo kiparja Bojana Batiča Kranjska gora — Alpsko jezerce v Jasni je biser v tem predelu Triglavskega narodnega parka, zato je bila dolga leta prava sramota, da Je ob njegovi obali čemela silno neugledna stavba, ki je služila za gostišče. Bila je prava sramota, da lesenega gostišča niso zmogli v Kranjski gori dostojno preurediti, SaJ je bilo v Jasni ob lepih, sončnih Poletnih dneh veliko domačih in tujih kopalcev. V gozdiču ob Jasni so rasli razkošni vikendi, gostišče Pa je prehajalo iz rok v roke, ne da °i se sploh zavzel za to, da bi ga popravil. Zadnjemu lastniku, kranjskogorskemu Kompasu, pa je prekipelo. Delavci Kompasa so se odločili, da sami prispevajo denar za novo, zi-°-ano stavbo v alpskem slogu. Lese-n° gostišče so zato zažgali, na prostoru pa postavili ugledno restavracijo. Začeli so aprila letos, decembra Pa so restavracijo že odprli. Gradi-sovi delavci z Jesenic so hiteli na vso moč in v rekordnih sedmih mesecih sezidali objekt, ki je hotel Kompas v Kranjski gori veljal okoli 80 milijonov. Predračun so prav paradi hitre in učinkovite gradnje le malenkostno prekoračili. V restavraciji je prostora za 100 ljudi, terasa pa bo v poletnih mesecih sprejela 60 gostov. Odlični kuharji, ki bodo zaposleni v tej restavraciji, obljubljajo, da bodo vsak dan na jedilnem listu domače go-renjske iedi, slovenske kuharske sPecialitete, med katerimi bodo ^ajbrž najbolj vabljive ribe in divjačina. Za lepo restavracijo je napravil £ačrt arhitekt Tomaž Medvešček, si je izvirno zamislil tudi opre-*^J>. Po stenah visijo slikarska dela ?*ademskega slikarja Tomaža Kronika. Akademski kipar Bojan °atič pa je opozoril na novo gostiš-e in na prelepo okolico s kipom Prelep je kip zlatoroga, ki ga je izdelal in v Jasno postavil akademski kipar Bojan Batič. — Foto: F. Perdan zlatoroga, ki stoji pred restavracijo. Kompas, ki je dovolj hitro in do bro zaslutil vse prednosti zgornje savske doline, ki še zdaleč ni turi stično tako zanimiva, kot bi lahko bila, je odkupil in uredil prostore za novo turistično poslovalnico, kjer bo glavna recepcija za zaseb ne turistične sobe. Temeljna orga nizacija turizem ljubljanskega Kompasa je za poslovalnico namenila 7 milijonov dinarjev. Hoteli Kompas iz Kranjske gore pa bodo kmalu še tretjič pripravili svečanost, kajti precej denarja so prispevali za gradnjo nove planinske koče na Gozdu, ob cesti na Vršič. Za izboljšanje svoje turistične ponudbe so vzeli kočo v najem in tako se ni bati, da v sodobni koči ne bi bila gostinska ponudba kar najbolj kvalitetna. D. Sedej novem gostišču v Jasni je 100 restavracijskih sedežev, na terasi pa bo Prostora za 60 gostov. — Foto: F. Perdan dobrim tednim dni obravnavane ocene poslovanja nekaterih tozdov so namreč pokazale, da njihovi rezultati niso najboljši. Zaostrene razmere poslovanja in težave, pri prodaji nekaterih proizvodov pa so prav v zadnjem obdobju močno poslabšale dohodkovni in likvidnostni položaj delovne organizacije kot celote. Takšna je bila tudi takratna utemeljitev, da ni razlogov za izplačilo kakršnekoli oblike poračuna še ta mesec. Razen tega pa so oktobra letos povečali vrednost točke za 15 odstotkov in tako dosegli povprečni osebni dohodek v višini 65 tisoč dinarjev. V skladu z načrtovano poslovno politiko naj bi januarja prihodnje leto ponovno povečali osebne dohodke za 10 odstotkov. Skratka, poračun osebnih dohodkih naj bi naredili po obravnavi zaključnega računa za letos, ne pa v obliki akontacije že ta mesec. Vprašanja glede takšnih stališč pa so se začela sredi prejšnjega tedna, ko so na samoupravnih delovnih skupinah v Savi sicer obravnavali predlagane spremembe samoupravnih splošnih aktov. Veliko večino delovnih organizacij v kranjski občini je namreč v tem mesecu prevzela nekakšna evforija izplačevanja osebnih dohodkov pred novoletnimi prazniki. To pa so po svoje potrjevali tudi podatki občinskega izvršnega sveta, da bodo uspešnejše delovne organizacije v tem mesecu izplačale dodatno razliko osebnih dohodkov od 40 do 80 odstotkov mesečnega osebnega dohodka. Zato je več delovnih skupin predlagalo, naj tudi v Savi preučijo to možnost, posebno še, ker Sava ni kršitelj družbenega dogovora o izplačevanju osebnih dohodkov (osebni dohodki so zaostajali za rastjo primerljivega dohodka za 20 odstotkov). Tem zahtevam je na podlagi oce ne v ponedeljek sledil predlog delavskega sveta delovne organizaci je, naj bo akontacija poračuna osebnega dohodka za leto 1985 ta mesec in sicer v višini 25 odstot kov. Še pred tem pa sta dve neformalni skupini neposredno pogojevali izplačilo s prekinitvijo dela. V torek zjutraj pa posamezne sredi na v Tovarni avtopnevmatike s predlogom o 25-odstotni akontaciji niso soglašale. Zahtevo po večji akontaciji so utemeljevale z dobri mi poslovnimi rezultati tozda, ki so jih dosegli z nadurnim delom, dobro kakovostjo izdelkov in z uspešno prodajo. Razlog več za to pa so bila povečanja osebnih dohodkov v nekaterih drugih delovnih organi zacijah in višina izplačanih poraču nov v decembru v precejšnjem de lu tistih delovnih organizacij, ki so bile v devetih mesecih letos kršite ljice dogovora. Takšnemu stališču so se v torek dopoldne postopoma pridruževali tudi v drugih tozdih Zato je komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito navzočnosti predsednika občinske ga sindikalnega sveta in družbene ga pravobranilca samoupravljanja sklenil predlagati 70-odstotno iz plačilo akontacije v tem mesecu. Ob takšni odločitvi so ocenili, da bo Savčanom izplačilo povzročilo velike težave, če ne bodo zdaj nadpovprečnimi napori dosegi boljših poslovnih rezultatov. Po nekaterih ocenah bodo zdaj zaradi tega izčrpali celotno akumulacijo Za izplačilo poračuna bodo morali najeti kratkoročni kredit. In če prav bodo delavci izgubljene ure nadomestili, se marsikje tudi zave dajo, da takšna izplačila niso v skladu z načrti poslovne politike Save. Razen tega pa v Savi zamerijo, ker v občini niso poskrbeli, da bi poračune opravili le tisti, ki dobro gospodarijo. A. Žalar Tudi to se zgodi V kranjski občini so prepričani, da evidenca o zemljiškem maksimumu ni urejena, ne v občini, ne v republiki in ne v jugoslovanskem prostoru. Zaradi tega je namreč tudi možno, da imajo nekateri več hektarov zemlje, kot določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Tudi sodišče in geodetska uprava, ki pri svojem delu ugotovita pri posameznikih večji obseg lastninskih pravic na nepremičninah, ne obveščata upravnega organa skupščine občine, ta pa seveda postopka zaradi neobveščenosti ne izvaja. Če to drži, potem ob dolgoletnem prerekanju glede zemljiškega maksimuma 10 ha okoli nas tiho rastejo »socialistični kulaki«. Uradno pa jih ni — skrila jih je slaba evidenca. — L. M. Lahko delimo, vendar samo toliko kot smo zaslužili Že ob devetmesečnih obračunih se je tudi na Gorenjskem močno povečalo število delovnih kolektivov, ki so za plače razdelili več, kot so povečali dohodek in kot jim dovoljuje rast akumulacije. Izplačali so torej več, kot je dovoljeno z družbenim dogovorom, s katerim tudi v Sloveniji uravnavamo naraščanje osebnih dohodkov. Razliko je treba poračunati do konca leta, oziroma mora biti ob zaključnem računu povečanje osebnih dohodkov, usklajeno z rastjo dohodka. Slovenski izvršni svet zagotavlja, da bodo vztrajali pri spoštovanju dogovora in od vseh, ki bodo izplačali več, zahtevali, da vrnejo denar, ki ga niso zaslužili. Kljub opozorilom pa te dni v večini delovnih kolektivov delijo »trinajsto plačo«. Da se ne bi razumeli narobe: tam, kjer so dobro delali, kjer so dohodek dovolj povečali in so ustvarili tudi primerno akumulacijo, da lahko računajo na razvoj in napredek, ni nič narobe, če razdelijo eno ali celo dve trinajsti plači. Drugače pa je v tistih kolektivih, kjer so že do sedaj izplačali preveč ali pa so jim takšni poračuni požrli akumulacijo, od katere je odvisno, če bodo imeli denar za osebne dohodke tudi v prihodnjem letu. Še slabše pa je, da sedaj marsikje ne delijo denarja zato, ker so tako planirali in tudi ne zato, ker so dovolj povečali dohodek. Pa tudi ne zato, ker niso računali s tako visoko inflacijo, temveč zgolj zato, ker to delajo v sosednjih kolektivih, zato, ker imajo pred sabo referendum ali ker pripravljajo novo organizacijo podjetja. Vse to le priliva olja na ogenj težnjam po administrativnem določanju rasti osebnih dohodkov — po zamrznitvi. Te pa v Jugoslaviji obstajajo. Zato bo predvsem od našega ravnanja odvisno, če bomo še naprej lahko toliko delili kot bomo ustvarili, ali pa bodo osebni dohodki in njihova rast določena z zakonom. Tehtnica gradi Nova proizvodna hala bo merila 1340 kvadratnih metrov, zgrajena pa bo do maja prihodnje leto Železniki — Tehtnica iz Železnikov, temeljna organizacija združenega dela Metalke iz Ljubljane, z gradnjo novih proizvodnih prostorov ni mogla več odlašati. Sedanji, v katerih delajo, merijo le 1250 kvadratnih metrov, niso več primerni ne le zaradi velikosti, ampak tudi zaradi značaja proizvodnje. Dejavnost Tehtnice je izredno precizna in natan-. čna, proizvodnji nagaja že vsak tresljaj, če po cesti pripelje težje vozilo. V prostore se je obregnil tudi republiški inšpektor za delo in kolektivu dal vedeti, da v sedanjih prostorih dolgo ne bodo več mogli ostati. Rešitev so novi prostori. Gradijo jih na sedanji lokaciji v zgornjem delu Železnikov. Gradnjo so razdelili v dve etapi: prva etapa je gradnja 1340 kvadratnih metrov velike proizvodne dvorane, ki bo nared že majf. prihodnje leto, kolektiv pa bo za gradnjo prispeval 19 starin milijard dinarjev. Druga etapa pa je rušitev sedanjih prostorov in gradnja nadomestnih. Razveseljuje podatek, da Tehtnica izvozi zadnja tri leta povprečno 40 odstotkov proizvodnje, delež uvoza pa dosega le 5 odstotkov izvoza. Tovarna se opira na domače znanje. Že dolga leta sodeluje z našimi znanstvenimi ustanovami in univerzo. Tujega znanja je v izdelkih Tehtnice vedno manj, pa naj gre za proizvodnjo analitskih in preciznih tehtnic, ki jih razen Tehtnice iz Železnikov v Jugoslaviji nihče ne izdeluje. V promet gredo dobro na tujem, prav tako i pa tudi doma. Povpraševanje presega proizvodne možnosti Tehtnice in zato ni čudno, da morajo kupci čakati nanje tudi do enega leta. Precejšen delež v proizvodnji Tehtnice so tudi laboratorijske centrifuge za potrebe zdravstva in kmetijstva pa najrazličnejše vrste uteži. Že leta 1984 so začeli izdelovati elektronske precizne tehtnice. Tudi zanje povpraševanje presega pobudo. Ena od razvojnih usmeritev Tehtnice so strokovno usposobljeni delavci. Že sedaj niso med zadnjimi pri štipendiranju. V prihodnje želijo štipendirati predvsem na strojni in elektro fakulteti, smer šibki tok. J. Košnjek 900 stanovanj v petih letih Jesenice — V naslednjih petih letih bodo v jeseniški občini zgradili po 183 stanovanj na leto, od tega 130 v družbeni gradnji. Razmerje med družbeno in zasebno gradnjo bo tako v srednjeročnem obdobju predvidoma 70 proti 30. Razen tega bodo poskrbeli za modernizacijo in prenovo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov. Letos so že začeli z gradnjo stolpičev pri Železarsko izobraževalnem centru in v Centru 2. Prihodnje leto naj bi tako dobili s stanovanji na Hrušici in na Koroški Beli, kjer bodo zidali stolpič, 139 stanovanj. Stanovanjska zadruga Železar pa ima že zagotovljenih 40 parcel v krajevni skupnosti Žirovnica za zasebne graditelje. Leta 1987 bo Železarna na Koroški Beli postavila stolpič s 23 stanovanji za delavce, ki bodo zaposleni pri gradnji nove jeklarne. Zaradi karavanškega predora bo treba na Hrušici postaviti še nekaj stanovanj, kot tudi v krajevni skupnosti Sava in v Kranjski gori v Črtenju. Družbena gradnja se bo razširila tudi v Podmežaklo in v krajevno skupnost Javornik-Koroška Bela. v Ratečah pa naj bi zgradilideveterček. Po dolgo letih naj bi tudi Kranjsko-gorci dobili več možnosti za zasebno gradnjo, saj v planu načrtujejo lokacije za 40 hiš, zasebna gradnja pa naj bi bila intenzivnejša tudi v krajevni skupnosti Mojstrana — 30 zasebnih hiš. Prav v zadnjem letu srednjeročnega obdobja naj bi končno prišle na vrsto danes povsem neugledne Seno-žeti in Straža. Petdeset stanovanj naj bi postavili na Senožetih, na Straži pa naj bi zidali blok s 25 stanovanji. D. Sedej ss £1 .aiava fr^'*n?.':v\i BJurtdfl^DS'ia, ,flbl> r,aan»; i;ib\ tnods nb--. (mmmm^GJLAS 4. stran GOSPODARSTVO PETEK, 20. DECEMBRA 1985 V begunjskem Elanu podirajo formalne tozdovske pregrade Poslovno nemirni Elan potrebuje prožno, tržno usmerjeno organizacijo Čeprav se te dni marsikomu dozdeva, da se v Elanu na hitro odločajo za ukinitev tozdov, temu le ni tako. Večje pozornosti so deležni, ker je pri nas vse več teženj po ukinitvi tozdov, ker je to vprašanje v zadnjem času spolitizirano. V Elanu imajo zajeten šop gradiva in analiz, ki so jih privedle do odločitve, da se bodo delavci na današnjem referendumu izrekli o enoviti delovni organizaciji, o združitvi (ukinitvi) šestih tozdov in skupnosti skupnih služb. Kako je Elan odvisen od mednarodnega poslovanja, pove dejstvo, da danes že polovico iztržka ustvarijo izven Jugoslavije, v Ela-novih firmah v tujini. Matična tovarna pa polovico iztržka ustvari z izvozom. Torej doma ustvarijo le četrtino prihodka. To poslovanje pa je zdaj navezano le na tozd Smuči. Razumljivo je, da tolikšnega obsega poslovanja ne morejo več prepustiti le delu kolektiva. Po Novem letu to po naših predpisih tudi ne bo več mogoče. Tekom letošnjega leta so obdelali mnoge vidike in potrebe, ki narekujejo prožno, sodobno in tržno usmerjeno organizacijo, v kateri bi lahko strnili sile in odprli možnosti uspešnega dela v težkih letih, ki prihajajo. Imeli so veliko posvetov s strokovnjaki za posamezna področja. Napravili so anketo med delovnim kolektivom, sodelovalo je 90 delavcev, ki so odgovorili na poglavitna vprašanja bodoče usmeritve. Od marca naprej so potekala usklajevanja v sami delovni organizaciji, da bi prišli do odločitve, ki bo ustrezala poslovnim in družbenim potrebam ter danostim na eni in volji delovnega kolektiva na drugi strani. Današnji referendum torej delavcem nikakor ni vsiljen, odločitev je bila dobro prediskutirana, dolgo so se ukvarjali z njo. Zato vodstvo Elana že zdaj lahko reče, da ima podporo delovnega kolektiva, da ni nasprotujočih si mnenj, tudi med vodstvi tozdov ne. Ker je vprašanje ukinjanja, bolje rečeno združevanje tozdov, v zadnjem času spolitizirano, je seveda moč slišati (celo na sestankih), da se v Elanu za enovito delovno organizacijo odločajo, ker bodo zaradi prihrankov lahko povečali osebne dohodke, Kaj o tem pravijo v Elanu, smo povprašali glavnega direktorja Dolfeta Vojska. Odvrnil je, da je to poceni argument, ki se ga ne poslužujejo, čeprav je analiza pokazala tudi na to. To je lahko le predvolilni golaž, je dejal, nič drugega. Bistvo predloga o enoviti delovni organizaciji je ustvarjanje in ne delitev dohodka. Delavci se zavedajo, da brez poslovne uspešnosti ni dobrega zaslužka. Res nimajo pregleda, kakšna organiziranost bi bila najboljša, zaupajo strokovnim predlogom. Toda zaupajo jim, če v njih vidijo možnost, da bodo odločali o svoji usodi. Danes si žele poenostavitve, saj so sedanje oblike tako sformalizirane, da si z njimi ne morejo pomagati. V Elanu si z novo organiziranostjo želijo odpreti možnosti za večjo tržno moč, saj so od mednarodne uspešnosti vse bolj odvisni. Sedanja organiziranost pa upo-časnjuje poslovni proces. Zanjo je značilna slaba odzivnost na nenehno spreminjajoče se pogoje poslovanja, saj so organizacijske oblike statične in zastarele, v samoupravnem smislu pa toge in sformalizirane. Zato povzročajo večstopenjsko in neučinkovito odločanje, tako pri poslovnih akcijah kot pri varstvu pravic delavcev. V Elanu so tozde osnovali leta 1977, ko so želeli odpraviti nasprotja med proizvodnjo in spremljajočimi službami, bile preveč, vsaksebi, ekonomsko usodno nepovezane in zato niso usklajeno delovale. Prišlo je do tesne povezave na produktivnem principu, temu je sledila ustrezna samoupravna organizacijska oblika — tozdi. Kakor jim je uspelo povezati aktivnosti znotraj produktnih skupin, pa so se te sčasoma preveč razdvojile. V tozdih je začel prevladovati lastni interes, premalo je poudarjena skupna korist Elana. Tozdi, odgovorni za svoje rezultate in usodo, so se začeli (ne da bi se sprva sploh zavedali) boriti za lastne interese, ob okleščeni akumulaciji in zaradi vse odločilne j šega poseganja družbe v gospodarjenje' ob vse manjšem resničnem odločanju delavcev. Razrasli so se organi, ki formalno morajo obstajati, njihovo resnično odločanje pa je vse manjše. dočih nalog na mednarodnem tržišču. Tozdovske pregrade so postale ovira tudi zaradi sezonskega značaja Elanove proizvodnje. Možnost ukinitve tozdovega žiro računa nima prave vsebine in ni nikakršna pridobitev, saj bi jo sicer v gospodarstvu s pridom uporabljali, pravi direktor Elana Dolfe Vojsk. Praktično pomeni le to, da se administrativna opravila, ki jih sicer opravlja Služba družbenega knjigovodstva, prenese v računovodstvo, ki mora skupni račun razbiti na tozdovske. Torej o zmanjšanju administriranja in prihranku ni moč govoriti. / V Elanu je zaposlenih 1.200 delavcev, imajo šest tozdov in skupnost skupnih služb. Takšna organiziranost pri današnji sformali-ziranosti tozdov zahteva 441 samoupravnih aktov, 409 delavcev je članov različnih samoupravnih teles, imajo 147 delegatov. Vsak tozd mora imeti celo svoj obrambni načrt, kar je pri isti tovarniški ograji resnično nepotrebno. Večji je le tozd Smuči, ostali so manjši. Tako je v tozdu Inštitut zaposlenih le 40 delavcev, ker jih je tako malo, ima vsak po dve samoupravni funkciji. Podjetniško obnašanje tozdov je postalo ovira za uspešno razreševanje porajajočih se problemov, bo- Organiziramo se zato, da rešujemo probleme in ne zato, da smo organizirani, pravijo v Elanu. Organizacijsko spremembo narekujejo potrebe po enotnem mednarodnem nastopanju, financiranju, vodenju firm v tujini, tržni prilagodljivosti in tehnično opremljenosti. Pri sedanji organiziranosti je pozornost preveč usmerjena k delitvenim problemom, k statičnemu načrtovanju v tozdih in premalo k načrtovanju kvalitativnih, propulzivnih in perspektivnih programov in k združevanju produkcijskih faktorjev za njihovo uresničitev. Tem ciljem oziroma novi organi-ziranostimora slediti seveda samoupravna organiziranost. Samoupravljanje ;n upravljanje seveda nista ločeni stvari, ni dobrega samoupravljanja brez ustreznega vOy denja, pri obeh gre za ekonomski interes. V enoviti delovni organizaciji bodo dali poudarek kar se da natančnemu razločevanju uspehov in usode posameznih programov in neposrednemu odločanju delavcev, ki bo temeljilo na samoupravnih skupinah. Pričakujejo, da bodo s tem spodbudili večjo motiviranost skupin za boljše rezultate, za večjo uspešnost. Prenašanje odločanja na delovne skupine pa bo seveda moralo biti podprto z dobrim obveščanjem. M. Volčjak Nepomirljiva nasprotja med članicami sozda GLG Lesarji grozijo z nakupom lesa pri kmetih Direktorji in partijski sekretarji Jelovice, Gradisa in Al-plesa ter Gozdnega gospodarstva Kranj so se v. torek na pobudo predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Škofja Loka pogovarjali predvsem o lesu, ki tudi po skrivnih poteh »odteka« z Gorenjske in mimo sestavljene organizacije GLG, o nesposobnosti sozda, da prepreči odliv lesa in doseže pravičnejšo razdelitev hlodovine med članicami, o zapiranju »zgornjega« (blejskega) in »spodnjega« (škofjeloško-kranjskega) dela sozda, o nasprotjih, ki se kot jara kača vlečejo med gozdarji in lesarji vse od ustanovitve GLG do danes. Čim bolj se je sprva umirjeni pogovor približeval koncu, tem več očitkov je bilo slišati z obeh strani in četudi so eni drugim oporekali resničnost, jih navajamo. V Jelovici priznajo, da že danes plačujejo davek zgrešene poslovne politike v preteklosti, ko se je tedanje vodstvo tovarne odločilo za dobavo lesa iz sosedjne Avstrije. Odkar je uvoz prepovedan, imajo velike težave, kako zagotoviti zadosti hlodovine in žaganega lesa za nemoteno proizvodnjo. »Vemo, da bomo posledice napačne poslovne odločitve še dolgo občutili in da jih nikdar ne bomo po- vsem odpravili, toda lahko bi jih omilili, če bi bili za to pripravljeni tudi gozdarji. Les je, le da ga raje prodajajo drugam,« je dejal Leopold Ilovar, direktor Jelovice, in iz mape potegnil list, na katerem črno na belem piše, da je Gozdno gospodarstvo Kranj prodalo tri tisoč kubikov lesa ljubljanski Hoji, dva tisoč v Sevnico, 2500 v Radeče, štiri tisoč kubikov stanovanjskim in prav toliko tudi obrtnim zadrugam, dva tisoč v Bo-hor, 1500 kubičnih metrov kranjskemu Gradbincu . ..« Zakaj v Radeče in zakaj ne v Jelovico, zakaj v Bohor in ne v Jelovico, zakaj ...« se je spraševal Leopold Ilovar. »Borimo se proti zapiranju jugoslovanskih trgov pa s tem tudi pred svojim pragom, na Gorenjskem, še nismo pometli. Odkar imamo sozd GLG, iz blejskega gozdnega gospodarstva še nismo dobili niti kubika lesa . . . Jelovica ne prosi miloščine. Zahteva le to, da se prepreči prodaja lesa izven Gorenjske ih da se les med članicami sozda pravičneje razdeli,« je dejal direktor Jelovice in nazadnje pribil, da v razmerah, kakršne zdaj vladajo v sestavljeni organizaciji, Jelovica ni več pripravljena sodelovati. »Problem bomo rešili sami, če...« Delavci Alplesa so pred leti s cepinom ustavili s hlodi naložen tovornjak, ki je hitel mimo tovarne, in ga usmerili na tovarniško dvorišče. »Iglavcev dobimo zadosti, le da so slabše kakovosti, ker tudi po pol leta ležijo v gozdu; listavce kupujemo tudi drugod,« je dejal Stane Čadež, direktor Alplesa iz Železnikov. »Trdim, da po skrivnih (ilegalnih) poteh »odteka« z Gorenjske še pet do deset tisoč kubikov hlodovine in ostalega lesa. O tem sem se lahko pred kratkim tudi sam prepričal: tovornjak, naložen z nežigosanim lesom, se je odpravljal na pot v Dalmacijo. Če gozdarji niso pripravljeni na sodelovanje, potem bo Alples sam razrešil problem. Če lahko, denimo, Lesnina kupuje les neposredno pri kmetih, zakaj ne bi tega smela pohištvena tovarna iz Železnikov,« se je vprašal Stane Čadež in zatem s številkami ponazoril učinkovitost prodaje na tuje. »Zavedamo se, da je razmišljanje o zmanjševanju izvoza v nasprotju s splošnimi družbenimi usmeritvami in prizadevanji, vendar nas k temu navajajo izračuni: »skok« dolarja je bil za 58 odstotkov nižji od inflacije, razen tega so se za 16 odstotkov še znižale izvozne spodbude.« W »~ » V dobrih časih se nismo dogovorili, še težje se bomo v kriznih« »Če bodo lesarji sami kupovali les pri kmetih, bo to začetek konca,« je dejal Miloš Martinovič, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj, in zatem odgovoril na vprašanje, zakaj gre precej lesa ven iz sozda in Gorenjske. »Prvič, les dobavljamo poslovnim partnerjem, s katerimi sodelujemo že trideset let; njim se ne moremo kar preprosto izneveriti. In drugič, gorenjski lesarji so nam lani obljubili 71 tisoč dolarjev deviz, potrebnih za nakup gozdarskih strojev in nadomestnih delov, a je le Alples dal deset tisoč. Devize smo si zaslužili s prodajo zunaj tozda: za osem tisoč kubikov lesa smo poleg dinarjev dobili še 95 tisoč dolarjev.« »Ker smo lani in letos gozdnogospodarski načrt zaradi vetroloma presegli, bo v naslednjih letih sečnje še precej manj. V sozdu bo nujna drugačna razdelitev lesa, vendar M to zelo težko doseči. V dobrih času1 se nismo mogli dogovoriti, le kako se bomo zdaj, v času gospodarske krl ze,« se je vprašal Miloš Martinovič- Kaj dodati k temu? Direktorji g°z' darskih in lesarskih organizacij s? se že večkrat dogovarjali o pra^ čnejši razdelitvi lesa, a se doslej* vsaj tako kaže, še niso nič dogovori li. In najbrž se še nekaj časa nev^Pn do, če se ne bo odločneje vmešal vodstvo sozda in če si lesarji in g°z dar j i ne bodo nalili čistega vina Očitki in grožnje ne vodijo k skupne mu cilju, edina pot je strpno in z d° kazi podprto dogovarjanje. C. Zaplotnik Varstvo okolja — Naša dolžnost Priročnik Nevarne snovi Pri DDU Univerzum v Ljubljani je pred nedavnim izšel priročnik Nevarne snovi. Avtorica Alenka Oblak-Lukač je zbrala in uredila obsežno gradivo, saj ima priročnik 1450 strani. Opremljen je s številnimi grafikoni, simboli za označevanje nevarnih snovi, skicami in preglednimi tabelami. Predpogoj za odgovornejše in strokovno ravnanje z nevarnimi snovmi je poznavanje njihovih lastnosti. Često prav zaradi nepoznavanja lastnosti nevarnih snovi prihaja do zastrupitev voda, tal in zraka, zato je priročnik v pogledu varstva okolja resnično dobrodošla knjiga-Posebej, ker je pri nas ekološka knjižnica silno skromna, v slovenščini imamo le 13 knjig z resnično ekološko vsebino. Priročnik je namenjen kemijskim inženirjem, varnostnim inženirjem, tehnologom v industriji, organizacijam, ki se ukvarjajo s skladiščenjem in s prevozi nevarnih snovi, gasilskim enotam, organom za notranje zadeve, koristen bo delavcem na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in teritorialne obrambe. Neprecenljiv vir informacij pa bo tudi ekologom in vsem, ki skrbijo za varno okolje. Priročnik je sestavljen na podlagi podatkov iz tuje ii\domače lite; rature. Seznanjajo nas z razporeditvijo nevarnih snovi, z nevarnostmi takih snovi, s splošnimi varnostnimi ukrepi pri delu glede na posamezno nevarno lastnost, z označevanjem embalaže, z označevanjem prevoznih sredstev, s prepovedmi skupnega pakiranja in prevoza nevarnih snovi, s prvo pomočjo, z informacijami o centrih zastrupitve, z nevarnostmi požara, eksplozije in radioaktivnosti ter reaktivnosti, z nevarnostmi za zdravje in varnostnimi ukrepi. Vsi ti podatki so navedeni za 600 nevarnih snovi. V zadnjem poglavju je iz priporočil komiteja strokovnjakov iz ZDA Transport of Dangerous Goods podan seznam nevarnih snovi po UN številih (indentifikacijskih številih) s predpisanimi označbami nevarnosti in z razvrstitvijo glede na nevarne lastnosti. Priročnik je prvo tovrsto delo v slovenščini, tudi v jugoslovanskem merilu je to prvo delo, ki celotno obravnava problematiko nevarnih snovi. Priročnik je narejen tako, da ga bo moč dopolnjevati z novimi podatki. Njegova cena je 11.375 dinarjev. PETEK. 20. DECEMBRA 1985 KULTURA 5. STRAN @5)SMEM©IEnGLAS Letošnji Linhartovi nagrajenci Linhartove plakete so prejeli: Moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart, ki je letos praznoval dvajsetletnico delovanja in sodi med najbolj uspešne ih prizadevne kulturne skupine v radovljiški občini. Veliko je prispeval k dvigu in razvoju ljubiteljske, posebej glasbene kulture v občini. Leta 1965 je bil ustanovljen kot mešani mladinski zbor, ki je uspešno nastopal Polnih sedem let. Po odhodu večine Pevk je leta 1972 ostal le 14-članski "loški zbor, ki je nenehno krepil svoje vrste in postal čvrst in enoten kolektiv. Svoj repertoar uspešno dopolnjujejo, izraža vse glasbene sposobnosti pevcev. S svojim Petjem razveseljujejo občinstvo doma in v številnih krajih po Sloveniji. zagnanost za kulturno dejavnost že vrsto let posveča tekmovanju za bralno značko v šoli in občini, mentorskemu delu pri gledališki in re-citatorski dejavnosti učencev. Z njenim sodelovanjem je nastala vrsta gledaliških prikazov proze in poezije slovenskih umetnikov, igrice in kabareti. Pred dvema letoma je bilo na njeno pobudo na šoli ustanovljeno kulturno društvo, ki pod njenim mentorstvom uspešno dela. Svoje znanje in sposobnosti prenaša na številne generacije mladih, ki kasneje delujejo v svojem okolju. Kot slavistka pomemb- no prispeva k višji ravni slovenščine v šoli in izven nje. Godba na pihala DPD Svoboda Lesce ima pomemben delež v glasbeni kulturi radovljiške občine. Letos so praznovali 30-letnico delovanja in so edina dejavna skupina nekdaj bogate kulturne dejavnosti leske Svobode. Začeli so leta 1955 pod vodstvom Branka Lacka, z rabljenimi instrumenti in polno mero zagnanosti ljubiteljev glasbe. Z disciplino, predanostjo in pripravljenostjo vsakega godbenika posebej in vseh skupaj je leska godba dosegla številne uspehe. V tridesetih letih je množica zagnancev posvetila glasbi in skupnemu delu nešteto ur prostega časa in veliko odrekanj. Nastopili so na številnih prireditvah in proslavah in imeli veliko samostojnih nastopov. Linhartova priznanja pa so prejeli: Andrej Sečun za dolgoletno vsestransko uspešno in požrtvovalno delo na področju ljubiteljske kulture v Bohinju, Stanka Zupan za dolgoletno aktivno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture v Bohinju, Ivan Ravnik za dolgoletno aktivno sodelovanje v komornem pevskem zboru A. T. Linhart v Radovljici, Branko Rupar za vsestransko uspešno delo v kulturno prosvetnem društvu Veriga Lesce. Rada Bračič je pedagoška delavce, ki poleg rednega dela najde čas jn voljo za organizacijsko in strokovno mentorsko pomoč pri kulturnem utripu šole. Svoje veselje in Izjemno bogat konec tedna v Tržiču Tržič — Toliko kulturnih priredi-^v. kot se jih bo te dni, se ob koncu j^dna v Tržiču še ni nabralo. Vsakdo D° lahko našel nekaj zase. , Ob 19. uri se bodo nocoj v tržiški ^nodvorani predstavili priznani slo-venski operni pevci, Korošec, Hoče-, ar, Koritnik, Prus in Ostaševski, ki °do v okviru 3. abonmajske predstave pri kulturni skupnosti Tržič prepevali arije iz opere, prirejene za J^njše odre, DON PASQUALE Gae-lQna Donizettija iz leta 1843. Predstavo so si lahko tržiški ^snovnošolci ogledali že v sredo, ob 10-in 12. uri. Predstavo DON PASQUALE pred-!;avlja OKS Tržič namesto najavlje-£e opere GORENJSKI SLAVČEK, S Je zaradi bolezni v ansamblu ne °do izvajali. j..Nocoj ob 19. uri bodo lahko ljubite-3* zborovskega petja v OŠ heroja ^ačiča v Bistrici prisluhnili novolet-p^niu koncertu Komornega zbora O^KO, ki ga vodi Janez Foršek. g°stje večera bodo pevci kvinteta . ratov Zupan in moški zbor Ormož 2 Ormoža. 1 *ržiška mladina pa se bo nocoj *nko zabavala v tržiški Sokolnici ob ^znanem slovenskem ansamblu J^ROPOP iz Ljubljane, ki bo od 19. ure dalje igral za ples. Njihove ssPešnice Franček Piromanček, Me-3rJev sin .. . bodo privabile precej (}:jadih, ki si takih in podobnih prire- jev že dolgo želijo, k- b 17. uri pa vabijo tržiški likovni-jv1 na svoj letni občni zbor v gostilno arnulnik v Tržiču. r/{utri.v soboto, bodo kulturne pri-j artve namenjene praznovanju k?eva JLA. Kar dve taki prireditvi r^ta v tržiški okolici, osrednja pribite v bo v Podljubelju, priložno- ^a proslava pa v Lešah. P°nedeljek, 23. decembra 1985, u* hodo v prostorih AMD Tržič ob 18. I 1 na letni programski konferenci sestali člani Zveze kulturnih organizacij Tržič. Obravnavali bodo poročila dejavnosti za leto 1985, pregledali program dela za obdobje 86—90 ter potrditi program in finančni načrt Zveze za leto 1986. Ob tem bodo v svoje vrste sprejeli tudi moški zbor BPT Tržič, ki ga vodi Franci ŠARABON, spregovorili o nedelujočih društvih v občini in sprejeli ustrezne ukrepe za sanacijo njihove dejavnosti. Istega dne bo lutkovna predstava lutkovne skupine SMEH pri Mladinskem gledališču Tržič. Premiera bo ob 17. uri v prostorih Beograjske banke v Ljubljani. Naslov je ZAJČEK DIDELDAJČEK Libuše Titeba-hove v priredbi Borisa Kuburiča. Igrajo: Jože Fajfar, Tatjana Šmid, Milan Brkljač, Milan Bohinc in Katja Premrl. Zgodbica govori o Zajčku Dideldajčku, ki trikrat prevara lisico Zvitorepko in volka. Predstavo bodo lutkarji naslednji teden predstavili še dvaindvajsetkrat v vseh krajevnih skupnostih v občini Tržič, gostovali pa bodo tudi v Kranju. Predstavo sta omogočili občinska skupnost otroškega varstva in občinska kulturna skupnost Tržič. Čas pred prihodom novega leta je tudi druge skupine spodbudil, da pripravljajo zanimive otroške predstave. Podmladek Mladinskega gledališča Tržič v teh dneh intenzivno pripravlja predstavo DEDEK MRAZ IN ŠKRATJE v režiji Smiljane Brkljač. Premiera bo predvidoma v petek, 27. decembra 1985, v tržiški kinodvorani po sprevodu dedka Mraza. Tretjo novoletno predstavo pa pripravljajo vzgojiteljice tržiških vrtcev, znano zgodbico O VELIKEM IN MALEM ZAJCU. Predstavo so namenile predšolskim otrokom, zanimiva pa bo tudi otrokom v prvih razredih tržiških osnovnih šol. Boris KUBURIČ KULTURNI KOLEDAR • TRŽIČ — Turistični društvi Tržič in Ormož prirejata drevi ob 19. uri v osnovni šoli heroja Bra-čiča v Bistrici novoletni koncert. Nastopili bodo: moški pevski zbor Svoboda iz Ormoža, kvintet Bratov Zupan ter mešani komorni zbor Peko iz Tržiča. Pokrovitelj koncerta, ki je brezplačen, je tovarna Peko. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici bo drevi, ob 18. uri otvoritev 7. NOVOLETNE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL. Na razstavi razstavljajo: Luciian Bra-tuš, Boni Čeh, Andreja Čufer, Črtomir Frelih, Ana Marija Kovač, Metka Vovk-Mauser, Zvone Pa-pler, Alenka Kham-Pičman, Anton Plemelj, Albin Polajnar, Štefan Potočnik, Dušan Premrl, Janez Ravnik, Miha Dalla Valle, Melita Vovk, Franc Vozel in Lojze Zorman. Razstava bo odprta do 31. decembra. KRANJ — V galeriji v Mestni hiši v Kranju je odprta razstava akademskega slikarja Vladimirja Makuca. Razstava je odprta do 25. decembra. KRANJ - V galeriji Kavka v Kranju je odprta novoletna prodajna razstava del kranjskih, likovnikov, predstavljajo se Henrik Marchel. Zmago Puhar, Izidor Jalovec, Franc Vozel, Nejč Slapar in Vinko Tušek. JESENICE — Drevi ob 18. uri bodo v salonu Dolik na Jesenicah odprli razstavo slik Maria Vilhar-ja iz Ljubljane. To bo njegova 74. samostojna razstava, kolikor jih je imel v tridesetih letih likovnega ustvarjanja. Razstavo bodo odprli s priložnostnim kulturnim programom, na ogled pa bo od 1. januarja. SPODNJI BRNIK - KUD Moste prireja v nedeljo, 22. decembra ob 15. uri v gasilskem domu na Spodnjem Brniku veselo igro F. Liparja GLAVNI DOBITEK. Razstava v galeriji Nova v Kranju Obrazi Iva Mršnika Skupina obrazov, s katero se tudi tokrat predstavlja akademski slikar Ivo Mršnik, je nasledek njegovega intenzivnejšega slikarskega zanimanja že v času akademskega študija pred nekako dvajsetimi leti. Tudi tokrat raziskuje glavo v duhu študijskega analiziranja, pri čemer je zelo jasno viden proces njenega spreminjanja. Razlike med glavami, slikanimi z ogljem, s prefinjeno črtno strukturo, so dejansko majhne, ker se avtor poslužuje minimalnih izraznih sredstev. Bistven je obris glave, ki je preprosta črta, običajno sklenjena, a v svoji mehkobi sugestivno razmejitvena in združuje telo s prostorom. Z nekaj črtami je v tako nastalo maso glave vrisan obraz, bolje rečeno nakazana modelacija obraza. Slikar pri tem ne oblikuje nek določen obraz, ne portretira, pač pa slika podobo glave kot tako, kot nekaj splošnega, vsem znanega. Gre torej za umetnikovo videnje človeka, tudi samega sebe. Podobnosti pa s tem seveda ne izključuje in morda je prav v tem draž, da Mršnikovi obrazi živijo. Slikar postavlja pred nas galerijo obrazov že izoblikovanih osebnosti, individumov. Ta tihi svet opazovanja je odraz splošne človekove izpovedi — stiske in strahu. »Portreti« razkazujejo človeško zamreže-nost, prostorsko utesnjenost. Pogledi teh žalostnih podob ljudi imajo moč zasledovanja in vznemirjanja. Mirko Juteršek V torek so podelili Severjeve nagrade In zbrali smo se tudi zoper obup Zadnjikrat sva se videla pred pošto, v Ljubljani. Pred davnimi leti. V prvih decembrskih dneh. On, veliki slovenski igralec, umetnik, moj najdražji učitelj Stane Sever, in jaz, njegov študent, diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ki sem takrat šele poskušal stopiti na svoje noge. Za roko sem vodil svojega malega sina Jerneja, ki še tudi ni "shodil. Pozdravila sva se. Pobožal je malega in vprašal: »Tone, ali si še kaj pošten?« Tako je vprašal, kakor da je bil vso vero v to vrlino* na tem svetu že izgubil. Bil je sam, osamljen in že nekaj časa sam svoje gledališče (Gledališče enega). Presenečeno in nerodno sem odgovoril, da sem. Najbrž je imel v mislih človeško pa tudi umetniško poštenost. Bila sva redkobesedna. Poslovila sva se, kakor da se bova še kdaj videla. Šla sva vsak svojo pot. Njegova ni bila več dolga. Moj sin je zdaj star petnajst let. In petnajst let je star spomin na legendarni odhod velikega umetnika. In približno toliko časa je na preizkušnji moja poštenost in nekakšna obljuba, da ji bom ostal zvest. Da sem to preizkušnjo zdržal in se v njej utrdil, je zasluga tudi njegove človeške pedagoške in umetniške veličine. Njegovemu načelu poštenosti do življenja in umetnosti smo dolžni ostati zvesti. Pa ne le zaradi pietete do njegovega velikega dela, temveč zaradi svetosti življenja in umetnosti sploh. Sever nam je bil veliki vzor. Ob znanem sporu in v polemiki smo dajali prav njemu, ker je bil umetnik. S smrtjo je svoj prav potrdil. Vse nas pa zavezal. Zbrali smo se v njegov spomin. Prijatelji njegove umetnosti. Vsak od tistih daljnih decembrskih dni je zanj postajal temnejši, dokler ga ni vzela črna pohorska noč 18. decembra 1970. leta. Tudi našega življenja in umetnosti dnevi postajajo z vsakim dnem bolj temni. Zato je toliko bolj pomembno, da smo skupaj, kajti kakšne črne slovenske noči ne bomo premagali le z lučjo in močjo enega, ampak samo zbrani. In da končam s Prešernovimi besedami: Zbrani prijatlji v spomin ga pijemo tvojim veselih in žalostnih dni; zraven si take zdravljice pojemo, da ni nesrečen, kdor v grobu leži. In zbrali smo se tudi zoper obup. To so besede iz spominskega nagovora igralca Toneta Kuntnerja ob 15. obletnici smrti igralca Staneta Severja. Izrekel jih je v torek zvečer v dvorani Loškega odra, potem ko se je s trakov oglasila Ševe rje v a v večnost zapisana govorica. Zbrani so ji prisluhnili enako spoštljivo kot decembra pred petnajstimi leti, ko se jim je Stane Sever v živo predstavil s svojim Gledališčem enega, z monodramo Krotko dekle. Nagrade iz sklada Staneta Severja, ki so namenjene najvidnejšim igralskim stvaritvam na poklicnih in' ljubiteljskih odrih Slovenije, so za leto 1985 prejeli: Brane Grubar iz drame SNG v Ljubljani in Tone Kuntner iz Mestnega gledališča ljubljanskega, Viole-ta Tomič in Bernarda Oman, študentki Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Alenka Bole-Vrabec, članica Linhartovega odra v Radovljici, in Vlado Zupan- čič s Šentjakobskega odra. Nagrade je umetnikom podelil dr. Brane Berčič. Brane Grubar je svojo igralsko nadarjenost, vsestransko obvladovanje poklica in umetniško uspešnost dokazal tudi v pretekli sezoni z dvema vlogama: Vrezec v Filipči-čevi igri Altamira in pianist Eme-rik v Jančarjevem. Velikem bri-ljantnem valčku. Tone Kuntner je dobil nagrado za karakterne dramske vloge, še posebej za vlogo Johna Proctorja v Lovu na čarovnice avtorja Arthur-ja Millerja, v kateri je z racionalno igralsko nadgradnjo in pesniško resničnostjo pripovedoval o tragičnih zablodah, ki jih izkazuje oblast in katerih žrtve so ljudje, posamezniki. Nič manj ni Kuntner prisoten s svojo igralsko izpovedjo kot Block v Kafkovem Procesu. Viole ta Tomič je zahtevno igralsko nalogo v dvojni predstavitvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski opravila zelo uspešno. Njena lika (Jacinta in Ekspe-ditorica) sta v končni podobi izpričala sposobnost ustvarjalne nadgradnje metjejskega znanja, ki ga je pridobila med študijem. Z različnimi igralskimi sredstvi je ustvarila prepričljiva lika. Bernarda Oman je v isti postavitvi in znotraj istega koncepta ustvarila igralsko polno in samostojno dva odrska lika. Oba sta bila po uporabi igralskih sredstev in po odrski učinkovitosti prepričljivo različna. Tako kot Violeta Tomič je poleg Jacinte v drugi zasedbi odigrala vlogo Ekspeditorice. Z Jacin-to je ustvarila podobo romantične ljubezni, saj je bila nežna, eterična, zapeljiva, prepuščajoča se ljubica, in hkrati umetnosti, ki zaob-sega prostor. Alenka Bole-Vrabec je od 1965. leta posvečena predvsem ustvarjalnim iskanjem v gledališkem ljubi-teljstvu. V zadnjih sezonah je svoje delo usmerila v gledališče poezije, kar se odraža tudi v treh predstavah Linhartovega odra: Izštevanja Svetlane Makarovič, Večer ciganske poezije in Raje življenje Andreja Bretona. Njen dosedanji igralski vrh je vsekakor vloga Emilije v drami Reneja Marqueza Po-kvečena sonca v izvedbi Odra treh herojev iz Pirnič. Z veliko govorno in telesno kulturo, s tankim posluhom za čustvena razpoloženja, je izoblikovala pretresljiv, impresiven in do kraja človeški igralski lik. Vlado Zupančič je v desetih letih v ekipi Šentjakobskega gledališča v Ljubljani odigral petindvajset zahtevnih vlog, v katerih je izkazal velik igralski razpon. Severjevo nagrado je dobil za igralsko stvaritev Pivovarskega mojstra v Havelo-vem Sprejemu in za vrsto odličnih vlog v preteklih sezonah. H. Jelovčr 6. STRAN. VARJTVO pred poškodbami — (nadaljevanje) Izjemne obremenitve nog zahtevajo stalno nego. Ugotavljamo pa, da smo ljudje noge povsem zanemarili. Zato ni čudno, da toliko ljudi toži zaradi težav z njimi. Na prvo mesto pri skrbi za noge bomo postavili obutev. Strokovnjaki iz obutvene industrije in s področja zdravstva (medicina dela in otroško zdravstvo) skrbijo za to, da se izdeluje dobra in prava obutev. Pri tem pogrešamo več znanja in izkušenj pri prodajalcih, ki bi morali naključnemu kupcu več svetovati kot pa le skrbeti, da se znebijo zalog. Napačna obutev povzroča številne težave: žulje, otišance in kurja očesa, deformacijo sklepov. Od tu težave s hojo. V poletnih mesecih bi morali predvsem otroci hoditi bosi. Naj ne bo nerodno tudi odraslim vsaj doma in na dopustovanju hoditi brez čevljev. Normalen razvoj stopala je vezan na hojo z bosimi nogami in dobro obutev, ki ni ne prevelika, ne pretesna. Žal današnja moda ne gleda na počutje noge. Visoke in tanke pete in debeli podplati niso le nerodni, povzroče lahko celo zvine skočnih sklepov ob zvrnjenju stopala. Pri delu, kjer lahko težji predmet pade na noge, moramo nositi težko obutev, s trdo »kapico«, ki zavaruje prste nog. Škornji z močnejšim zgornjim delom imenitno varujejo goleni pred udarci in odrgninami, kar pride zelo prav pri dr-varjenju, delu na polju, v gozdu, na vrtu. Ortopedski vložki pri otrocih so potuha za stopalne loke. Otrok naj se nauči ustreznih vaj, hodi naj bos, kadar je le možno, in stopalni loki se bodo okrepili. Številne težave z nogami so pogojene s preslabo prekrva-vitvijo pri odraslih in starostnikih. Rane se jim na nogah le počasi celijo; že najmanjše odrgnine spet odpro stare rane. Posebej so ogroženi ljudje, ki imajo krčne žile. Zato morajo noge povijati z elastičnimi povoji (zjutraj, že v postelji), ki so boljši od elastičnih nogavic. Nogam prija kopanje v topli, slani vodi zvečer. Stopala moramo v vodi razgibati v vseh smereh. Po kopeli noge masiramo vedno v smeri proti kolenom. Izmenične hladne in tople kopeli ali prhanje nog pride v poštev ob prekrvavitvenih motnjah. Vraščeni nohti na palcih so posledica napačne obutve in nege nohtov. Nohti morajo segati do konca prsta; prekratki se radi zazrejo v kožo. Pomoč je v zdravniški operaciji vraščene-ga nohta. Največ poškodb nog najdemo pri graditeljih, ki ne pazijo na deske z žeblji, na štrleče ostro betonsko železo, na jame na gradbišču, na dobro osvetlitev, na trdne odre. Poškodbam se bomo izognili z redom in primerno pazljivostjo. dr. Tone KOŠIR ZA DOM IN DRUŽINO PETEK. 20. DECEMBRA 1«5 Denar predstavlja kup stvari brez vrednosti ali kup stvari brez koristi, vendar predstavlja obenem tudi nekaj dragocenega, to je neodvisnost! Samuel Smiles Če denar resnično ne prinaša sreče, potem ga vrnite. Jules Renard SALI SEVEDA — Johnny Rezilo, vi ste vodja punk skupine »Trije krvavi psi plus eden«. Zakaj ravno tako ime? — Yeahhh. . . Zto k smo štirje, mnde šur! ZAKAJ - ZATO — Ali veš, zakaj morajo poštena dekleta ob sedmih v posteljo? — Zato, da gredo lahko ob devetih domov. Iz slovenske narodne kuhinje Zaroštan mlečni močnik Potrebujemo 1 liter mleka, 15 dkg bele pšenične moke, 1 jajce, žlico masla ali olja in sol. Moko stresemo v skledo. Posebej stepemo jajce, ga zli-jemo k moki in z vilicami mešamo, da nastanejo svalj-ki. Svaljke nato obdelamo med prsti, da dobimo sukanč-ke. V primerni ponvi segreje-mo maslo ali olje. Na maščobi polovico sukančkov zelo svetlo prepražimo in jih nato zalijemo z mlekom. Med pri-livanjem mleka močnik neprestano mešamo. Prevremo in zakuhamo še ostale su-kančke ter solimo. Močnik naj vre 15 minut. Če se nam zdi pregost, lahko prilijemo malo vode in pustimo, da še enkrat prevre. Sukančke lahko pripravimo tudi kot jušno zakuho. Včasih so močnik pripravljali za večerjo. V tem primeru so ga skuhali v slanem kropu in zabelili z ocvirki. TA MESEC NA VRTU Če namerevamo spomladi precepi jati starejše sadno drevje, moramo konec decembra narezati za to potrebne cepiče. Za cepiče so primerni le enoletni poganjki; jemljemo jih iz južne strani ali krone zaželene sorte. Vodenih poganjkov (roparjev) ne smemo jemati za prece-pljanje. Po rezi zakopljemo cepiče na prostem, na mestu, ki je zavarovano pred sončnimi žarki Po 10. decembru lahko narežemo s popki obložene veje forsitij. V vazi se bodo kma-lui razcvetele. V treh tednih bodo zagotovo zacvetele, če jih takoj po rezi položimo po vsej dolžini za 12 ur v toplo vodo. Voda mora ves čas imeti 35 do 40 stopinj C. Po taki kopeli postavimo vejice v vazo. Čim topleje je v sobi, tem hitreje bodo zacvetele. Voda naj ima sobno temperaturo in jo vsak dan zamenjamo. Na golih sadnih drevesih lahko dobro vidimo goseničja gnezda in sadne mumije (za-predki z mrčesom). Predvsem moramo odstraniti sadne mumije in jih uničiti. Oktobra nameščeni lepljivi trakovi navadno v decembru niso več učinkoviti, zato jih moramo obnoviti. Na njih sta se oprijela prah in druga umazanija. To pa bi lahko omogočalo samicam malega zimskega pedica, da bi brez težav zlezlečezomenjeni pas. Stare pasove sežgemo. Pod njimi so se morebiti skrili kakšni škodljivci. Te prav tako ob tej priložnosti uničimo. Sadno shrambo moramo v decembru pregledati vsej enkrat tedensko, da preprečimo gnitje sadežev. Poleg tega moramo ob vsakem dnevu, ko ne zmrzuje, shrambo zračiti. JE VZDRŽATI ALI HE? Pravijo, da naj se športniki pred tekmovanji vzdržijo spolnega občevanja. Če na spolnost ne gledamo kot na nekaj čarobnega in skrivnostnega, razmišljajo strokovnjaki, vidimo, da gre pri spolnem občevanju predvsem za atletsko vajo. Zdrava pamet odsvetuje spolno dejavnost kratek čas pred napornim tekmovanjem. Podobno, kot zdrava pamet veleva, da ni pravšen naporen trening tik pred tekmovanjem. Ni pa znanstveno utemeljeno, zakaj naj bi se športniki ogibali spolnosti med treningom. Še ena in hkrati tudi zadnja varianta večernega modela. Sestavljen je iz dveh delov. Bele bluze in belega krila. Bluza ima rahlo kimono rokava, krojena pa je na preklop. Obrobljena je s črnim trakom, s katerim se tudi zveze. Krilo je ozko, na de-sni strani rezano in se zapenja s črnimi gumbi. Za dodatke si privoščimo črne salonarje z visoko peto in pa seveda mrežaste nogavice, ki so letos tako zelo moderne. Bidovec KAKO $E OBVAROVATI PRED PRHL)A]EM Zelo lahko, pravijo, če ne nasedamo reklamam, ki priporočajo za to nadlogo najrazličnejše šampone, vodice.lo-sijone. Veliko uspešneje se obvarujemo, če si enkrat na teden umijemo glavo s svežim jajcem, uporabimo le ru- menjak, ki mu dodamo nekaj kapljic limoninega soka. Dobro je, če si prej lasišče na-tremo z ricinusovim oljem, katerega prav tako malce razredčimo z limoninim sokom. Tudi striženje las na kratko pomaga. OBVESTILO KUPCEM KNJIGE Vsem naročnikom priročnika ABC pletenja, ki knjige še niso prejeli, se založba Mladinska knjiga opravičuje. Svoje obveznosti do kupcev bomo poravnali takoj po izidu ponatisa januarja 1986. Kupcem jamčimo, da bodo knjigo prejeli pod pogoji, pod katerimi so jo naročili. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA ZMAGA MRTVEGA BATALJONA Sedimo v toplem razredu in pišemo. Naše misli segajo v leto 1943. Vojno si predstavljamo vsak na svoj način, saj nas takrat še ni bilo. Da pa bi bilo naše mišljenje čimbolj resnično, smo v šolo jx>vabili partizanskega borca-kurirja. Pripovedoval nam je, kako je doživljal in preživljal tiste mrzle dni. Bilo je pred 15. decembrom 1943. Bil je kurir 3. brigade Prešernovega bataljona. Z nekaj tovariši je sporočal podatke s Pokljuke na Jelovico in obratno. Ko so sporočilo prenesli, so se umaknili v leseno kočico, ki je bila delo nekega Gorjušca. Tam so tudi stražili in opazovali cesto v Soteski. Kar na lepem so zaslišali strel, še enega, še in še. Bili so prepričani, da vsak strel pomeni sovražnika manj, zato so se skoraj veselili. Drugi dan jih je presunila kruta resnica. Streli, ki so jih slišali, so bili streli na tovariše. Stisnilo jih je pri srcu. Težko je verjeti, če ti umre prijatelj, a še težje, če ti umre cel bataljon prijateljev. Borec se lahko tolaži s tem, da njegovi tovariši niso mrtvi. Prebivajo v naših srcih, saj so se borili za nas, da lahko živimo v miru. Njihova smrt je ZMAGA. Od takrat se te zmage spominjamo leto za letom, na tistem mestu smo postavili spomenik. Športniki imamo vsako leto na Pokljuki tekmovanje v spomin na zmago mrtvega bataljona. Lahko smo ponosni, da so nam naši očetje in stari očetje priborili današnji mir s krvjo, da so se borili in ne vdali kljukastemu križu. Urša Čop, 8. c r. OŠ Janeza Mencingerja Boh. Bistrica BABICA- Ml JE POVEDALA Ko se je začela vojna, je bila babica stara šest let. Morala je v nemško šolo. Učiteljice ni razumela, ker je govorila nemško. Večkrat je bila kaznovana, ker je govorila slovensko. Največkrat je klečala v kotu. Meni je v šoli lepo. Učim se v slovenskem jeziku. Želim, da ne bi bilo nikoli več vojne. Vsi otroci naj se učijo v svojem jeziku. Simon Pišljar, 2. b r. OŠ Petra Kavčiča Škof ja Loka PO BOJU Trupel na stotine na zemlji leži, na stotine fantov mladih zdaj spi. Črn oblak se nad zemljo vali, vsa ta trupla z vodo poškropi. Kaj je to, mar privid imam? Po zemlji črni zdaj hodi vran. Kaj le dela, mar premišljuje, bedi; Kdo v črni zemlji že spi! Kje si, fantič moj mlad, kje pustila svoj edini sem zaklad? tam daleč zdaj spi in nihče ga videl več ni. Blaža Kepic, 8. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka i—JLA DOMOVIN A-PRAVU1ĆN A DEŽELA »Potni list, prosim!« zasliši Janja, ko se vrača z dela v Avstriji. Poišče ga in ga da cariniku. Pogled se ji ustavi na sivih gorah, na krpah snega, posejanih po robu skalovja, na p j sani obleki skrivnostnega, jesenskega gozda. »Kako lepa dežela!« pomisli. Ko se pelje mimo kolone avtomobilov, ki se vije proti Avstriji, se ji zazdijo ljudje neznansko prazni, saj se brez vzroka oddaljujejo od domovine. Domovina, da! Pa ona? Tudi ona je odšla iz rodnega kraja na tuje po zaslužek, a še vedno misli na svoje otroštvo in se vrača. Ko pride v dolino, je tudi megla, ki jo v mestu, kjer prebiva, .sovraži, tu pa jo spravlja v dobro voljo, saj v vsaki kaplji začuti domače kraje. Končno prispe na kmetijo. Vsi jo lepo sprejmejo in po kratkem pogovoru se odpravi v naravo. Listje šumi pod nogami, kot bi hotelo povedati: »Ostani, ostani, ostani doma!« Rože, travnate bilke se ji klanjajo in rosna pajčevina svetlikajoče zre vanjo, ko se sveti v zadnjih, šibkih sončnih žarkih. Dopust hitro mine in Janja se odpravi nazaj. Tudi tu so gozdovi pisani, so gore, sive, pokrite s snegom, a ona tega ne opazi . .. Urša Teran, 8. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič Naša vojska je sedaj že zelo številna in tudi orožja ne primanjkuje. Vedno je v pripravljenosti, če nam preti kakšna nevarnost. Vsi zdravi fantje morajo odslužiti vojaški rok, ko dopolnijo osemnajst let. Služenje vojaškega roka traja leto in tri mesece. Tam se učijo streljati in hodijo na stražo. Predvsem se tam naučijo reda in discipline. Če nas napade sovražnik, morajo biti vojaki vedno v pripravljenosti. Tudi orožje mora biti vedno pri roki. Vojska ima tudi vojaška letala in ladje. Fantje, ki služijo vojaški rok, lahko naredijo izpit za tovornjak in v tem prevažajo vojake, hrano in orožje. Seveda jim pripada tudi prosti čas, katerega izkoristijo za počitek ali za kakšen hobi. Na stražo hodijo podnevi in ponoči, kar pa v hladnih nočeh ni prijetno. Tudi kuhati morajo sami in lepo v vrsti čakati na hrano. Spat hodijo zvečer zgodaj, vstajajo pa tudi zjutraj navsezgodaj. Vsi smo jim hvaležni, ker skrbijo za mir in zvesto služijo naši domovini. Igor Sajovic, 5. b r. OS J. in S. Mlakarja Šenčur VIHARNIKI, linorez - Dušan Vinkovič, OŠ Komenda- Moste Narisal Jože Ciperle, OŠ Davorina Jenka Cerklje KAJ Ml POMENI SVOBODA-" Mislim, da je svoboda moja mladost. Nisem lačen, nisem zaprt in imam dovoli materialnih dobrin. Kaj bi si sploh še lahko želel? — Aleš Stular, 8. c Svoboda je sreča. To so živali, ki živijo v gozdovih, gorah, so ribe, ki plavajo v vodi, to so ptice, ki letajo po sinjem nebu. Svoboda smo mi pionirji in cicibani, ki hodimo v vrtce in šole in živimo brezskrbno mladost. — Nina Resman, 6. d Živim v svobodni domovini. Svoboda mi pomeni, da povem tisto, kar mislim, da živim v miru, brez bomb in pušk, v prijateljstvu in sreči. — Tadeja Munih, 6. d. Rodil sem se leta 1971 in že od prvega dne živim v svobodi, zato pravzaprav niti ne vem, kaj so vojne grozote in upam, da jih v svojem življenju ne bom spoznal. Sem otrok svobode in vesel sem tega, saj lahko delam, kar hočem; govorim, pišem in ustvarjam. — Klemen Jenko, 8. c Zame je svoboda ves prosti čas, ko lahko delam, kar se mi zljubi. — Simona Perčič, 6. d Beseda svoboda naj nam pomeni nekaj najlepšega. Kajti mnogi od tistih, ki so se borili za svobodo, so dali svoje življenje za naš boljši jutri. — Mojca Homan, 6. d. Svoboda mi z eno besedo pove mir. Odnosi med ljudmi in med državami morajo biti enakopravni, brez nemirov in vojn-Svoboda je seveda veselje in prostost vsakega človeka. — Zoran Todorovič, 6. d Zjutraj, ko nas sonce oblije s svojo zlato svetlobo, ter zvečer, ko bleda luna objame vse naše svobodno ozemlje, malokdo pomisli, da je za nanu zopet svetel dan svobode. — Hubert Benedik, 8. a Učenci OŠ Lucijana Seljaka Kranj PETEK, 20. DECEMBRA 1985 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN ©©IMlSg^ISEGLAS TV SPORED SOBOTA *1. decembra 8.05 Prgišče priljubljenih pra vljic: Cesarjev slavček, 1. del 825 A. Vučo: Prigode skupine »Pet petelinčkov«, 6. zadnji del nanizanke TV Beograd 8.40 Pedenjžep 9-10 Vsak petek nov začetek, 4. del nanizanke TV Sarajevo 9-50 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju - (slalom m), prenos 1. te-ka (za JRT in EVR) ''•25 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik - Dedove dragocenosti, 8. del nadaljevanke ''•55 Kje sonce vzhaja?, dokumentarni film za mlade 12.25 Ljudje in zemlja, ponovitev '3.05 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju - (slalom m), prenos 2. te-,.ftc ka (za JRT in EVR) "4.05 Nastanek človeške vrste: Onkraj Afrike, ponovitev 6. dela angleške dokumentarne serije '4.50 Muppetki in mojstri, angleški film 16.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (Ž), posnetek iz Hausa '7.00 PJ v košarki -Budučnost : Zadar, prenos v odmoru propagandna oddaja in športni non stop 18.30 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije - Loški muzej Škofja Loka 20-00 Koncert ob dnevu JLA, prenos Zrcalo tedna *2.00 Ko bi znova začeli, francoski film 13.05 13.45 15.45 16.15 17.00 18.30 20.00 21.35 23.20 Kranjska gora: Svetovi pokal v smučanju slalom (M), prenos 2. teka Svetovni pokal v smučanju - veleslalom (Ž), posnetek iz Hausa Sedem TV dni Narodna glasba Košarka - Budučnost : Zadar, prenos Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja Koncert ob dnevu JLA Charlvevo maščevanje, angleški film V soboto zvečer NEDELJA PONEDELJEK 23. decembra 8.50 TV v šoli 17.35 Čarodej potepuh, poučno- zabavna oddaja 17.45 Ali veš? 17.50 Vsak petek nov začetek, 5. del nanizanke TV Sarajevo 18.25 Podravski obzornik 18.45 Slovenska ljudska pesem -Štajerska (poje Koroški akademski oktet) 20.10 J. C. Grumberg: Therese Humbert, 1. del francoske nadaljevanke 21.10 Aktualno: Avto-gibalo napredka tudi pri nas? 21.50 Glasbeni večer 22.45 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 L. Suhodolčan: Naočnik in Očalnik - Skozigled, 9. del nadaljevanke 18.25 Celjski obzornik 18.40 Ščepec širnega sveta: Cimet, 11. del angleškega izobraževalnega niza 20.05 Svet na zaslonu 20.55 Film tedna: Hlndel, angleški film Oddajniki II. mreže: 22. decembra Oddajniki II. TV mreže: 13.25 Močvirje, sovjetski film ]5-30 Akordi Kosova, 16.30 Doživljaji sinjega viteza, poljski mladinski film 18.00 Retrospektiva dram A. Po- poviča: Svinjski oče 19- 00 Novosti glasbene produk- cije 19.30 TV dnevnik 20- 00 Šest žena Henrika VIII.. Catherine Hovvard, 5. del angleške nanizanke 21.35 Glasbeni oder, zabavna , oddaja 22-05 Poročila 22-10 Športna sobota 22.30 Poezija —Zagreb 1. program: 8.40 Poročila 8.45 Živ žav: Risanke, Smrkci II 9.50 Sokoli, ponovitev 8. dela angleške lutkovne nadaljevanke 10.15 M. de Cervantes: Cervan-tes, 8. del španske nadaljevanke 11.05 16. Festival narodne glasbe — Ptuj'85, 5. oddaja 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja 14.20 Mostovi 14.55 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, ponovitev 10.; zadnjega dela avstralske nadaljevanke 15.40 Mozaik kratkega filma: Mikronezija - vetrovi spremembe, kanadski film 16.30 Videogodba, ponovitev 9. oddaje 17.15 Trenutki odločitve, slovenski film 18.45 Knjiga 20.00 Dubravka Ugrešič: Štefica Cvek v žrelu življenja, 2. del humoristične nadaljevanke TV Beograd 20.55 Športni pregled 21.25 Beseda da besedo, pogovor z inž. Pavletom Žav-cerjem 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.50 TVvšol, «•30 Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), posnetek iz Kranjske gore 14.30 Glasbeno popoldne 16.00 Vukovar: Finalni turnir ju goslovanskega pokala v odbojki (Ž), posnetek 17.00 PJ v rokometu (M) - info sistem : Metaloplastika prenos 18.25 Spomini in vizije, dokumentarna oddaja 20.00 Spomini, jugoslovanska dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Festove uspešnice: Kaba ret, ameriški film (do 22.45) 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 propagandna oddaja 21.10 Dinastija, 78. del ameriške nadaljevanke 22.05 Hit meseca (do 22.50) TOREK 24. decembra 9.00 16.30 17.30 18.05 18.25 18.40 18.40 20.05 21.25 TV v šoli Šolska TV Sporočilo iz rdečega aviona, reportaža iz Krašnje Miti in legende - Biblijski miti: Babilonsko suženjstvo in preroki, nanizanka TV Beograd Posavski obzornik Spored za mlade: Sneženi mož, angleški risani film M. Čerlak: Pet mrtvih naslovov, drama TV Zagreb Integrali 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 20.50 21.05 21.50 22.35 Flipper, otroška serija Družinski magazin Za razvedrilo, zabavno-hu- moristična oddaja TV dnevnik Glasbena dogajanja, oddaja resne glasbe Včeraj, danes, jutri Pisana beseda na hrvaških tleh, dokumentarna oddaja Mešam '85 Večer G. Gershvvina (do 23.05) 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Spoznavajmo našo naravno dediščino: Pohorje, izobraževalna oddaja 20.05 Nastanek človeške vrste: Preživetje človeške vrste, 7. zadnji del angleške dokumentarna serije 21.00 Ne prezrite 21.15 J. Knittel: Via Mala, 2. del nemške nadaljevanke 23.00 Ta Amerika, 2. del ameriškega dokumentarnega filma Oddajniki II. TV mreže: ČETRTEK 26. decembra Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Knjige in misli 18.45 Želeli ste - poglejte, pou čnozabavna oddaja 20.00 Folktop - Mešam '85 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Revolucija, ki traja, doku mentarna oddaja 21.50 Izobraževalna oddaja SREDA 25. decembra 8.55 TVvšoli 17.40 Prgišče priljubljenih pra vljic: Cesarjev slavček - 2 del; 13. zadnji del lutkovne nadaljevanke 8.35 Test 8.50 TVvšoli 16.35 Šolska TV: Zimski športi. Poklici v rudarstvu 17.30 Poročila 17.35 Letni časi, pesmi V. T. Arharja 17.50 Povodni mož, igrana pravljica 18.10 G. Vitez: Zrcalce, lutkovna pravljica 18.25 Severnoprimorski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: Znamke z račjimi podobami, ameriški film, Pelikani so se vrnili, romunski film 20.10 Tednik 21.20 C. P. Snow: Tujci in bratje, 9. del anleške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže: 17.20 Otroci in piloti, dokumentarna oddaja 17.45 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija 18.15 Tisoč udarcev, izobraževalna serija 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto, zabavna oddaja 20.00 Otok, oddaja resne glasbe 20.35 Včeraja, danes, jutri 20.50 Porota, dokumentarna oddaja 21.55 Nočni kino: Streljanje, ameriški film (do 23.15) Ta teden na TV TOREK 20.05 Pet mrtvih naslovov Drama predstavlja lik izobra-ženke srednjih let, ki se po desetih letih vrne iz Nemčije domov, v Zagreb. Upa, da bo tu zacelila rane razočaranj, toda spoznava, da se je v desetih letih marsikaj spremenilo. Ne najde več skupnega jezika niti z materjo niti s prijatelji, doživi pa še eno bridko razočaranje, ko poskuša nepremišljeno ustvariti novo čustveno zvezo. SREDA 20.55 Handel Letos praznujemo tristoletnico rojstva drugega največjega skladatelja baroka, Georga Frie-dricha Handla. V filmu tečeta vzporedno dva tokova. Najprej je to filmska predstavitev posameznih bolj ali manj resničnih dejstev, ki so ponujena gledalcu — kot nekaj objektivnega in neposrednega. Te biografske prizore pa sproti komentira sam Handel. Pred njimi leži razprostrto njegovo celotno življenje. Takšna distanca mu omogoča dobršno mero ironije, vzvišenosti, osveščenosti. Zaradi nje so še tako prelomni dohodki iz Handlovega življenja lahko podani strnjeno. ČETRTEK 18.40 Mozaik kratkega filma Ameriški film o »račjih znamkah« govori o nedotaknjeni naravi. Te je vedno manj, zato je vedno bolj dragocena. Vanjo je treba vlagati, ne le denar, ampak ljubezen, prizadevanje, da bi jo ohranili. Kako lahko filatelija prispeva svoj delež k temu, bo pokazal film. Tudi romunski film Pelikani so se vrnili ima podobna izhodišča, saj govori o pticah, ki jih ščiti zakon, o njihovi vlogi, ki jo imajo za ekologijo donavske delte. SOBOTA 16.25 Smučajmo vsi 17.45 Vroče-hladno, otroška serija 18.15 TV Mozaik 18.15 Beograjski festival jazza 20.00 Tass lahko objavi, 10. zadnji del sovjetske nadaljevanke 21.05 150-letnica ilirskega pre poroda, 23.45 Dokumentarna oddaja 22.00 Ko bi znova začeli Lelouche je posnel film, ki je všečen, sproščen, do prave mere duhovit in v njem zaigra Catherine Deneuve z vsem šarmom ene izmed prvih dam francoskega filma. Kratka vsebina: Catherine spozna, da ji edinole otrok lahko pomaga preživeti visoko zaporno kazen. V zaporu spretno zanosi in ko jo petnajst let kasneje izpustijo, jo v državnem domu čaka njen Simon, ki o materi ne ve ničesar. In potem se začno zadeve zapletati in razpletati na lelouchevski način . . . NEDELJA PETEK 27. decembra 17.15 Trenutki odločitve František Čap je v filmu razkril moralne dileme glavnih likov v izjemnih življenjskih preizkušnjah. Glavni junak je zdravnik dr. Koren, ki hoče rešiti ranjenega ilegalca iz bolnišnice. PONEDELJEK m 8.45 TV v šoli 17.35 Pesmi in zgodbe za vas -B. Čopič: Ježeva hišica, oddaja TV Zagreb 17.55 Sokoli: 9. del angleške lutkovne serije 20.10 Therese Humbert Nadaljevanka je nastala po knjigi Sodobno sodišče Mauri-cea Garcona, člana Francoske akademije, v kateri objavlja vznemirljive primere iz svoje pravniške prakse. V »aferi Humbert« s konca prejšnjega stoletja obravnava zgodbo o sporni dediščini. Nadaljevanka z odlično Simone Signoret v naslovni vlogi ima štiri dele. ALPETOUR ALPET0UR TOZD Potniški promet KRANJ INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA OBVEŠČATA cenjene potnike, da 30. in 31. decembra ter 3. januarja OBRATUJEJO na Gorenjskem vse medkrajevne, primestne in mestne linije po SOBOTNEM VOZNEM REDU. Linije mestnega prometa v Kranju pričnejo z obratovanjem 1.1.1986 ob 13.00 uri. Radio J>OBOTA, 21. decembra "T1?" Program , '30-8.00 Jutranji program — 9'asba - 8.05 Pionirski tednik -Sobotna matineja - 10.05 H°ite z nami - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 12.10-14.00 Naši po-s'ošalci čestitajo in ppzdravljajo '14.05 Glasbena panorama -15.10-15.25 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Stu-d,0 ob 17.00 - Zunanjepolitični Magazin - 18.00 Škatlica z godbo I 20.00-23.00 Slovencem po sve-tu - 23.05 Od tod do polnoči NEDELJA, 22. decembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši... - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50-18.30 Zabavna radijska igra - 20.00 22 00 V nedeljo zvečer - 22 20 24.00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 23. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.00 Poročila - 11.05 Ali poznate - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -20.00 Kulturni globus - 21.05 Državni simfonični orkester Sovjetske zveze - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije TOREK, 24. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 905 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... -12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 16.00 Vrtiljak-želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.50 Literarni nokturno - 23.05-24.00 Mozaik lahke glasbe ___SREDA. 25. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 905 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate . .. (prenos iz studia radia Maribor) - 12.10 Veliki zabavni orkestri -13.30 Od melodije do melodije -14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Naj narodi pojo (2. oddaja) - 20.00 Koncert za besedo Josipa Murna - 20.25 S slovenskimi interpreti - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 26. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Alpski botanični vrt Juliana v Trenti - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -P. I. Čajkovski: Hrestač - 14.45 Naš gost - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 18.15 Jezikovni pogovori - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 27. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 14.05 »Od pravljice do pravljice« - prizori iz baleta Oskarja Nedbala - 14.30 človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje tJ(ft£XKIt!l mL J de> erotična noč Sehereza- : sultan Khan zve, da ga žena nQJ,a- Od tedaj prebije vsako l?* z drugo haremsko lepotico, Jo zjutraj da ubiti. Podobna 2?** čaka tudi mlado Šeheie-Veri ^enc*ar zna dekle pripo-x ovati zanimive ljubezenske v8°dbe. Sultan posluša in tako ^Pripovedovanju mine 1001 Šeherezada pa živi. ^ ^°bert Ludlum, pisec krimi-v *■ je dobro znan bralcem po vj^1*1 svetu. Film Ostermanov koetl^ govori o televizijskem g "ten ta tor j u političnih oddaj, pri?Ve- da so njegovi najbližji je Jate'ji sovjetski vohuni in da Ha nlegova družina naslednja s rfeZnarnu' k' J° bodo spravili Vsj» Vendar je resnica po ^itp01 ^ruKačna in dirka za re-v goloba življenja se začno . . . Film je režiral Sam Pekin-pah. Mlad par živi srečno in zadovoljno, dokler se ne odločita, da srečo kronata s poroko in vselitvijo v skupno stanovanje. Medeni mesec preživita pri starših na deželi. Kaj kmalu pa se izkaže, kako hudo napako sta napravila. Simpatična komedija Poročna zveza je združila Goldie Hawn in Burta Revnoldsa. Opozarja na dva ključna problema, ki bi se ju morali mladi zakonci ogibati. Prvo pravilo se glasi: bolje je živeti v grehu kot v zakonu, kajti zakon ubija vso romantiko. In drugo: izogibajte se sorodnikov kot kuge, kajti ti uničujejo srečo hitreje kot karkoli drugega na tem svetu. KRANJ CENTER 20. decembra: amer. barv. film BREAKDENCE 2 ob 16. uri, barv. 21. decembra: amer. glasb, film BREAKDENCE 2 ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. krim. filma OSTERMANOV VIKEND ob 22. uri, 22. decembra: amer. fant. film VOJNA ZVEZD ob 10. uri, amer. glasb, film BREAKDAN-CE 2 ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. erot. filma 1001 EROTIČNA NOČ SEHERAZADE ob 21. uri, 23., 24. in 25. decembra: amer. krim. film OSTERMANOV VIKEND ob 16., 18. in 20. uri, 26. decembra: amer. erot. komedija DEKLIŠKI INTERNAT ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ TRŽIČ 20. decembra: Šved erot film LJUBEZENSKI VRTILJAK oh 16.. 18. in 20. uri, 21. decembra: amer. karate film OKTAGON ob 16., 18. in 20. uri 22. decembra: ital. west. film ŠTIRJE ASI ob 14. in 18. uri, hongk barv pust. film NEPREMAGLJIVI JUNAK ob 16 uri, premiera amer. komedije POROČNA ZVEZA ob 20 uri, 23. in 24. decembra: amer komedija POROČNA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri, 25. decembra: amer. akcij, film LETALIŠČE 80-CONCORDE ob 16., 18. in 20. uri, 26. decembra: hongk. pust. film NEPREMAGLJIVI JUNAK ob 16., 18. in 20. uri 21. decembra: ital. barv. film GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA ob 16. uri, amer. akcij, film ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 18. in 20. uri, premiera amer. komedije POROČNA ZVEZA ob 22. uri, 22. decembra: amer. fant. film VOJNA ZVEZD ob 15. in 19. uri, amer. akcij, film ZADNJA »VOJAKOVA NALOGA ob 17. uri, premiera amer. akcij, komedije NEVAREN POSEL ob 21. uri, 23. decembra: amer. akcij, film NEVAREN POSEL ob 17. in 19. uri, 24. decembra: amer. fant. srhljivka PARAZIT ob 17. in 19. uri, 26. decembra: amer. komedija POROČNA ZVEZA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 20. decembra: amer. fant. film VOJNA ZVEZD ob 18. in 20. uri, 21. decembra: amer. fant. film VOJNA ZVEZD ob 16. uri, slov. film BUTNSKALA ob 18. in 2ff. uri, premiera amer. erot. komedije DEKLIŠKI INTERNAT ob 22. uri, 22. decembra: franc. pust. film SPRIJENEC ob 15. in 19. uri, slov, film BUTNSKALA ob 17. uri, premiera amer. krim. filma OSTERMANOV VIKEND ob 21. uri, 24. decembra: amer. voh. film TELEFON ob 18. in 20. uri, 26. decembra: hongk. pust. film MEČ ob 18. in 20. uri DUPLICA 21. decembra: amer. erot. film 1001 EROTIČNA NOČ SEHERE ZADE ob 20. uri, 22. decembra: hongk pust. film MEČ ob 15. uri amer. erot. film DEKLIŠKI INTERNAT ob 17. in 19. uri, 25. decembra: amer. glasb, film BRE-AKDANCE 2 ob 18. in 20. uri, 26. decembra: amer. krim. film OSTERMANOV VIKEND ob 20. uri KOMENDA 20. decembra: amer. komedija DEKLIŠKI INTERNAT ob 19. uri ČEŠNJICA 20. decembra: franc. pust. film SPRIJENEC ob 20. uri LAZE JESENICE PLAVŽ 20. decembra: franc. film NE PUSTIŠ LJUDEM SPATI ob 18. in 20. uri, 21. decembra: amer. film ABSURD V GROZUIVI NOČI ob 18. in 20. uri, 22. decembra: amer. akcij, film LETALIŠČE 80 - CONCORDE ob 16. uri, ital. pust. film LJUDOŽERCI Z AMAZONKE ob 18. in 20. uri, 23. decembra: amer. karate film OKTAGON ob 18. in 20. urr 24. decembra: hongk. film MEČ ob 18. in 20. uri, barv. 26. decembra: ital. film ŠTIRJE ASI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA uri, 23. decembra: jug. film MALI ROP VLAKA ob 20. uri, 24. in 26. decembra: amer. pust. film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 20. uri, 25. decembra: jap. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri BOHINJ 20. decembra: amer. komedija POROČNA ZVEZA ob 19. uri JESENICE ŽELEZAR 20. decembra: amer. glasb, akcij, film OGNJEVITE ULICE ob 17. in 19. uri, premiera amer. erot. filma 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 21. uri, 21. decembra: amer. glasb, film OGNJEVITE ULICE ob 17. in 19. uri, amer. barv. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 21 uri, 22. decembra: nem. mlad. film POREDNI MORITZ ob 10. uri, amer. glasb, akcij film OGNJEVITE ULICE ob 17. uri, amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 19. uri, 23. in 24. decembra: amer. film UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 17. in 19. uri, 25. decembra: amer. film NEW YORK - MESTO STRAHU ob 17. in 19. uri 20. decembra: jug. film MALI ROP VLAKA ob 20. uri, 21. decembra: jug. film MALI ROP VLAKA ob 18. uri, jap. barv. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri, 22. decembra: amer. pust. film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 18. uri, amer. krim. film MLADI BOJEVNIK ob 20. uri, 23. decembra: amer. west. film PAST V MONTANI ob 20. uri, 24. decembra: jap. barv film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri, 25. decembra: jap. barv. film ROCKY III ob 20. uri, 26. decembra: ital. zgod. film HERKUL ob 20. uri _BLED_ 20. decembra: grški film MAČJI 21. decembra: amer. film MLADI BOJEVNIKI ob 18. uri, grški film MAČJI SINDROM ob 20. uri 22. decembra: amer. film PAST V MONTANI ob 18. uri, ital. pust. film RAFALI V PUŠČAVI ob 20. uri, 26. decembra: jap. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 2d. uri POLJANE SINDROM ob 20. uri, 21. decem bra: ital. film RAFALI V PUŠČAVI ob 18. uri, jug. film OČE NA SLUŽBENI POTI ob 20. uri, 22. decembra: jug. film OČE NA SLUŽBENI POTI ob 18. uri, grški film MAČJI SINDROM ob 20. 20. decembra: franc. komedija HOROSKOP ob 19. uri, 22. decembra: amer. akcij, film NEONSKA DŽUNGLA ob 17. uri, 24. decembra: angl. film BAGDADSKI TATIC ob 19. uri ŠKOFJA LOKA 20. decembra: amer. film KRČ GROZE ob 18. in 20. uri, 21. in 22, decembra: amer. akcij, film NA VAHO GROM ob 18. in 20. uri, 24. decembra: nem. komedija TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 20 ŽELEZNIKI 20. decembra: amer. akcij, film NAVAHO GROM ob 18. in 20. uri, 21. decembra: franc. kome dija HOROSKOP ob 20. uri, 22, decembra: amer. fant. film KRČ GROZE ob 18. in 20. uri @®imgSSS©ISSGLAS 8. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 20. DECEMBRA1985 ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU Praznik krajevne skupnosti Poljane Šola in telefon Franc Žagar, predsednik skupščine krajevne skupnosti: »Ljudje v naši krajevni skupnosti so zelo delavni, zato pri večini akcij nismo imeli posebnih težav. To srednjeročno obdobje smo zato tudi uspešno sklenili...« Poljane — Spomin na spontano odločanje za oboroženo vstajo in prve spopade s sovražnikom v teh dneh pred 44 leti so si Poljanci izbrali za krajevni praznik. V krajevni skupnosti Poljane, ki je četrta po velikosti v škofjeloški občini, ga bodo svečano proslavili jutri (sobota) in v nedeljo. Praznovanje bo še toliko lepše, ker je prek 1500 prebivalcev v 23 naseljih v krajevni skupnosti, s prispevki, delom in tudi s širšo družbeno pomočjo praktično v celoti uresničilo za to srednjeročno obdobje začrtani program v krajevni skupnosti. »Nedvomno največja pridobitev za našo krajevno skupnost v tem obdobju je bila izgradnja uranske ceste,« ocenjuje predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Žagar. »Krajevno skupnost povezuje po vsej dolžini, hkrati pa se je promet umaknil iz središča. Zato smo tudi toliko bolj zavzeto zgradili avtobusna postajališča ob cesti. Le v Dobi u ga moramo še postaviti. Obeta pa se nam še ena pomembna pridobitev. Iz tako imenovanega referendumskega programa se je začela tudi gradnja šole, ki naj bi bila dokončana prihodnje leto. Tako bomo dobili nove učilnice in tudi prepotrebni vrtec. S temi v zvezi se moram ob tej priliki še posebej zahvaliti Mani Ve-ble-Grum, za uspešno izpeljano akcijo investicije nove šole in predsedniku gradbenega odbora za gradnjo šole Francu Krmelju.« V nedeljo, 22. decembra, bodo ob 14. uri v osnovni šoli najprej odprli likovno razstavo akademskega slikarja Vladimira Lakovi-ča. Ob 15. uri pa se bo v kulturnem domu začela osrednja svečanost ob krajevnem prazniku. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi. Podelili pa bodo tudi priznanja krajevne skupnosti in sicer: Občinski samoupravni komunalni skupnosti za večletno uspešno sodelovanje pri raznih akcijah v krajevni skupnosti; Bojanu Primožiču z Malenskega vrha za uspešno izvedbo akcije gradnje vodovoda Malenski vrh; Andreju Šubicu iz Hotovlje za večletno uspešno sodelovanje v KUD Ivan Tavčar Poljane in pri pripravah proslav v Poljanah; Mani Veble-Grum iz Škofje Loke za uspešno izpeljano akcijo investicije šole v Poljanah in Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj za večletno uspešno sodelovanje pri raznih akcijah v krajevni skupnosti. S prostovoljnim delom, prispevki in družbeno pomočjo so v tej krajevni skupnosti v pravkar iztekajočem se srednjeročnem obdobju veliko naredili. Poleg asfaltiranja cest v Predmost in proti Javorjam, so popravili ceste proti Lomu, na odseku Poljane—Žabja vas in še nekatere druge. Zgrajeni oziroma Prihodnje leto bo v Poljanah zgrajena nova šola Franc Žagar, predsednik skupščine krajevne skupnosti obnovljeni so bili vodovodi Smold-no, Dolenje Brdo, Malenski vrh in delno tudi v Srednji vasi. Gasilci, ki so zelo delavni, so zgradili prizidek pri domu. Obnovljen je bil kulturni dom, kjer imajo zdaj redne kinopredstave in druge prireditve. Urejali so tudi smučišča na Goljavi in zgradili telefonsko omrežje, ki spada pod avtomatsko telefonsko centralo Javorje. Danes imajo v krajevni skupnosti najdaljši, 45 metrov dolg most v občini, ki povezuje Žabjo vas. Poleg družbene pomoči so ga krajani zgradili s prostovoljnim delom in prispevkom. Pa tudi nekaj manjših mostov v Poljanah in drugje v krajevni skupnosti je bilo zgrajenih. »Nikoli v krajevni skupnosti nismo imeli težav z izvedbo kakšne akcije,« pravi Franc Žagar. »Prepričan sem, da bo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju tako. Zadali smo si precej zahteven program, a vseeno upam, da ga bomo s skupnimi močmi uresničili. Dograjena naj bi bila šola in prizidek pri LTH. V gradnji je tudi že telefonsko omrežje za vasi Vinharje, Krmenk in Bukov vrh. Čaka nas tudi dograditev avtobusnih postajališč. Glavna naloga pa bo vsekakor izgradnja telefonskega omrežja za preostali del krajevne skupnosti. Treba bo veliko naporov pa tudi denarja, da bomo dobili prek 100 telefonskih priključkov. Precej dela pa nas čaka tudi na cestah. Dokončali oziroma asfaltirali bi radi cesto proti Javorjam in cesto iz Poljan proti Pasji ravni... To pa je le nekaj večjih akcij iz prihodnjega srednjeročnega programa.« Zelo pa si želijo tudi zazidalni načrt za individualno stanovanjsko gradnjo, ki naj bi potekala v novi soseski na območju tako imenovane Dobenske Amerike. Ko bo le-ta sprejet, naj bi se začelo komunalno opremljanje zemljišč. Ocenjujejo, da bo prav nova soseska omogočala in spodbujala nadaljnji razvoj krajevne skupnosti oziroma tega dela škofjeloške občine. A. Žalar Zasebne prodajalne so še redke Zasebnih živilskih prodajaln res ni veliko, čeprav se veletrgov-ska podjetja prizadevajo, da bi »oddala« majhne podeželske trgovine predvsem zaradi nenehno padajočega dohodka — Ena takih trgovin je tudi v Dražgošah, kjer jo je pred tremi leti prevzela Milka Potočnik Dražgoše — Če bi verjeli tabli pred trgovino, potem naj bi bila to trgovina ABC Pomurke Loka. Toda Dražgošani prav dobro vedo, da jih bo v trgovini sprejela in postregla Milka Potočnik, ki je v eni osebi vse — prodajalka, direktor, čistilka. Vendar tudi to ne bi bilo prav nič nenavadnega, saj je bilo tudi že vrsto let poprej tako. Po nečem pa se ta podeželska trgovina vendarle razlikuje od drugih prodajaln — zasebna je. Zdaj že teče tretje leto, odkar je Loka oddala dražgoško trgovino, v kateri je bila tedaj že zaposlena Milka Potočnikova. »Takrat sem z veseljem sprejela ponudbo, danes pa bi najbrž dvakrat premislila,« pravi Potočnikova, ki se suče za tem pultom že skoraj dvajseto leto. »Takrat je kar dobro kazalo. Veletrgovini Loka je računica sicer pokazala, da so s tako oddaljeno trgovino vendarle dokaj veliki stroški, blaga pa se ne proda dovolj. Ne rečem, da mi je žal, ko sem prevzela trgovino, opažam pa — tako kot tudi drugje — da se proda manj blaga.« To se pozna tudi na ponudbi, saj je bilo treba v zadnjem času kar precej skrčiti izbor. Ni več mesa in mlečnih izdelkov, vse manj se proda tudi pijače. Toda dražgoške gospodinje posebno zdaj pozimi pokupijo vsa jajca, naročajo sadief od pornaran^ grozdja in kakija. Letos je bilo tudi'v' Dražgošah malo jabolk, zato so gaj-. be z jonatanom in delišesom v trgovini kaj hitro prazne. Tako kot kupci se tudi Milka Potočnikova vsakič znova jezi nad cenami, saj skorajda ni blaga, ki se ne bi v tednu ali dveh, ko ga ponovno naroči, podražilo. Jezi se, da je trgovina zaradi tega pač na slabšem, saj ljudje zdaj dobro premislijo, kaj bodo kupili, kupujejo pa manj, za približno 10 odstotkov še je zmanjšal promet v zadnjem času. No, sladkor in moko in nekatere druge osnovne potrebščine bodo vedno v trgovini najbolj prodajana roba, pa še kaj drugega bodo s koši na hrbtih — kot je v Dražgošah navada — odnašale dražgoške gospodinje. Se je torej kaj spremenilo, odkar je v Dražgošah trgovina v privatnih rokah? Za krajane vsekakor. Potočnikova pač ne gleda na uro, kadar je trgovina polna kupcev, ura pa je 14, ko navadno zapira. Tudi, če kdo nujno potrebuje le sol ali pa zaboj pijače za družinsko slavje, so se vrata trgovine že odprla. Pri tem pa Potočnikova pravi, da krajani res ne izkoriščajo tega, da je trgovina pri roki in trgovka tudi, saj je zaradi žlice sladkorja še nobena gospodinja ni budila sredi noči. Kaj pa zaslužek? Kar ostane, ko so plačani vsi računi, pravi Potočnikova. »Včasih res ostane bolj malo, a to tveganje najbrž spada k temu poslu,« meni Potočnikova. L. M. 48. zapis Posteljo, ki jo je pesnik v Ljubljani kupil od Mihe Kastelica, pri katerem je nekaj časa stanoval, je Katra še pred odselitvijo na Koroško »basala« na Blejsko Dobravo. V njej je spala po bratovi smrti. »Bila pa ji je ta postelja prevelika!« Majhnih postav so morali biti Prešerni — če primerjamo dolžino te postelje z normalno velikimi! Tri Prešernove stole je vrsto let imela v lasti kuharica župnika Friderika Hudovernika v Lescah. Bila pa je sicer domačinka iz Kranja in je stole kupila na »licitandi« (dražbi). En stol pa je kupila pozneje prodajalka Margareta Seršenova. To poročilo potrjuje še Len-kina izjava, da je Katra del pohištva prodala v Kranju na dražbi, nekaj pa ga je domov peljala. Za posteljo, ki jo je France kupil od Kastelica, Lenka nima dobre besede, vneto zatrjuje, da ni bila iz zapuščine strica Jožefa: »Moja majenga je, da je bila ta postelja nekdaj Kastelčeva, stric Jožef so vse druge sorte špampete imeli.« Od kod pa vsi drugi kosi pohištva in oprema, ki jih je Tomo Zupan proglasil in delno tudi dokumentiral za Prešernove? Omara s predali (predalnik), mizica, svečnik in mlinček za kavo? Predalnik je Katra dela (ali prodala) svoji nečakinji Katarini Vovk-Černetovi; isto potrdilo izvirnosti velja tudi za mizico. Za svečnik z utrinjalom zaenkrat ni dokumentacije, prav tako je ni za kavni mlinček (ki pa se sedaj nahaja v pesnikovi rojstni hiši v Vrbi). Dosti verjetno je, da je Katra delno že prej, vsekakor pa po bratovi smrti večji del pohištva in opreme razdala in razprodala. Drugega ji tako ni kazalo. Vendar pa je ob bratovi smrti imela še 30 forin-tov od denarja, ki ga je Francetu poslal Jurij. To so bila, rekli bi v suhoparnem jeziku, aktiva. Pasiva, po domače dolgovi in razne obveznosti rajnkega pa naj pridejo na vrsto zadnja, dovolj so bridka. Tudi četrti rod ni pozabil materinščine Blaž Mežišnik je bil rojen leta 1815 na Zgornjih Lazah (pri Hribarju po domače) nad Zgornjimi Gor jami. Hiša je bila revna, kajžarska. Družina se je preživljala z dninami, pašništvom in drvarjenjem. Blaž se je zato leta 1873, ko je bil v letih, odločil in z družino odšel v obljubljeno deželo, v Ameriko. V daljni Min-nesoti je ostal in delal 16 let, leta 1889 se je vrnil v rodni kraj, družina je ostala onkraj velike luže. Blaž je leta 1891 umrl na Zgornjih Lazah, pokopali pa so ga na starem gorjan-skem pokopališču. Njegova življenjska zgodba seveda ne bi bila zanimivost, če po toliko letih svojih prednikov ne bi iskala Joan VVaiker, Blaževa prapravnuki-nja. Pismo je napisala župniku v Gorjah, ki ji je dal podatke o sorodnikih. Zdai pridno piše svojim tetam v Gorje. Želi si izpopolniti znanje slovenščine, kupila je že učbenik slovenskega jezika, prebira koledar Slovenske izseljenske matice in druge slovenske knjige. Zdaj na tujem živi že tretji in četrti Mežišnikov rod, junija letos so se zbrali na pikniku slovenskih izseljencev. Nihče izmed njih še ni prišel v Slovenijo, zdaj Blaževi potomci to nameravajo narediti leta 1987. Jože Ambrožič Novoletna srečanja Radovljica — Krajevna konferenca SZDL in organi krajevne skupnosti Radovljica so tudi letos pripravili srečanja za starejše in otroke pred novim letom. Za starejše od 75 let so srečanje pripravili v četrtek, 19. decembra. Dedek Mraz pa bo otroke v vrtcu in šoli Matevža Langusa obiskal v petek, 27. decembra, popoldne ob 16. uri pa v avli osnovne šole A. T. Linharta vse otroke do tretjega leta starosti, ki ne hodijo v vrtec, pridružili se jim bodo učenci prvih in drugih razredov. Za ostale šolarje pa bodo v radovljiškem kinu predvajali mladinske filme. Novoletni koncert v Kranju Kranjski pihalni orkester letos že tretjič prireja novoletni koncert, ki bo v petek, 27. decembra, ob 20.15 v dvorani kina Center v Kranju. S koncertom, ki bo pretežno zabavnega značaja, žel' orkester prispevati k veselemu novoletnemu razpoloženju. Za koncert bodo člani orkestra tudi prvič oblekli nove uniforme, za katere so denar prispevale kranjske delovne organizacije. Če z današnjimi, neromantičnimi OC' mi, pogledamo v tisto dobo pred dobrim stoletjem, vidimo, da bi Prešeren s svojim juridičnim znanjem in s svojimi dohodki vsaj brez dolgov lahko živel. Tudi kot odvetniški pripravnik v Ljubljani, saj je doktor Crobath svojega koncipienta in pobratima dostojno, času in stanu primerno, plačeval. In tudi prav strog šef mu ni bil. Kar poslušaj mo mično zgodbico o tem, kako prešerno je Prešeren praznoval svetega Martina. Tega svetnika, ki krsti novo vino, je naš pesnik menda posebno čislal in rad imel. Bržčas tudi zato, ker ta svetnik ni bu noben pobožnjakar, ampak čvrst voj-ščak. Ki ni le govoril o dobrih delih, pač pa je golemu siromaku nekoč na' mesto lepih besed podaril polovico syo; jega plašča. Z mečem je ta simpatični Rimljan presekal svoje oblačilo kar na cesti, da je lahko reveža oblekel. Obe v dve komponenti, vino in usmiljenost, sta gotovo godili dobrodušnemu Francetu; zato si je prav martinovanje iz" bral za svoje godovanje. Sicer je ta n°-vembrski praznik še danes po vseh slo* venskih vinorodnih krajih v velikih ca' steh; včasih pa je imel veljavo tudi V mestih, ki so bila z deželo še z mnogi' mi nitmi trdno povezana. No in zato na Martinovo Prešerna nikoli ni bilo v pisarni — slavil je vin' skega patrona .. . Zgodilo pa se je neko leto, da ChrO' batovega koncipienta tudi naslednega dne ni bilo v službo. Niti tretjega dn6 ne! Slabe volje vpraša šef svojega &saf ja, če ve, kod hodi doktor Prešeren. 1 zve: »Že tri dni popiva s svojimi prijat6 lji v gostilni pri Malieu. Pa prav zidan volje je!« Ker pa je imel Crobath svojo pisarn prav nasproti Malica (ta je imel svoj »hotel« tam, kjer je sedaj ljubljansk Nama, Crobath pa svojo pisarno v his j ki je nekdaj stala tam, kjer je sedaj glavna pošta), je kar urno vzel svoj kl°' buk in jo mahnil čez cesto, k Malicu-Tam pa je padel v družbo, ki je s ?ve' šernom in Smoletom na čelu, na vso moč slavila vinskega patrona. »No, doktor, zakaj te pa že tri dni Pj v službo?« je hotel zarohneti nejevoljni Crobath nad svojim koncipientom. »Saj veš, da moram praznovati sitega Martina!« odgovori veselo Pres ren. »Pa kar tri dni?« »I, seveda! Predvčerajšnjim sen* praznoval sv. Martina škofa, včeraj s'■' Martina mučenca, danes pa praznujem god sv. Martina Lutra!« Večeri z diapozitivi Trata — V krajevni skupnosti Tra ta pri Škofji Loki pripravljajo p0*^ pisna predavanja z diapozitivi, kivs na sporedu dvakrat mesečno ob ce trtkih ob 18. uri v novih prostori krajevne skupnosti v Frankovem naselju 69. Indonezija, Ognjena zetfi lja, Zakavkazje, Lhotse ... Le kdo *» ne želi ogledati čudovitih skandinav' skih fjordov in začutiti nemir ob V°\ gledu v vulkansko žrelo. Takšna P0' potovanja, svetovne lepote in zan1' mivosti želijo približati ljudem. Novoletni bazar Radovljica —- V soboto, 21.de' cembra, ob 11. uri bodo v prosto' rih hišnega sveta Cankarjeve 3* v Radovljici (Alpdom je odstopu prostor) odprli Novoletni baza**-kakor so poimenovali prodajno razstavo izdelkov učencev osnO' vne šole Matevža Langusa Kam' na Gorica-Radovljica. Odprta bo še v nedeljo, 22. decembra, od 1^-do 12. ure, v ponedeljek, 23. de* cembra, od 15. do 17. ure in v to* rek, 24. decembra, od 15. o\0 17. ure. Učenci so izdelke naredil* pri delovni vzgoji v oddelku zavO' da in po učnem načrtu pri šol" skem pouku likovne in tehničn6, vzgoje. Uporabili so material, J*1 so jim ga odstopili LIP, Sukno M Almira. Naredili so igrače iz les*' izdelke iz usnja, šale, prtičke, rU' te, izdelke iz gline, zibke in poste* ljice za punčke, sveče, novoletne čestitke, ročne tiske. Skratka ni^ ličnih stvari, ki bodo lahko prijet' na novoletna darila. Naprodaj bo' do, z zbranim denarjem bodo lah' ko kupili material za nove izdel' ke, saj novoletno razstavo name' ravajo pripraviti vsako drugo le' to. Z nakupom izdelkov, ki so na' stali v ustvarjalnem sožitju učite' ljev in otrok, boste lahko podpyJ delo otrok v šoli s prilagojenim1 programom. MV I 5M. 20. DECEMBRA 1985 ZANIMIVOSTI 9. STRAN @®IEJiS5yj©imi hudomušen, vitalen mlajši upokojenec, ki je v društvu preval skrb za duhovno vodstvo. ^Kropa — Upokojenci iz Krope ni-Odi° Pril°znosti za »tabernanje«. ku ^e ot3 dolgoletnem predsednici tamkajšnjega društva Ignacu jvazniku duhovno vodstvo prevzel k an Mihelič, starejši ljudje iz tega obn-°a veliko popotujejo, srečujejo se ja. cajankah, da se preštejejo, poha-B**Lu° okoliškin hribih, prepevajo ve?ri leta sem v pokoju, vendar še Mih -rad delam,« pripoveduje Ivan Sta, *Vem> kaJ ljudem manjka. VgTr?3ši ljudje morajo kdaj pa kdaj rtto 12 tega zakotnega kraja v svet, Sv ^aJo se srečevati, ne pa pestovati Se le osamelosti v starosti, morajo ^azyeseliti. Kjer je petje, so naši W?^ojenci vselej radi zraven. Na iz-si i .PrePevajo iz pesmaric, sam pa r^P^zadevam zbrati pesmi, ki so se *» Kdaj pele, pa so utonile v pozabo. ce • Dr»o doživetje za naše upokojen-V Je vsakoletna čajanka ob koledvi. je j orani sindikalnega doma se nas ^9(h ni sešl° Prek sto (vseh članov je i:./; Tudi letos se jih je že veliko pri-KQ ll° na prednovoletno srečanje, ki p0sv četrtek, 26. decembra. Kakega e°nega programa za to priložnost Me arn°> malo se pomenimo o prete-J*1 letu, načrtujemo delo v prihod-^L« ogledamo si fotografije in diapo-Ve z izletov in srečanj, posebna 'astica večera pa so kratkometra- žni filmi o nekdanjih krajevnih običajih, ki se jih starejši še živo spominjamo: spuščanje barčic, koledova-nje ... Na filmih imamo tudi nekaj kulturnih in športnih dogodkov. Na letošnji čajanki ob koledvi bomo izžrebali tudi peterico nagrajencev, kar storimo običajno na enem od izletov.« Izleti in pohodi pa občasna srečanja privabijo največ ljudi. Vsak se pač rad razvedri, vsak rad uide skr-bem turobnega vsakdanjika. A to ni vsa dejavnost kroparskega društva upokojencev. Že pokojni upravitelj šole Hafner je spodbudil akcijo naročanja premoga za upokojence. Lani so ga naročili za šest milijonov in prav nihče od naročnikov ni ostal brez kurjave. Ob prazniku dela obdarujejo osemdesetletnikeK ob novem letu pa najstarejše člane. Letos bo najstarejša obdarjenka Elizabeta Katrašnik, doma z Jamnika, stara je 95 let. Enako častitljivo nosijo svoja leta še Terezija Lazar iz Kamne Gorice, Mihaela Cerar iz Krope in Janez Avsenik z Dobrave. »Veliko je dela v društvu in menda bo kar držalo šala o upokojenskem pozdravu ,ni časa',« se pošali sogovornik. »V prihodnjem letu, ki bo sicer spet v pretežni meri namenjeno izletom, pohodom in srečanjem, bo treba veliko postoriti. Prav bi bilo, 30.000 smučarjev. Za vse tiste, ki ne smučajo in ne plezajo po gorah, je v dolini poskrbljeno; tudi za smučarske tekače in seveda tudi za drsalce. Nov hotel, ki so ga zgradili v samem središču pred dvema letoma ima tudi zimski bazen. In Madonnčani razmišljajo še naprej. Seveda imajo tudi urejene in dobro založene trgovine z vso navlako in tudi s takimi stvarmi, ki jih drugje ni moč kupiti. V večernih urah se lahko drsate na ledenem stadionu, lahko si pripnete tekaške smuči, greste v disko klube in nočne bare. Nočno življenje v Madonni je res pestro. V ospredju Švedi in Jugoslovani Tako kot že nekaj let nazaj, celo desetletje, je v svetovnem moškem pokalu Madonna rezervirana za smučarje s Švedske in iz Jugoslavije. Tu je svojo prvo zmago dosegel Ingemar Stenmark, sledil mu je Stik Strand in letos svetovni sla-lomski prvak Jonas Nilsson, skoraj nič drugačen pa ni naš smučarski alpski uspeh. Prav na tej slalomski progi je prišel v svetovni alpski vrh Bojan Križaj. Že leta 1978 je opozoril nase, ko je bil peti. Naslednje leto se je že prebil naprej, saj je bil drugi v slalomu in tretji v veleslalomu. Tudi leta 1980 je bil drugi v slalomu in leta 1981 spet tretji. Prvo zmago je v Madonni Bojan Križaj slavil v sezcni 1984/85, medtem ko je bil v torkovi slalomski vožnji takoj za zmagovalcem Nilssonom. Ob tem drugem mestu Bojana Križaja ima veliko zaslug za skupne uspehe našega alpskega smučanja tudi Joža Kuralt, ki je bil dvanajsti, kljub tem da je pred nastopom že četrti dan preboleval angino. Teh uspehov in še posebno torkovega ni bil vesel samo Bojan, temveč so slavili vsi naši alpinci in vsi Jugoslovani, ki so bili ta torek na prizorišču v Madonni. Res je bilo lepo gledati z veseljem in smehom obžarjene obraze. Trener naših slalomistov, Jože Šparovec, je na cilju dejal: »Tokrat je bil Šved Jonas Nilsson nemara res nepremagljiv. Pozna se mu, da je pred Madonno treniral doma na Švedskem in se udeleževal vseh slalomskih tekem za evropski pokal na skandinavski turneji. Bojan je v prvem nastopu naredil napako, ki bi ga lahko vrgla iz tira. Ko je že kazalo, da bo po njem, se je ujel in izpeljal tako, kot zna samo on. Če ne bi bilo te napake, bi bil lahko prvi. A kar je je in krepko mu ie treba čestitati za drugo mesto. Čestitke gredo tudi Ku-raltu, Čižmanu, Robiču, Žanu in Žagarju. Še posebno se je ujel Kuralt in osvojil točke v svetovnem pokalu.« Naše smučarje čaka že danes na domačem terenu v Podkorenu nov nastop. Srečno. D. Humer Ivan Mihelič in Ignac Blaznik ko bi društvo dobilo dovolj pismeno tajnico, kako mlajšo upokojenko, ki bi dopolnila sedanje neurejeno evidenco. Morali bomo dognati, koliko upokojencev prihaja iz kakega podjetja, če se že obračamo na bližnje tovarne po finančno pomoč. Z denarjem (zgolj z revno dotacijo in ostankom od članarine bi bila naša dejavnost kaj borna) nam največ pomagata naš sosed tovarna Plamen in Upniška Iskra. Veseli bomo, če bodo imeli tam za našo dejavnost tudi vnaprej posluh in če bodo ostali darežljivi kot danes.« Ivan Mihelič dodaja, da ga najbolj žalosti, ker društva upokojencev mnogokje životarijo, njihovi člani pa so prikrajšani za številne radosti, ki jim jih lahko pripravijo zavzeti prostovoljci v vodstvih društva. Ivan Mihelič je že takšen. Čeprav skromno zmanjšuje svoje zasluge pri razcvetu društvene dejavnosti, je očitno, da je v Kropi starejšim ljudem prijetno tudi zaradi njega. Njegova vesela, hudomušna narav mu ne dovoli mirovanja. Naj bo tudi poslej tako. D. Z. Žlebir Čufarjev nagrajenec: Janko Korošec Občutljiva duša spretno vodi čopič Za 40-letno delo v Doliku v jeseniški likovni skupini, in za bogato razstavno dejavnost je t prejel kulturno priznanje, Čufar-jevo plaketo. Jesenice — »Noben veter, noben dež in ne sneg nas ni zadržal pred štiridesetimi leti, ko smo po ustanovitvi Dolika hiteli na tedenski likovni večer. Nam, likovnim amaterjem, ustanoviteljem Dolika je bilo srečanje praznik. Toplo nam je bilo pri srcu, ko nam je slikar Dore Klemenčič vztrajno dopovedoval, da smo most med profesionalci in ljudskimi množicami. Zato smo rasli. Zaljubljeni v vode in gore smo se srečevali v neštetih kolonijah. Krajina na naših platnih je živela pomembno življenje barv, tonov in razpoloženj in kot občudujoči popotniki po krajini smo popolnoma zanemarili figuraliko in socialno problematiko. Škoda. A zato je narava dobivala zrel umetniški izraz. Kritika nam je pravočasno povedala, kje se spotikamo. Avtoritativno je zanikala vse, kar ni bilo pristno, in nam obenem šepetala, da amaterstvo ne izključuje resnične umetnosti (kot jo tudi diploma ne zagotavlja). Mladostna ognjevitost in začetna barvna plitkost je pojemala, nekateri Dolikovci so se vztrajno vzpenjali v oblikovno popolnost,« pravi o Doliku Janko Korošec. Janko Korošec je izrazit lirik, v olju realističen, v akvarelih izstopa barvna kompozicija. Ko njegov čopič potuje po pozabljenih krajih, mu za geografsko določljivost ni mar, slikarjeva občutljiva notranjost išče impresivno krajinsko skico. Narava, ki je vredna njegovega zanimanja, se skriva med samotnimi zaselki in ob vodi, ki je vir življenja. Njegov spretni čopič poleg barvitosti vedno zasluti — tudi v mehkih pejsažih — naravno borbo za obstoj in ji daje svojstveno težo. Posebna odlika nemirnega iskalca — »Tudi deset skic moram na-malati na mesec, da se iz kvantitete porodi kaj vrednega«, — je njegova lastna narava, ki se ji povsem prepusti na svojih platnih.Samo in le zato je ta lirik tako ganljiv, tako ekspresiven, ko se čustveno pogreza v krajino, ki jo vidi v očarujoči barvni skladnosti. Njegova poštena narava in umetniško občutljiva notranjost nas silita, da postojimo pred platmi in zremo v svetlost krajine, ki ne pozna senc, saj so vse razkropljene v niansah tonov. Njegov življenjski moto, ki ga vztrajno ponavlja: vsak, ki je kot človek in slikar bolj pošten kot jaz, mi je vzornik«, je le potrdilo, da se v oceni nismo ušteli. Samorasle amaterske poteze so včasih profesionalcem v napoto, celo povod za podcenjevanje. A kaj, ko je v tem življenju toliko mukotrpnih stvari, ki poklicne silijo,- da sprejemajo okus tržišča, medtem ko so amaterji te nuje obvarovani. -Zato so bolj sproščeni, bolj doživeti in obvarovani pred vplivi in lahko se jim posreči slika, ki je po Picassu dobra Ie tedaj, če je kot dober naslonjač: če jo pogledaš, moraš v njej počivati. Korošcu je žena najboljši kritik, čeprav tudi njemu samokritike ne manjka. 250 skupinskih in 18 samostojnih razstav po vsej Sloveniji je bera, ki bi jo bil v štiridesetih letih vesel vsak, kot bi bil marsikateri slikar, vesel visokega kulturnega priznanja. Korošcu pa ni za priznanje, češ, »če so slike kaj vredne, jih bodo že poiskali«. Veliko raje hvali Tomazina, vztrajnega in zaslužnega za vzpon DOLIKa, razočaran je nad nekaterimi mladimi slikarji, ki jih odnaša plaz zavisti in zasluž-karstva in vztrajno poudarja, da nobena stvar na tem svetu ni sama sebi namen. Obenem pa komaj čaka, kdaj se bo lahko spet posvetil svoji paleti, ki vedno znova izpričuje, da je v rokah svobodne in likovno zrele umetniške osebnosti. D. Sedej Drevi jesenska projekcija filmov Kranj — Drevi ob 20. uri bo v galeriji Nova v kranjskem Delavskem domu (vhod 6 — spodaj) jesenska projekcija filmov, ki so jo člani Skupine kranjskih kinoamaterjev poimenovali Jesenska zaspanost. Tokrat bodo mladi filmarji prikazali deset novosti iz svoje produkcije. Na sporedu bodo Film o filmu, ZVNP, EPP OJ, Osmi d, Vinsko listje, V čast poljskemu ljudstvu, Mesto, Za boj in Grinšpon. Vseh deset filmov bo prvikrat na sporedu in kranjsko občinstvo ima čast, da jih prvo vidi. Koledva 1985 Časi se spreminjajo, z njimi-ljudje, z ljudmi pa njihove navade. Nič koliko običajev je že izginilo iz naše zavesti, dosti je takih, ki so ostali le še v spominih. Mednje štejemo koledovanje, nekdanji običaj zimskih obhodov ljudskih pevcev in muzikantov, ki so obiskovali hišne gospodarje, jim želeli dobro letino in zdravje. Današnji novoletni koncerti so lahko najboljša možnost, da ohranimo vsaj del tistega, kar je stoletja oblikovalo življenje naših prednikov. Vabimo vas, da del nedeljskega decembrskega popoldneva preživite ob koledniških pesmih, ki jih bo izvajal Moški zbor KUD Stane Žagar — Plamen. Z njim bodo muzicirali poklicni glasbeniki Maja Gogala (flavta), Lojze Vel-kavrh (klarinet) in Dare Lotrič (pozavna), na koncertu v Kropi pa tudi učenci Glasbene šole Radovljica. Koncerta bosta 22. decembra 1985, v Podnartu ob 15. uri, v Kropi ob 17. uri. Od dnevu človekovih pravic Kranj — Jutri, 21. decembra, bodo ob 11.30 v stavbi kranjske občinske skupščine proslavili dan človekovih pravic. V slavnostnem programu bodo nastopili recitator j i, glasbeniki in pevci, zatem pa bodo podelili nagrade mentorjem klubov OZN. Slovesnost bodo sklenili s kvizom, v katerem bodo sodelovali učenci osnovnih šol France Prešeren, Simon Jenko, Stane Žagar, Matija Valjavec, Josip Broz-Tito ter Bratstvo in enotnost. Konec marca preskus čistilne naprave Kranj — Predstavniki, člani odborov samoupravne komunalne interesne skupnosti in občinske skupnosti za ceste Kranj, so si v sredo ogledali nekatere komunalne objekte oziroma ceste, ki so bile letos v gradnji. Ogledali so si tudi gradnjo čistilne naprave v Kranju, ki jo po načrtih inženirja Igorja Kosa gradi Splošno gradbeno podjetje Gradbinec Kranj. Po oceni koordinacijskega odbora, investitorja (KOGP Kranj) in izvajalca potekajo dela v glavnem po programu. Naprava naj bi bila zgrajena in pripravljena za preskus predvidoma konec marca prihodnje leto. To pa bi bilo po sedanjih ocenah tudi v skladu z izgradnjo vodne elektrarne Mavčiče oziroma z novonastalim jezerom za njo, ki bo seglo vse do Kranja. Do začetka poskusnega obratovanja čistilne naprave pa bo še precej dela, opraviti bo treba predvsem nekatere spremembe na kanalu, ki povezuje GZ4, in premo stiti Savo pri Planiki. Ta dela bodo začeli takoj po novem letu. Predstavniki obeh samoupravr-interesnih skupnosti pa so si ogledali tudi cesto Kranj—Besnica—Nemi lje, kjer je bil letos urejen najboi; kritičen odsek pred Nemiljami. V Ti boj ah pa so se seznanili s problematiko na kritičnem cestnem odseku od križišča do šole. A. Ž ♦ 10. STRAN REPORTAŽA VSAK KORAK V SVET JE POVEZAN Z ZNANJEM TUJEGA JEZIKA Poligloti vsekakor nismo V gorenjskih osnovnih šolah je obvezni tuji jezik v 85 odstotkih angleški, nemškega učijo le v kranjski, za vzorec pa še v tržiški in od letos v loški občini — Slika se v srednjih šolah ponavlja — Spodbujati moramo predvsem fakultativni, to je neobvezni pouk tujih jezikov Kranj — V gorenjskih osnovnih šolah se otroci obvezno učijo en tuji jezik. Izbirajo lahko med angleškim in nemškim, vendar le v kranjski in tržiški občini, od letos naprej tudi v škofjeloški, v Železnikih. Angleščino se je v minulem šolskem letu učilo okroglo 86 odstotkov otrok, nemščino komaj štirinajst. Pred desetletjem razmerje ni bilo bistveno drugačno. Nemščina je imela samo pet odstotkov več privržencev. »V gospodarstvu poudarjajo, da bi morali v šolah učiti več nemškega jezika, ker smo blizu deželam, kjer govorijo nemško, to je Avstriji, Švici, Nemčiji. Z njimi imamo tesne gospodarske vezi tako v industriji kot turizmu, gostinstvu in trgovini. Po drugi strani pa je zanimivo, zakaj se starši in otroci tako množično nagibajo k angleščini. Nedvomno zato, ker je angleščina svetovni jezik; z njo se je povsod mogoče sporazumeti, vse bolj pomembna postaja tudi na področju vrhunske tehnologije, na primer v računalništvu,« je v pogovoru povedal Boris Kle-menčič iz kranjske enote Zavoda za šolstvo. V Sloveniji so se že pojavljale zamisli, da bi krog tujih jezikov razširili s francoskim, italijanskim, ruskim, celo z esperantom. Misli sicer niso slabe, vendar v Zavodu za šolstvo po izkušnjah ugotavljajo, da bi takšna raznolikost učencem napravila več težav kot koristi, saj v srednji šoli ne bi mogli nadaljevati pouka v drugem jeziku kot angleškem ali nemškem. Zdaj tuji jezik na Gorenjskem ni problem za Marija Smolej: Boris Klemenčič vpis v katerikoli srednji program. »Če bi poslušali gospodarstvo, potem bi glede na našo geografsko lego morali v osnovni šoli učiti več nemškega jezika,« je nadaljeval svojo misel Boris Klemenčič. »To je nemogoče, saj je včasih težko napolniti že en .nemški' oddelek. Prizadevamo si, da bi sedanje razmerje ohranili vsaj v občinah oziroma šolah, kjer nemški jezik učijo.« »Ker ugotavljamo, da en jezik zapira vstop v svet, bi morali iskati rešitve v več tujih jezikih. Zato v osnovne šole uvajamo fakultativni, to je neobvezni pouk tujih jezikov. Lani se je v tej obliki 335 otrok učilo pretežno nemščino.« Pomembna novost srednjega usmerjenega izobraževanja je obvezen tuji jezik za vse učence v prvem letniku. V gorenjskih srednjih šolah je bilo lani 80,3 odstotka angleščine, 18,3 odstotka nemščine in 1,4 odstotka ruščine. V bistvu gre za ponovljeno sliko iz osnovne šole. Pri tem pa se pojavlja velika slabost. Učenci, ki v drugem letniku nimajo več tujega jezika, za prehod iz prvega ne rabijo pozitivne ocene. Zato številni pouka tujega jezika ne jemljejo resno in učitelju otežujejo dobro delo. Spremeniti bo treba pogoje. Razen prvega tujega jezika se v nekaterih programih pojavlja drugi tuji jezik. Žal je teh programov malo: na Gorenjskem program družbo-slovnojezikovne dejavnosti, ki ima v prvem letniku drugi tuji jezik nemški, francoski ali ruski v Škofji Loki ter nemški na Jesenicah, računalniški program ima v prvem letniku drugi tuji jezik angleški ali nemški. Program učitelj v Kranju ima drugi tuji jezik v drugem letniku nemški ali angleški, srednja šola za gostinstvo in turizem na Bledu v programu strežba v drugem letniku angleški ali nemški jezik, program naravoslovno-matematične tehnologije pa šele v tretjem letniku angleški ali nemški. Kot drugi tuji jezik je angleški zastopan z 9,4 odstotka, nemški 62,3, francoski 18,6 in ruski 9,7 odstotka. »Škoda, da vsaj v programih učitelj in naravoslovno-matematični tehnolog ni drugega tujega jezika že v prvem letniku in ker je z usmerjenim izobraževanjem zlasti za programe, ki jih izobražuje nekdanja Najteže je bilo porušiti zid nezaupanja Marija Smolej, uslužbenka iz Kranja, je spomladi prevzela zanimivo, a težko delo, postala je prostovoljna svetovalka dvema obsojencema. Radovednost, energija, želja po globljem spoznavanju ljudi, težavnost in problematičnost dela z zaporniki jo naravnost izzivajo. Vera v ljudi in veselje do dela sta razloga, da je sprejela izziv. Kranj — Kaj jo je spodbudilo, da se je spopadla s problematiko, ki je težavna celo za strokovnjake, laikom pa zavoljo številnih predsodkov tuja? Marija Smolej nima predsodkov, ljudje onstran zakona jo zanimajo zaradi svoje drugačnosti, težavnost takšnega dela jo le še bolj spodbuja, da bi prodrla v skrivnost človeške duševno-sti. Ko so pri kranjskem centru za socialno delo spomladi osnovali skupino prostovoljnih svetovalcev, je pričakovala, da bo stvar zanimiva. In kot pravi, se ni motila. Dodelili so ji skrb za dva človeka. Prvi še prestaja kazen na Dobu, drugi je na prostosti in se spopada s pastmi, ki jih postavlja življenje. »Vem, da ste človeka, ki sem jima svetovalka, zagrešila nekaj kaznivih dejanj, morda vem še več, kot je zapisano v sodnih listinah. Vendar do njiju nimam predsodkov, zame sta kot vsi drugi ljudje,« meni Marija. Pravi, da je bilo v začetku najtežje, saj je bilo treba porušiti zid nezaupanja. Ljudi, ki so prišli navzkriž z zakonom in so zaradi tega v zaporu, ostali zavračajo, neredko se ga odreče tudi njegova družina. Sosedje ga obsojajo, sodelavci se ga izogibajo. Razumljivo je, da z nezaupanjem sodi o človeku, ki se mu skuša približati. »Ko pa mu narediš prvo uslugo, se ti obsojenec odpre, in z vsakim srečanjem zaupanje raste. Veliko se pogovarjam z njima. Beseda teče o povsem vsakdanjih tegobah, o službi, denarju, in če ne bi zavestno obračala pogovora k posebnim vprašanjem, zaradi katerih smo se sploh našli, bi mislila, da so obsojenci prav taki kot vsi povprečni ljudje. Pa niso. Nekaj drugega se plete v njihovih glavah. In prav radovednost, kaj se dogaja v teh ljudeh, me je gnalo k odkrivanju. Zanimajo me ljudje, ki so drugačni od povprečja, rada bi prodrla v njihovo du-ševnost in spoznala, kaj jih je gnalo v dejanja, zaradi katerih so v zaporu. Zanimivo kranjska gimnazija, število tujih jezikov zdrknilo s štirih na dva. To je osiromašenje, velik korak nazaj. Štirje jeziki so se ohranili le v družboslovju, v gostinstvu in turizmu sta samo dva, včasih je bil še italijanski. Druga slabost je ta, da imajo učenci v tehniških usmeritvah pa tudi v ekonomski samo en tuj jezik. Vprašanje je, ali bodoči strokovnjaki, inženirji in ekonomisti, res ne rabijo znanja več tujih jezikov,« pravi Boris Klemenčič. Tretji tuji jezik je samo v programu družboslovno-jezi-kovne dejavnosti in to v jezikovni smeri v tretjem in četrtem letniku: v Škofj i Loki angleški, nemški, italijanski in latinski, na Jesenicah francoski. Za fakultativni pouk tujega jezika se je lani odločilo 467 gorenjskih srednješolcev, kar je dobrih pet odstotkov vseh. Fakultativni pouk je bil iz angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, ruščine in latinščine, in sicer v centru usmerjenega izobraževanja na Jesenicah, v srednji gostinski šoli na Bledu, družboslo-vno-jezikovni v Škofj i Loki in v kranjski srednji šoli pedagoške, računalniške in naravo-slovno-matematične usmeritve. »S fakultativnim poukom učenci, ki želijo več znati ali so bolj sposobni, jezikovno znanje obogatijo. V redni program tako široke palete jezikov ni mogoče vključiti. Zato bi bilo prav, da bi srednje šole in seveda tudi osnovne v še večji meri kot zdaj spodbujale učence za to obliko izobraževanja,« je dejal Boris Klemenčič. »Skoda je tudi, ker je nakup tuje literature oziroma učbenikov in slovarjev tako zavrt.« Slovenci nismo narod poliglotov. Vsi skupaj obvladamo komaj tri tuje jezike, je nekdo rekel na pol v šali, na pol zares. A prav zato, ker smo majhni in želimo v korak s sodobnim svetom, nam ne preostane drugega, kot da se naučimo — že v šoli ali kasneje na delavski univerzi — čim več tujih jezikov. H. Jelovčan __PETEK, 20. DECEMBRAjgf NAMIŠLJENA BOLNIŠKA ALI ZDRA* je, kako ti ljudje doživljajo, kar so storili. Ne obžalujejo, da so nekomu prizadejali zlo, ne prebuja se jim vest, žal jim je edinole za leta, ki so jih zapravili v zaporu. Rada delam z njimi, ker so to posebneži. Trd oreh so, a ravno to me vznemirja, to me spodbuja. Veliko se pogovarjam z mojima varovancema, dva povsem različna značaja sta. Vendar me veseli, da zaradi pogovora z menoj začenjata razmišljati tudi o vrednotah, ki jima poprej niso ničesar pomenile, da bosta morda sčasoma razglabljala tudi o svoji krivdi, ki je zdaj še ne občutita tako.« Mariji to delo ni nikakršno breme. Lotila se ga je tudi zato, ker jo spoznanja učijo. V šali pripomni, da je morda zgrešila poklic, pa zdaj išče nadomestilo. A najbrž bo bolj držalo, da ima obilo moči, preveč za rutinsko delo s papirji in vsakdanjimi ljudmi, pa nekakšno žilico, ki ji ne da miru. »Ko spoznavaš človeka, njegovo duševnost pa njegovo družino in okolje, v katerem je zrasel, si laže pojasniš, zakaj se je prekršil zoper zakon,« razglablja Marija. »Ko vidiš, kaj doživlja na prostosti, ko ga vsi odklanjajo, ti je tudi jasno, zakaj se jih veliko vrne na staro pot. Eden od mojih varovancev, ta, ki še prestaja kazen, se je znašel v hudi stiski, ko je prvikrat zapuščal zapor. Ni mogel, najti sobe, bil je dolgo brez dela, ljudje so se ga izogibali. To je sicer del resnice, njegove resnice, vendar v do-bršnji meri drži. Nič ga ne zagovarjam, vendar mu tako rekoč ni preostalo drugega kot da se vrne v zapor. Tam je slednjič tudi najbolj zadovoljen, čuti se varnega, le svobodo pogreša. Tam mu ni treba reševati težav vsakdanjika. Svetovalec ga tega sicer ne nauči, vendar mu skuša pomagati, da se kasneje sam znajde, da ga nihče več ne vodi kakor otroka skozi življenje. Svetovati nekdanjemu obsojencu pa je še teže. Sprva je sicer vse navdušujoče: ima delo, pobotal se je s sorodniki, vključil se je v življenje, začenja se ukvarjati s konjički ... V ozadju pa vendarle čemi tiha grožnja, da se kaj obrne napak. Na to morata računati oba. Upam sicer, da se mojima varovancema to ne bo zgodilo, ni pa zanesljivo. Mislim, da se ne bi čutila krivo, če bi vendarle prišlo do tega. Trudim se, gora pa ne morem prestavljati.« D. Z. Žlebir ezeji Najhujši in nepoboljšljivi so tisti mladi na[]V stih letih dela popisanih že 20 zdravstven^ «; jejo po Jesenicah in so kar zadovoljni, da J služek - Odločilni so dobri ali slabi medsjj Jesenice — V jeseniški Železarni več zasluži tisti delavec, ki največ dela, saj je že nekaj časa v veljavi stimulacija za opravljane delovne ure. Delavci dobro vedo, da se zaradi raznoraznih težav ali lenobe nikakor več ne splača bežati v bolniško, saj se to pri izplačilu zelo pozna. Zares bolni pa so prikrajšani, zato se tudi Železarna pridružuje vsem tistim kolektivom, ki vztrajajo, da se nadomestilo za bolniško odsotnost poveča. Včasih so o visoki bolniški odsotnosti morali resno razmišljati, danes pa znaša komaj 6 odstotkov, kar je za težko bazično industrijo silno malo. V resnici so ti odstotki namreč še manjši, saj je v 6 odstotkov vključena vsa porodniška odsotnost, spremstva, skrajšani delovni čas in drugo. Oba bosta letela ... V vseh časih in v vseh sistemih pa so bili in bodo taki, ki bodo vztrajno namišljeno bolehali in si izmislili tisoč in en način, kako lenuhariti in dobivati — četudi manjši — dohodek. Te delomrzneže najbolj poznajo sodelavci, ki ž lažno solidarnostjo škodijo le sebi. Le včasih prijavijo lenuhe kontrolorju bolniške odsotnosti Franci j u Fonu ki se po posvetu z zdravnikom odpravi v nadzor. »Ne prijavljajo pa le obrati, temveč tudi sosed'e,« pravi Franci Fon, ki letne jpravi 600 nadzorov na domu, »spominjam se, denimo, žolčne telefonske prijave iz Žirovnice. Ko sem sosedo, ki je zatožila soseda, da kmetuje, čeprav je v bolniški, povprašal po njenem naslovu, mi je zabrusila: če ga ne boste prijeli, bom šla na višje »instance« in tudi vi boste leteli. Res sem dobil jeklarja, 35 let zaposlenega v je-klarni, na polju in moral sem napraviti prijavo. r*n kršku mi je bilo ka* "vji do, kajti ta delavec J« ko v bolniški. A dom**^ i ške je zloraba in P0.^)' pravilniku pomeni nUJ , tev, ki se kaznuje s P" odpustitvijo. Bplj problematični J la nerazrešljivi so tis . j ki imajo po šestih tudi po 20 popisani" ^ Stvenih kartonov, .j^ pohajkujejo po Jeseni j ti ni zdravnika, ki »l ^ reči: »tebi pa nič Jk vedno istih lump»v de* J pozna diagnoze in P/^Lpljg be mnenje od sPeCia'jn0^ mesecev njihovega .^jjrbet nega in lagodnega * Ce so izčrpali že vse » vime in lažne zamisli ^ bolelo prav vse, kar SP Jjb0lj ko boli, se napotijo v režat bradavičke in be» 0. da so potem nekaj & y prosti. Vsak tak prerez JjL^ rativni poseg — pa sm° (jj Na odsotnost medsebojni odfl°%it V zadnjih sedmih l^n« opravil okoli 4000 o&s j N zanesljivo lahko trdiJjVjii, za bolniško odsotnost oo» ^ ~--- Pripadniki naših oboroženih sil prazrtl, — To nedeljo, 22. decembra, se bodo na svečanosti*1^ jašnicah spomnili obletnice ustanovitve naše a Slavnostni trenutek bodo izkoristili za predstav^ji sežkov pri borbenem usposabljanju javnosti, °^.Jfi bodo na srečanjih pripadnikov armade in teri^^A obrambe s prebivalstvom snovali nove načrte za sodelovanje. Ob bližnjem prazniku se pridružuje Jfo^ kam za uspehe starešin in vojakov tudi uredništvo jf glasila. Posebej čestitamo planinski enoti armad'J bodo razglasili za najboljšo v armadnem območji y 'J Foto: S. Saje yV^s{ B^EK, 20. DECEMBRA 1985 REPORTAŽA *ENA KNJIŽICA KOT KOLEDAR [celo mozolje 11. stran mmsmmmsiLAS bolniki, ki imajo po še-J?v — Veselo pohajku-®io nekoliko manjši za-j^odnosi ^medsebojni odnosi. Če so f labi, potem se delavci večkrat ženejo zdravnika kot odre- Jj^e bilke. Če pa so medsebojni odnosi zdravi, potem si v *aznih težavah delavci veliko žagajo. Neredko se zgodi, 5a v družini zboli žena in teda] ij&a mož pravico do bolniškega staleža. Če jo odpeljejo y Vinico, to pravico izgubi, am z otroki? Mi že pomaga- mo, največ pa le sodelavci, ki se strinjajo s tem, da delavec dela tedaj, ko so otroci v vrtcu. V Železarni se vse bolj odločamo za sprejem delavcev za določen čas. Previdni smo pri tistih, ki domala vsake pol leta menjajo delovno organizacijo, saj je v teh primerih gotovo kaj narobe. V zadnjem času smo imeli neznosne probleme z delavko, ki ima popolnoma popisano delovno knjižico, izkazalo pa se je, da na delovnem mestu ne zdrži niti tri dni. Kadar le more, beži v bolniški stalež in povzroča huda nesoglasja med sodelavkami. Precej je tudi alkoholikov, ki znajo biti nasilni in ki jih po- skušamo prepričati, naj bi se zdravili v bolnici. Pri svojem delu naletim tudi na resnično krute življenjske okoliščine nekaterih zaposlenih in jim poskušam — kakor vem in znam — pomagati. V tem je največje zadovoljstvo; za svoj delovni uspeh pa si štejem, če odkrijem namišljenega bolnika, ki zlorablja bolniški stalež. Železarna ob današnjih cenah v zdravstvu s tem privarčuje milijone in milijone dinarjev, upam pa, da se bo kakšnemu delomrz-nežu ob razkrinkani namišljeni bolniški vendarle oglasila vest.« D. Sedej ALI OTROCI RES NE POZNAJO PRAVLJIC? tOM IN JERRY TER RDEČA KAPICA Tržič — Mar se je domača »ura pravljic« res sprevrgla v večerno risanko s Tomom in Jerryjem v glavnih vlogah, v najboljšem primeru pa v kaseto, ki se počasi odvija? Kje J> ljubeče matere in babice, ki so včasih otrokom pripovedovale ali prebirale zanimive zgodbice, dokler niso zaspa-Otroci danes ne poznajo več pravljic, je zadnjic trdila ena od razpravljalk na nekem kulturniškem sestanku. tali/6 to res ali ne> bodo naJbo" iSViedele vzgojiteljice v vrt-j> • *i otroke dobro poznajo. iilt)p+ ali smo na vrata vrtca iti • v Bistrici Pri Tržiču' 0pJ'je v značilnem delavskem, * Pol mestnem okolju, v ta- ' p torej, kjer so starši naj- 'joJ obremenjeni z delom in ?weimajo na;jmanj časa za JjjlV. Pogovor so se prijazno izučile vzgojiteljice Milena iftik, ki skrbi za štiri do J?- stare malčke' v1*53** Hrti ren ima leto dni mlaJše' jl!^!** Luseger pa petletne sre- 3 V?ke. In kaj smo zvedeli? <)^.ai.najprej povemo o televi-iK'di1'.^ 3e najhujša sovražnica ^UZinelr----ju—ij— «- m---i sti. Tako se otrok prelevi v igralca, če se da, naj igra tudi s telesom in naj pravljico še naslika. Tako zgodbice obdelajo v vrtcu in zato ni čudno, da so vrtcevski otroci (tudi zato) govorno in ročno bolj spretni, bolj sproščeni od otrok, ki so v domačem varstvu. Najboljše so tiste kasete, ob katerih se da kupiti tudi knjiga. Zgodbo naj otrok najprej spozna iz knjige oziroma pripovedi staršev, se pogovori o njej in šele na koncu posluša kaseto. V vrtcu kaset skorajda ne uporabljajo, običajno le tedaj, če jo prinese s seboj kdo od otrok. In že smo pri knjigah. Otro- ^°kanS^emu Mrvljenju. Otroci ci poznajo Sneguljčico, Rdečo •tadi Precoj gledajo, nekateri kapico in Volka in sedem ko-^Ho n°čni kino- kot odkritosr-Ptatf ^0vecl0- Med risankami 'l^clv Seda3 zel° radi češko o - sta Ted^u' na drugem mestu in ^ 0ln in Jerry, ki se lovita t^rup zarita na vse načine. Za ^ s« °e niso vedeli. Dobro pa se Pominjajo Grizlija Adamih fprav ga že dolgo ni več ">il t> a.nu- Tako všeč jim je I V ^} imajo živali. |W*SoJiteljice pravijo, da se » *ateri starši sploh ne zave- šno premalo časa za pogovor in igro z njimi. Berejo in pripovedujejo predvsem starši, ki so izobraženi (vsaj srednje). Pripovedujejo v glavnem po knjigi prirejeno zgodbo, redkeje izmišljeno, prilagojeno, na primer doživetju tistega dne. Take zgodbice posluša samo en vprašani fantek. Nekaterim otrokom dajo pred spanjem v roke slikanico, da jo pregledajo, drugim pripovedujejo pravljice babice. Zdaj je čas za nakup novoletnih daril. Tudi knjig. Zanje ni škoda denarja, če so dobre, vzgojne in razumljive, izbira je dokaj bogata, le pobrskati je treba. Če pa se kateri od staršev vendarle ne znajde, naj vpraša vzgojiteljice, rade mu bodo svetovale. Vsekakor pa čim manj pretepov s Tomom in Jerrvjem, čim manj volkov, ki zrejo Rdeče kapice in kozličke, čim manj hudobnih čarovnic, pa čim več pogovorov. Pravljičnih ali vsakdanjih, to niti ni pomembno. H> Jelovčan kaj vse otroci gledajo. K^ali bi se poglobiti v vsebi-jl^. televizijskih oddaj, ločiti, JU le primerno za otroke in |*lJ n,e- Risanka o Tomu in l\^u Prav gotovo ni. Je gro-$ k'inevzgojna, otroke spodbu-g Nasilnosti. !fe»7^'8a stvar so kasete s i$o Jfeanii in zgodbicami, ki K ^ Seveda spet le nekaterim * ^t* . em velika potuha. Ka-otjl.niso slabe, vendar starši ga ka ne smejo pustiti same-*>n0lP^ kasetofonu. Poslušati H^al° z njim, mu razložiti, če ^ rJ*e rezume» na koncu pa ^?°govoriti, ga spodbuditi, ^. godbo ponovi in s tem raz-svoje govorne sposobno- PETKOV PORTRET BORIS ZDEŠAR Lahko bi zapisali, da je Kranjčan, saj že od rane mladosti prebiva v Kranju. Tod je končal osnovno šolo in gimnazijo, v Ljubljani pa je diplomiral na ekonomski fakulteti. Leta 1972 se je zaposlil v kranjski Planiki, kjer je dolgo delal na področju planiranja in osebnih dohodkov. Pred tremi leti je prevzel dolžnosti vodje oskrbovanja temeljne organizacije Trgovska mreža. Pri njih ne gre samo za delo z materiali, ampak veliko tudi za stike z ljudmi. Podobna je zadolžitev šestintridesetletnega Borisa Zdešarja v teritorialni obrambi. V eni njenih enot odgovarja za zaledno oskrbo. Kot rezervni starešina pa mora sodelovati pri vodenju enote in v njej tudi poveljevati, kar seveda spet zahteva povezovanje z ljudmi. »To dvojnost, vlogo delavca in starešine, ni vedno lahko združiti,« pojasnjuje sogovornik. »Med uresničevanjem številnih nalog v tovarni včasih kar pozabim na starešinske dolžnosti. Še težje se je v hipu spremeniti iz delavca v starešino. Vseeno si ob odsotnosti z dela dopovedujem, da je vsakogar moč nadomestiti, pa se čimprej posvetim vojaškim nalogam.« Sprva je le-te sprejel bolj kot obveznost. Ker je iz intendantske šole za rezervne častnike prinesel le del potrebnega znanja, na začetku dolžnost ni bila posebno lahka. Zato mu je prišlo prav dodatno usposabljanje na vojaški akademiji v Beogradu. Koristilo mu je tudi spoznavanje domačih gospodarsko-političnih razmer. Ob poglabljanju strokovnega znanja in večanju praktičnih izkušenj z urjenj je bilo seveda vse manj težav. Delo v enoti mu je postalo vse bolj privlačno in priljubljeno, vse prijetnejši pa so postali tudi odnosi med starešinami. »Mi se dovolj dobro poznamo med sabo,« ocenjuje zličkov. Pri tem se znanje staršev največkrat neha. Vzgojni pomen pravljic je dvomljiv. So precej krute. Otroci se bojijo volka, čarovnice. V vrtcu jim jih ne pripovedujejo oziroma jih vzgojiteljice po svoje prikrojijo. Ugotovile so, da otroci pravljic, razen, na primer ljudske o debeli repi, ki je vedno sodobna in vzgojna, ne sprejemajo tako kot zgodb, vzetih iz današnjega življenja. Otroci so zelo realni. Kaj je resnično in kaj izmišljeno, dobro ločijo šele mali šolarji. Mlajši čustveno trpijo ob požrešnem volku. Prav zato, ker je iz pravljic težko izluščiti vzgojni pomen, so boljše sodobne zgodbice. Imajo nauk, v njih otroci spoznavajo okolje, delo, igre, živali. Majhni imajo zelo radi slikanice z živalmi. Slikanice zanje naj bodo razumljive, nazorno narisane. Šele večji lahko sprejemajo bolj spačene podobe, ki zbujajo in razvijajo domišljijo. Bistriške vzgojiteljice so povedale, kar so jim povedali otroci; da imajo starši na splo- FRANC NOVINC, SLIKAR Umetnik/ ki popusti Vw#ce so precej krute. Boljše so sodobne zgodbe, ki so vzgoj-V jih večina staršev malo pozna, menijo vzgojiteljice iz vrtca A 'Vrtci. - Foto: H. J. Godešič — Franc Novine slika okroglo dve desetletji. Ta sta plodni desetletji. V tem času je postavil 45 samostojnih razstav, sodeloval na 130 skupinskih v Egiptu, Grčiji, Romuniji, Italiji, Avstriji, Zahodni Nemčiji, Finski, Madžarski, Franciji, ZDA in seveda v Jugoslaviji. Ima štirinajst v mednarodnih krogih pomembnih priznanj, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. Sodim, da je uspešen slikar. Veliko dela, veliko razstavlja, ljudje ga poznajo. Torej mora biti uspešen. Kolegi, ki so manj slavni, so mu najbrž nevoščljivi. Torej s pogovorom na temo, na temo slikanja kot vira dobrega zaslužka, na temo obrti in na temo poklicne nevoščljivosti, ki gotovo obstaja, ne bo nič. Franca Novinca to ne zanima. Še tako, pravi, ima slikar kup povsem odvečnega dela, ko tega naokrog zaradi razstav, prodaj, sestankov in podobno, kar vse ga odteguje od dela. Če je uspešen, se končno vda, bi težko rekel. Sam meri uspešnost s platnom in seboj, s sliko. Če bi jo meril z denarjem, potem vsekakor starešina Zdešar in nadaljuje: »Drugače je z drugimi obvezniki, ki so redkeje skupaj. Edini razlog za to so veliki stroški, za katere je težko zagotoviti denar. Mislim, da teritorialci z njim ravnamo zelo gospodarno. Obenem menim, da ni dobro preveč stiskaško financiranje na tem področju. Skupne vaje celotne enote sicer ne smejo biti prepogoste, vendar je moč denar koristno uporabiti le na večdnevnih vajah.« Sele takrat se pripadniki teritorialne obrambe povsem zavedo, kot naglasa Boris Zdešar, kaj vse potrebujejo za normalno življenje v enoti in posebej za borbeno delovanje. Seveda je potlej spet odvisno od starešin, koliko znajo te potrebe predstaviti v delovnih kolektivih in zagotoviti njihovo financiranje. K temu skuša prispevati svoj delež, obenem pa si prizadeva vgrajevati izkušnje starešine v delo tovarne, zlasti na področju obrambnih priprav. »Čeprav večina ljudi spoštuje uniformo,« ugotavlja dolgoletni pripadnik teritorialne obrambe, »le malo kateri zunaj naših vrst vedo za odgovornosti in obveznosti rezervnih starešin. Od večine pričakujejo tudi, da bodo sprejeli vrsto družbenopolitičnih dolžnosti, kar je ob vojaški aktivnosti zelo težko. Prav je, da je starešina sredi družbenega dogajanja, ker tako pridobiva izkušnje in ga ljudje spoznajo, ne sme pa biti preobremenjen,« se zavzema odločno. Za Borisa lahko trdimo, da je povezan z družbenopolitičnim življenjem. Med drugim je predsednik delavskega sveta v Planiki in podpredsednik zbora združenega dela v kranjski občinski skupščini. Kljub tolikim dolžnostim in skrbi za družino z dvema otrokoma pa ne pozablja na nujnost, da je kot starešina stalno v dobri telesni pripravljenosti. Obnavlja jo tako, da združuje koristno s prijetnim: z domačimi namreč izkorišča prosti čas za planiranje, tek na smučeh, smučanje in še katero rekreativno dejavnost. Menda so za vsako aktivnost potrebni motivi. Kot za sklep zaupa o sebi Boris Zdešar, zelo rad dela. Za sodelovanje v teritorialni obrambi mu je največja nagrada trdno prijateljstvo, ki se je spletlo med starešinami. K aktivnosti pa spodbuja tudi možnost vojaškega napredovanja in obenem obvezujejo pohvale, katerih je bil deležen doslej. In najbrž tudi letošnji praznik oboroženih sil ne bo minil brez priznanja zanj. Stojan Saje ni uspešen. Velika platna se težko prodajajo, zdaj še posebej, ko je stabilizacija, žive barve, s katerimi dela, večini ljudi niso preveč všeč. Če bi ga zanimala prodaja, bi drugače delal. A tega noče. Vsako prilagajanje se maščuje. Bolje je živeti skromneje in ostati zadovoljen. Zadovoljstvo sicer niha. Včasih je prepričan, da je nekaj dobro naredil, pozneje se izkaže, da je zgrešil. Zadovoljstvo je bilo le trenutno. Vendar je prav to sila, ki ga priganja, da dela, dela. Vprašam ga, kaj meni o predlogu za ukinitev statusa svobodnega umetnika oziroma olajšav, ki jim grejo. Škoda, odgovarja, za mlade je to katastrofa. Zdaj so bili vsaj socialno zavarovani. Najbrž gre za to, pravim, ker mora pač umetnik živeti od svojega dela, tako kot vsak drug človek, ne le od humanosti družbe. Slikarjev je že tako veliko, poklicnih in ljubiteljskih. Skoraj vsak že misli, da lahko slika, razstavlja, prodaja. Saj vendar nismo narod umetnikov?! Množičnost je lahko dobra, meni, ker nekaj dobrega I iz nje morda vendarle zrase. Na ljubiteljske slikarje ne gleda prav nič postrani. Gleda samo tisto, kar je dobro, ni važno, čigavo je. Res pa je, da se laže uveljavi slikar, ki ima akademsko izobrazbo. Nekaj pomaga že sam naziv, razen tega pa akademija da znanje, določen nadzor, ki ga nobena druga šola ne more dati. Sicer pa je tako: talent in akademija nista dovolj, če nisi priden, delaven. Talent ob lenobi hitro zaspi. Navede primerjavo: če prvak v teku ne bi pet let treniral in bi po petih letih spet štar-tal, bi ga vsi, ki so bili prej počasnejši, a so vseskozi vadili, prehiteli. Trening je pomemben, tudi v slikarstvu. Najhujša so leta po akademiji. Mladega slikarja nihče ne jemlje resno. Sam je štiri, pet let delal v ljubljanskem zavodu za spomeniško varstvo. Potem je dobil enoletno štipendijo in šele nato se je zapisal svobodni umetnosti. A brez težav tudi potlej ni šlo. Kadar mu je zaškripalo, je še rad sodeloval z zavodom ali kaj restavriral, da se je preživel. Raje kot bi se ponižal, prilagodil okusu ljudi. V začetku je veliko delal zunaj. Bilo je težko, ker se ni mogel tako zbrati kot se lahko v ateljeju, kjer je res sam. V naravi moti vpliv svetlobe, okolja, spremembe so hitre. A leta, ki jih je preživel zunaj, v tesnem stiku z naravo, so se mu obrestovala. V njem je toliko doživetij, usedlin, da jih najbrž do konca vseh ne bo mogel izpovedati na platnu. Ne more reči, da so ga ljudje že povsem sprejeli. Le navadili so se počasi. Ne smeš popuščati. Tedaj šele te začno resno jemati, sprejemati. Drugi se morajo navadi na tvoj okus. Če bi bilo obratno, bi nehal rasti kot umetnik, zamrl bi. Ker ni poročen, si je to svojo trmasto vztrajanje, neprilagodljivost drugim, svojo identiteto umetnika, ki ne skrene s poti, četudi nima denarja, laže privoščil. Kaj je v loški pokrajini takega, da rojeva tako veliko velikih slikarjev? Je to njena razgibanost, lepota, ali pa so samo ljudje tod tako zelo sprejemljivi zanjo? Zakaj neki je Franc Novine krajinar? Veliko sva se še pogovarjala. O vsem mogočem. O umetnosti, ki se nikoli ne vrača na stara pota. Nikoli več ne bo impresionizma, kakršen je bil z Groharjem. Vsaka doba ima svojo, drugačno umetnost. Vračajo se samo posamezniki. Običajno uspešno, kajti njihova umetnost je preizkušena. Umetnosti te dobe ljudje še niso povsem sprejeli, vsaj večina ne. Na koncu mu priznam občudovanje in rahlo nevoščlji-vost, ker je tako svoboden. Dela tisto, kar želi, tudi če ljudem ni všeč. Svoboda je varljiva. Svoboda velja samo za delo. Nihče nima popolne svobode, pravi. H. Jelovčan f (mmmmmGLAS 12. stran ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 20. DECEMBRA 1985 Desetič podelili plakete Borisa Ručigaja Slovo Boruta Petriča od plavanja Kranj — Po skupščini telesnokul-turne skupnosti občine Kranj, so že desetič zapored podelili letošnja največja športna priznanja Ručigajeve plakete in značke. Da pa je bila podelitev še bolj slovesna, so se v aktivnem vrhunskem plavanju poslovili tudi od Boruta Petriča. Priznanja so mu podelili predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar, ki je Borutu Petriču za vrhunske plavalne uspehe čestital v imenu družbenopolitičnih organizacij občine. Čestitkam so se pridružili tudi pr dsednik TKS Slavko Brinovec, predsednik ZTKO Emil Sekne in predsednik PK Triglav Ivan Torkar. »Kadar športnik zaključuje svojo aktivno športno pot, je prav, da se spomnimo njegovih rezultatov, dosežkov in odrekanj, ki so bila potrebna, da je lahko take cilje in rezultate dosegel. Če gre za rezultate, kakršne je Borut Petrič, je še toliko prav, da se spomnimo njegovih najbolj odmevnih rezultatov od leta 1975, ko je na evropskem mladinskem prvenstvu osvojil prvo medaljo, nadaljujemo z uspehi na treh olimpijskih igrah leta 1976, 1980 in 1984, na dveh svetovnih prvenstvih, leta 1978 in 1982, in na dveh evropskih prvenstvih, leta 1977 in 1981. Posebej se velja spomniti evropskega prvenstva v Splitu, ko je Borut v neponovljivi tekmi premagal večnega tekmeca, sovjetskega plavalca Salnikova na 400 m kravi in dosegel drugo mesto na 1500 m kravi. Predolg je seznam njegovih uspehov, zato ostanimo ob teh,« je dejal predsednik PK Triglav Ivan Torkar. Borut Petrič je bil dvakrat najboljši športnik Slovenije, enkrat Jugoslavije, dobil je nagrado Sedem sekretarjev SKOJ, Bloudkovo nagrado in red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Iskrene čestitke za vse te uspehe z željo, da bi vse svoje znanje dal mladim plavalcem Triglava. Plakete Borisa Ručigaja so prejeli: MARKO CUDERMAN je v svoji bogati športni karieri posegel v sam vrh kolesarstva. Njegovi izredni rezultati in njegov izrazito športni duh sta kolesarstvo v Kranju pa tudi v širšem prostoru, prinesla veliko popularizacijo in pomemben prispevek k množičnosti tega športa. Dupljanski tek, Trnovski maraton. Dal je tudi pobudo za obnovitev spominskega obeležja padlim borcem športnikom in izdajo publikacije. BALDOMIR BIZJAK je že več kot trideset let aktivno prisoten v kranjski telesni kulturi. Bil je dolgoleten organizator in funkcionar Aero kluba Stane Žagar. Preko dvajset let je aktiven *v vodstvu planinskega društva Kranj, posebno v markacijskem odseku. V preteklem letu ima kot predsednik uredniškega odbora glavne zasluge za izdajo spominskega zbornika padlim športnikom NOB. BRANE POLAK - Že več kot tri deset let je že prisoten v kranjskem športu. Pričel je z delom v TVD Partizan Naklo. Čez dvajset let že dela kot poklicni delavec ZTKO. V tem času je prevzemal vrsto odgovornih funkcij pri izvedbi raznih množičnih prireditev. Še vedno je aktivni član TVD Partizan Naklo in je v tem času opravljal pomembne funkcije. MILOŠ RUTAR se je že pred vojno uveljavil v Kranju kot aktivni športnik, med vojno pa je bil sodelavec Borisa Ručigaja. Po vojni aktivno deluje predvsem kot organizator in ini-ciator tekmovanj kot so: Po stezah partizanske Jelovice, Po poteh Kokr-škega odreda, pohodov na Kališče, spominskih tekmovanj v Cerknem, TVD PARTIZAN PREDDVOR-BELA ima velike zasluge za množično športno udejstvovanje mladine pa tudi krajandv v KS. Po letu 1970 se je razvilo več športnih sekcij. Največje uspehe je dosegla ženska rokometna sekcija, med katerimi sta bili tudi dve v državni reprezentanci. Plaketo je prejel predsednik društva Lojze Grašič. Ručigajeve značke so dobili: Filip Novak (Aero klub Kranj), Borut Je-čnik, Aleš Galof, Bojan Ropret, Vlado Marn, Janez Lampič, KK Sava Kranj člani, KK Sava mlajši mladinci, Jelovčan Franc, Janez Drinovec (vsi kolesarski klub Sava), Strelsko društvo Kranj, Pavel Fende (BK Primskovo), smučarski tekači Triglava: Borut Nu-nar, Andreja Grašič, Ivo Čarman, ekipa starejših mladincev, ekipa mladink, smučarski skoki: Janez Štirn, Tomaž Dolar, plavalci: Andrej Ma-renčič, Zala Kalan, Darjan Petrič, Polona Frelih (namizni tenis), Dušan Mravlje (teki), športniki invalidi: Darko Kisovec, Rajko Kopač, ekipa medobčinske organizacije slepih in slabovidnih, Tomaž Jamnik (alpinizem), Tomaž Lasič (VK Triglav), Peter Tomazin (lokostrelstvo), Tomo Česen (PD Kranj), Peter Vidmar (ŠD Šenčur), Janez Stilec (TVD Partizan Naklo), Dušan Rozman (ŠD Storžič Golnik), Ivan Polajnar (TVD Pred-dvor-Bela), Lojze Grašič (TVD Partizan Preddvor-Bela), Luka Karničar (PD Jezersko), Andrej Lapajna (AK Triglav), Viktor Bešter (SKK Triglav), Dušan Prezelj (Ak Triglav), tekaška sekcija SSK Triglav, Zdravko Korenčan (TVD Naklo), Janez Pipan (TVD Naklo), Rudi Koban (TVD Bri-tof), Vinko Novak, Vinko Fajfar (oba KK Sava), Jože Zagore (ŠD Vodovodni stolp). D. Humer Foto: F. Perdan Šola sredi Himalaje Priprave Ne vem, če je še kje šola, do katere bi imeli učenci osem dni hoda in bi bila na višini 3300 m, kot to velja za šolo za nepalske gorske vodnike v dolini reke Marsiandi. Zgrajena je bila z jugoslovansko pomočjo, njen duhovni oče pa je pokojni Aleš Kunaver. S Petrom Markičem sva bila letos inštruktorja na sedmem začetniškem tečaju, ki se ga je udeležilo triindvajset nepalskih tečajnikov in eden iz Južne Koreje. Kot inštruktor sem na tečaju sodeloval že leta 1982, zato nisem bil preveč presenečen nad izredno neučinkovitostjo nepalske planinske zveze (NMA), ki kot organizator tečaja skrbi za njegov nemoten potek. Odgovorni v Katmanduju so nama, tako kot običajno, obljubili vse, kar sva zahtevala: najnujnejšo alpinistično opremo za vse tečajnike, opremo za taborjenje in nekaj višinske hrane za čas, ko imamo praktične vaje v gorah. Kasneje se je izkazalo, da so takoj po našem odhodu iz Katmandu-ja pozabili na tečaj, saj sva ga morala izvesti le s šestimi starimi vrvmi, desetimi klini, dvema kladivoma, slabimi cepini in še slabšimi derezami, ki brez Marjanove iznajdljivosti v večini primerov sploh ne bi bile uporabne. K sreči se nama je Marjan Kregar pridružil v šoli še pred prvo praktično preizkušnjo v gorah. Za protiutež svoji neodgovornosti so nama nepalski planinski funkcionarji »podtaknili« sila odgovorno nalogo. V zadnjem hipu je namreč postal tečajnik predsednikov sin ali bolje povedano član kraljeve družine — devetnajstletni Bikas Šah. Srečno roko sva imela samo pri koordinatorju tečaja na terenu. Gospod Razbandari, kot so nama ga predstavili, je bil kmalu zadovoljen le z imenom Maila. Že na dostopu do šole smo postali veliki prijatelji. Kot učitelj nepalščine in zelo razgledan mož nama je v najini trdi butici vtepal osnove jezika in nepalske navade tako na vasi kot tudi v najvišjih krogih. Dostop je minil brez zapletov. Hodili smo v majhni skupini brez nosačev. Ti so potovali dan ali dva za nami. Vreme je bilo primerno času, saj je monsun še vedno opletal z repom, ki se je kasneje izkazal za zelo dolgega in se še na Daulagiriju ni in ni hotel potegniti iz Himalaje. Peter je zadnje dni dostopa lahko le žalostno gledal v težke deževne oblake, ki so skrivali čudoviti svet Anapurn, o katerem me je slišal toliko pripovedovati. Zadnji dan naju je iz prijetne gorske vasice Pisang kar samo neslo proti šoli, tako da sva bila tam med prvimi. Stavba na prvi pogled prav v ničemer ni spremenila izgleda. Kljub temu da je po letu 1982 dobila svojega stalnega oskrbnika z lepo mesečno plačo, je bila še vedno precej zanemarjena. Za to, da smo jo z združenimi močmi spravili v red, smo porabili kar dva dneva. Treba je bilo urediti sanitarije, »vodovod« iz bližnjega jezerca, kuhinjo, dimnik, električno napeljavo in še marsikaj. Andrej Štremfelj Šport ob koncu tedna Košarka — Igralke Save Commerce se bodo v tekmi 9. kola II. zvezne lige-zahod pomerile jutri, v soboto, ob 17. uri v športni dvorani na Planini s tretjeuvrščenim Zadrom. V nedeljo ob 10. uri bo v isti dvorani še srečanje 8. kola republiške lige-zahod med ka-detinjami Save Commerce in moštvom Šentvida. Tekmovanje odbojkarjev Kropa - Tekmovanje odbojkarskih ekip krajevnih organizacij ZRVS radovljiške občine bo v nedeljo, 22. decembra, ob 8. uri v telovadnici osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici. V ekipi je lahko prijavljenih največ osem članov, tekmovanje bo potekalo po pravilih Odbojkarske zveze Jugoslavije. Prva ekipa bo prejela pokal, člani pa medalje. Pisne prijave do 19. decembra sprejema krajevna organizacija ZRVS Kropa. Ciril Rozman SPOROČILI STE NAM Tržič: decembra najuspešnejši Mr- var — Na decembrskem hitropotez-nem turnirju Šahovskega društva Tržič je med 18 igralci zmagal Srečo Mr-var s 13 točkami pred Pavlom Locem 11,5 ter Ivanom Ravnikom in Francem Škrjancem z 11 točkami. Prvak za leto 1985 je Stane Valjavec s 105 točkami, drugi je Pavel Loc s 86, tretji Franc Škrjanc z 80, četrti Ivan Ravnik z 62 in peti Debeljak z 52 točkami. Pri končni razvrstitvi so upoštevali šest najboljših rezultatov z dvanajstih turnirjev. — J. Kikel Danes v Gorenji vasi Podelitev Bloudko-vih značk Gorenja vas — V Gorenji vasi bodo danes na slovesnosti, ki se bo začela ob 18. uri v dvorani Partizana, podelili Bloudkove značke — najvišja občinska priznanja telesnokulturnim in športnim delavcem, ter razen teh še plaketi občinske telesno-kulturne skupnosti naj delavne j-šim in najbolje organiziranim društvom. Zlato značko bo prejel Franc Kemperle (SK Alpeto-ur), srebrne: Dušan Čater (RK Termopol), Ivan Miklavc (SK Al-petour), Martin Čadež (BK Trata), Vinko Bernik (Krajevna skupnost Selca), Pavel Zakelj (SSK Žiri), Jože Jezeršek in Alojz Oblak (Partizan Gorenja vas) ter Janez Platiša (Občinska strelska zveza), bronaste pa bodo dobili: Rajko Pretnar in Bojan Kunstelj (oba RK Termopol), Peter Pokorn (SK Alpeto-ur), Alojz Kos (ŠD Poljane), Tone Kavčič (BK Trata), Dušan Čarman (ŠD Reteče), Milan Osovnikar (športna dvorana Po-den), Marko Miklavčič (Planinsko društvo Gorenja vas), Ivan Langerholc (BK Loka 1000), Anton Mur (SSK Žiri), Vili Ferlan, Franc Dolenc in Drago Trček (vsi Partizan Gorenja vas). Plaketo škofjeloške telesnokultur-ne skupnosti bosta prejela Balinarski klub Trata, ki praznuje 25-letnico delovanja, in TVD Partizan Škofj a Loka za dosežke na področju množične športne rekreacije. (CZ) Razglasitev najboljših slovenskih športnikov Škofja Loka — V Škofj i Loki bodo v ponedeljek, 23. decembra, na prireditvi, ki se bo začela ob pol osmih zvečer v športni dvorani Po-den, razglasili najboljše slovenske športnike za leto 1985. Vrstni red, ki so ga krojili športni novinarji, za zdaj še ni znan; zanesljivo pa je, da bodo na prireditvi v Škofj i Loki sodelovali: alpski smučarji Rok Petrovič, Bojan Križaj, Mateja Svet in Katra Zaje, smučarska skakalca Primož Ulaga in Miran Tepeš, plavalec Darjan Petrič, košarkarica Polona Dornik, kolesarja Sandi Papež in Jure Pavlic, kanuisti Masle, Jelene in Pintar ter domači športniki: smučarski tekač Ivo Čarman, alpski smučarji Boris Strel, Jože Kuralt in Katja Lesjak, smučarska skakalca Matjaž Žagar in Borut Mur, dvigalec uteži Darko Polajnko in akrobatska smučarka Nuša Tome. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli Tone Fornezzi-Tof, Andrej Šifrer in skupina Ultimat. Prireditev pripravljajo smučarski klub Alpetour, škofjeloška telesno-kulturna skupnost in društvo športnih novinarjev Slovenije. Vstopnice po 300 dinarjev so že v prodaji v športni dvorani Potien, v prodajalni Alpine na Titovem trgu in v delovnih organizacijah. Jubilejni 25. mednarodni pokal Vitranc Kranjska gora v vsem svojem sijaju KRANJSKA GORA, 19. december - Prizorišče letošnjega srebrnega FIS tekmovanja moških za pokal Vitranc se že teden dni predstavlja z vsem svojim sijajem. Vse je tako organizirano, kot je treba, vse so uredili tako, da je kot v pesmi. Brezhibna organizacija vseh, do sedaj že 24. mednarodnih tekmovanj, je dala izredno zanimanje vse športne javnosti pri nas in v svetu v svetovnem pokalu v veleslalomu in slalomu. Vse to je Kranjsko goro postavilo ob bok s svetovno znanimi smučarskimi središči, ki prirejajo tekme svetovnega pokala za moške in ženske. Tudi za današnji in jutrišnji obračun, na katerem bo nastopilo 90 najboljših smučarjev Evrope in Amerike, je vse nared. Smučišče v Podkorenu, kjer bosta obe tekmi, je brezhibno urejeno. Vse to je dal sneg, ki je padel pred dobrim tednom dni in svoje so dodali še tisti, ki so delali na progi. Kranjska gora bo spet izvedla tako prireditev, da bo šel v svet glas s pohvalami o res izredno pripravljenih progah in z vsem gostoljubjem, ki ga znamo ponuditi mi in še posebej Kranjskogorci. Na startu današnjega veleslaloma, ki se začne ob 10. uri, je zbrana res vsa svetovna smetana alpskih smučarjev. Boj za vsako stotinko sekunde bo hud in naporen, saj bodo vsi skušali dobiti kar največ. Točke v svetovnem pokalu, prvo, drugo, tretje in vse do petnajstega mesta. Vsi bodo skušali s čim manjšim zaostankom priti za vodilnimi v prvi vožnji. Drugi start bo ob 13.30, ko bo na sporedu finalna vožnja najboljše trideseterice. Med tistimi, ki se bodo vmešali v boj za najboljša mesta so Švedi, Italijani, Luxemburžani, Lie-chtensteinci, Avstrijci, Francozi in seveda naši, ki so v prvih tekmah svetovnega pokala imeli skoraj vse v svojih rokah. Tu je Petrovič, Križaj, Strel, Be- nedik, Kuralt, Žan, Robič in ostali. Enako kot danes bo tudi jutri v slalomu. Start bo ob 10. uri. Trideseterica najboljših iz prve vožnje pa bo svoj obračun nato delala ob 13.15. Oba dneva pa bo vse to prenašala tudi televizija. Slika bo šla v svet kar v devet evropskih držav, reportaže pa bodo videli tudi Američani in Aneleži. Janez Šmitek, vodja tekmovanja: »Sneg, ki je zapadel pred dobrim tednom dni, nam je veliko pomagal. Vsi tisti, ki so delali na progi, so res lahko z vso natančnostjo uredili vse, kar je bi' lo potrebno postoriti. Na roko nam gre tudi lepo vreme in nočne temperature zraka, ki so pod ničlo. Problem je bil le v tem, da je sneg na progi kar preveč sprijet. Vse to je dan in noč urejalo od 15 do 20 ljudi. Upam, da bo vse tako kot je treba.« Vse tiste, ki se bodo danes in jutri odpravili na prizorišče svetovnega po* kala je treba opozoriti, da bo promet potekal po že ustaljenem redu. Vsi tisti, ki še nimate vstopnic za prireditev, jih boste lahko kupili na Jesenicah, v Podkorenu in Ratečah. D. Humer Foto: F. Perdan mm* $ radiotelevizija * * #§ * t m 11 r Televizija bo po vsem svetu prenašata kranjskogorsko prireditev — Foto-F. Perdan PETEK, 20. DECEMBRA 1985 OGLASI IN OBVESTILA .13. stran (mmmm^oiAS • SILVESTROVANJE POD KOBLO v restavraciji TTG na Ravnah nad Bohinjsko Bistrico. Popoldne (31. 12.) tja, zjutraj (1. 1.) domov. Dobra jedača, poceni pijača in živa glasba domača! Po planinsko, po kmečko in po bohinjsko! • BELI VLAK, POD KOBLO VLAK V novoletnih dneh (2.-5.1.) in vsak dan med šolskimi počitnicami. • SMUČARSKE POČITNICE v januarju in februarju — tudi v Tolminu in Kobaridu (Livek!), celo v Kranjski gori (zaseb. sobe!), še v Bohinjski Bistrici (pod Koblo!), ne nazadnje v Gornjem Gradu (pen-zi°n I.) pOCj Goltmi ter v Medijskih toplicah pri Izlakah s smuko na Mareli. Pa še na Pohorju (Kope, Rogla in Bol-tenk) ter na Jahorini, Bjelašnici in Žabljaku. Onstran meje pa v Val Gardeni in Pampeagu. Pa še v Visokih Tatrah (ugoden paket s prevozom in žičnicami ter polnim penzionom!). Informacije in prijave pri TTG v Ljubljani in Bohinjski »»strici (kličite: 061/325-646 in 064/76-145). HOTEL CREINA VABI: vsak dan, razen nedelje, od 10. do 24. ure glasba od 17. do 24. ure petek in sobota PLES od 19. do 1 ure petek in sobota od 21. do 2. ure nedelja od 17. do 22. ure vsak delavnik od 13. do 20. ure sobota od 7. do 14. ure VELIKA IZBIRA RIB V HOVI TRGOVIHIVRADOVUICI BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED Hotelsko turistično podjetje Bled vas vljudno vabi na PRIJETNO SILVESTROVANJE. V GOLF CLUB RESTAVRACIJI vas bo zabaval ansambel ADRIATIC. Silvestrska večerja stane 6.000.— din. Informacije in rezervacije — telefon 78-180. V DALMATINSKI KONOBI bo za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel FORTUNA. Cena silvestrske večerje je 6.000.— din. Informacije in rezervacije od 10. ure dalje — telefon 77-413. V hotelu JELOVICA bo igral ansambel UNION s pevko MARJANO DRŽAJ, v KAVARNI hotela pa ansambel ADRIATIC 5. Silvestrska večerja stane 6.000.— din. Informacije in rezervacije — telefon 77-316. V hotelu LOVEC vas bo zabaval ansambel KIVADO. Cena silvestrske večerje je 6.000.— din. Informacije in rezervacije — telefon 77-692. Vsem, ki boste silvestrovali v naših hotelih želimo prijetno zabavo, ostalim našim gostom pa SREČNO NOVO LETO. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj'' PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ, p. o. Objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE - KURIRKE Pogoji — dokončana osnovna šola, zaželjen je vozniški izpit B kategorije. -t . 7 . .. i \ Delo je za nedoločen čas, poskusni rok je dva meseca. OD je po pravilniku. Kandidati naj pošljejo svoje prijave v roku 8 dni na naslov: PPC Gorenjski sejem, Kranj, Stara cesta 25. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri. SILVESTROVANJE NA SMUČIŠČU Za silvestrovanje na Kobli, v smučarski restavraciji na Ravnah nad Bohinjsko Bistrico je na Gorenjskem precejšnje zanimanje. Bolj po domače bo, po bohinjsko; zato pa veselo in s pestrim programom. Cena je dostopna, živa glasba ne bo manjkala, pripravili bodo kmečko pojedino in proti jutru še kaj »zdravilnega«; točili pa bodo med drugim tudi vino po 600 din za liter. Iz Ljubljane popoldne, zjutraj domov. Vabijo kogarkoli od koderkoli! Prijave pri TTG v Ljubljani na Titovi 40 (061/325-646) in v Bohinjski Bistrici (064/76-145). PARK HOTEL BLED Kolektiv hotela vas vabi na veliko SILVESTROVANJE V KAZINI TAVERNI in RESTAVRACIJI hotela V prenovljeni KAZINI in TAVERNI lahko silvestrujete že za 3500.— din. Postreženi boste s bogato hladno sil-vestrsko večerjo. Zabavali pa se boste lahko ob zvokih priznanega ansambla TIN, ki igra v KAZINI, v TAVERNI pa bo za prijetno razpoloženje poskrbel DUO ADRIATIK iz Reke. V RESTAVRACIJI vas bo zabaval ansambel MELOS s pevko METO MALUS. Rezervacije sprejemamo vsak dan v recepciji hotela ali po tel. 77-945. Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo SREČNO NOVO LETO 1986! OBRTNO PODJETJE CERKLJE Cerklje 96 Objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA Pogoji: — dvoletna administrativna šola, — obvezno znanje strojepisja. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v 8 dneh po objavi. SEJEMSKE CENE SEJEMSKI POPUSTI Od 5-30% NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 13.-23. DEC. PRODAJNO-RAZSTAVNI PROSTOR MERKUR kranj @@MiSSoJJ©IE]IGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 20. DECEMBRA 1985 DEŽURNI VETERINARJI Osnovna šola PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI Razpisna komisija pri svetu šole razpisuje prosta dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali visoka strokovna izobrazba pedagoške, ekonomske ali pravne smeri, — tri leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in strokovni izpit, — ustrezne družbeno-politične in moralno-etične vrline. Pomočnik ravnatelja bo imenovan za dobo 4 let (en mandat). Nastop delovnega razmerja je 10. februarja 1986. Rok prijave je 8 dni po objavi tega razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po končani izbiri. Prijave z dokazili naj kandidati naslovijo na razpisno komisijo pri svetu Osnovne šole Padlih prvoborcev Žiri. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOZD Gozdarstvo Preddvor, n. sol. o. Delavski svet TOZD Gozdarstvo Preddvor razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE TOZD Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri, — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., tozd gozdarstvo Preddvor, n. sol. o., Hrib 2, Preddvor, razpisna komisija, v roku 15 dni po objavi v časopisu. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov ustreznih samoupravnih organov temeljnih organizacij razpisujemo prosta dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJE TEHNIČNE KONTROLE TOZD TOVARNA ŠTEVCEV in objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge TOZD TOVARNA ŠTEVCEV 2. SAMOSTOJNI PLANER ZA ELEKTRONSKE KOMPONENTE TOZD ORODJARNA 3. VODJA KONSTRUKCIJSKE SKUPINE TOZD RAZVOJNO-TEHNOLOŠKI CENTER 4. STROJNI TEHNIK oz. REZKALEC, STRUGAR ALI ORODJAR za dela na strojih za elektroerozijo in brušenje 5. VODENJE ZAHTEVNEJŠE OBDELAVE NA STRUŽENIH DELIH V PROTOTIPNI DELAVNICI Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: 'Pod točko 1.: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika, — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Pod točko 2.: — 4-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 3.: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri, — 5-letne delovne izkušnje iz orodjarstva. Pod točko 4.: — 4 oz. 3-letna srednješolska izobrazba strojne oz. kovinarske smeri, — večletne ustrezne delovne izkušnje, — zaželeno poznavanje izdelave orodij. Pod točko 5.: — 4-letna srednješolska izobrazba strojne smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. OBRATNA AMBULANTA ŽELEZARNE JESENICE, b. o. Delavski svet temeljne organizacije razpisuje ponovno imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE za mandatno obdobje 4 let. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon in pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice, izpolnjevati še naslednje: — končana medicinska fakulteta z opravljenim specialističnim izpitom s področja splošne medicine ali medicine dela, prometa in športa, — ali končana medicinska fakulteta — splošna ali stomatološka smer z opravljenim strokovnim izpitom, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Cesta Železarjev 30, z oznako »razpis za IPO«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD KONFEKCIJA JESENICE, Savska cesta 1 b Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: 1. KUHARJA-ICE Pogoji: — KV kuhar-ica, — praktične izkušnje tri mesece, — opravljen preizkus osnovnega znanja o higieni, — delo je dvoizmensko 2. ČISTILKE Pogoji: — osnovna šola, — delo je dopoldansko Delovno razmerje se sklene za določen čas za nadomeščanje, bolniško oziroma porodniško odsotnih delavk z dvomesečnim poskusnim delom. Začetek dela je možen takoj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. TOVARN^ ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 Tekstilna tovarna ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 Razpisna komisija pri delavskem svetu objavlja razpis za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dela oziroma naloge VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri (VII. ali VI. stopnja zahtevnosti strokovne izobrazbe) in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj s področja samoupravne zakonodaje, gospodarskega prava in splošno-kadrovskih del oziroma nalog, — da izpolnjuje pogoje po 61. členu Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj (Ur. vest-nik Gorenjske 17/84). Kandidati bodo izbrani za mandatno dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi DO TT Zvezda Kranj, Savska cesta 46. Nepopolne prijave se ne bodo upoštevale. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po sprejetju dokončne odločitve na delavskem svetu. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN KRANJ Kidričeva 49 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge za določen čas (nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu): - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA s skrajšanim ali polnim delovnim časom od 17.1.1986 do 30.6.1986 - UČITELJE V OPB s polnim delovnim časom: od 9.1.1986 do 30.6.1986 od 17.1.1986 do 30.6.1986 od 20.2.1986 do 30.6.1986 od 5. 3.1986 do 30. 6.1986 Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. TOBAČNA LJUBLJANA TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD TOBAK, n. sub. o., Ljubljana, Tobačna 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PREVZEM, IZDAJA IN RAZVOZ BLAGA V OE JESENICE Pogoji: — šola za prodajalce ali druga ustrezna šola, — šoferski izpit C kategorije. Delo je za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na upravo organizacijske enote na Jesenicah, Cesta na Golico 10 C, v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja. I KOVIN KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice, p. o., H. Verdnika 22 Na osnovi sklepa delavskega sveta sprejetega na 22. seji 4.decembra 1985 in v skladu z določili pravilnika o organizacijskem sestavu ter katalogu del in opravil razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODENJE TRŽENJA za mandatno dobo 4 let Pogoji: — poleg spMošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — ekonomist ali komercialist ali organizator proizvodne smeri (VI. stopnja) ali enoletni specialistični študij, — 3 do 4 leta delovnih izkušenj na vodenju trženja 2. VODENJE RAZVOJNE DEJAVNOSTI za mandatno dobo 4 let Pogoji: — poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — diplomirani inženir strojništva (VII. stopnja), — 4 leta delovnih izkušenj na razvoju in tehnologiji Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter ostale zahteve iz razpisa posredujejo na naslov: KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22, v 8 dneh po objavljenem razpisu. GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ prireja in vabi na SILVESTROVANJE v torek, 31. decembra 1985, od 20. do 5. ure v novih prostorih v I. nadstropju. Igral bo ansambel MONSUN. Kaj pa rezervacije? Vsak dan razen nedelje in praznika od 12. do 24. ure v točilnici v I. nadstropju (telefon 21-387). Za vaše zaupanje se vam zahvaljuje kolektiv Starega Mavrja. od 20.12. do 27.12.85 Za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ah 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 21-798 Za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl; vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.:60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ah 77-863 DELFIN NUDIMO VAM KONZERVIRANE SARDINE PO 66,50 DIN SS JELOVICA JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka KMETOVALCI IN LASTNIKI GOZDOV! Imamo proste kapacitete na kamionu z nakladalnikom (hiab) in opravljamo prevozne usluge na P0' dročju GG Kranj za hlodovino, ki je namenjena odprodaji oziroma lastni uporabi. Cehe uslug s0 konkurenčne. _ Prevoze izvršimo takoj-Naročila sprejema Jelovica, obrat Preddvor, telefon: 45-090, 49-008. Dobitniki Mednarodnega priznanja za tehnologijo za leto 1985 5fl 5|C 5f! jjc 5JC 5JC 5JC 5JC 3JC ZLATARNA *\ Goldie NOVI DESIGN poročnih prstanov z diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA * POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamensMj dvorane PPC Gorenjs"' sejem SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, TOZD ELEKTRARNA MOSTE-ŽIROVNICA Objavlja prosta dela in naloge: OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA II - STROJNIKA ZAMENJEVALCA - 2 delavca Pogoji: — KV kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — predhodni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, — izmensko delo, — zaželjen je izpit za strojnika vodnih turbin Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, stanovanja ni na razpolago. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste-Žirovnica, komisija za delovna razmerja. Objava velja do zasedbe del in nalog. PETEK. 20. DECEMBRA 1985 OBVESTILA — OGLASI .15. STRAN <&SflB3SMJSSE0 VAŠ PRVI DENARNI IN BANČNI SERVIS V AVSTRIJI POSOJILNICA - BANKA - BOROVLJE Postgasse 4, tel.: 9943/4227-3235 PODRUŽNICA BRODI (300 m od MALLEYA) tel.: 9943/4227-3555 OBISK PRI NAS SE VEDNO IZPLAČA! VSEM GORENJCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! fotokopiranje KBAflfcfclO -Telefpnr zmno/evanje mm 6 arr -1 1985 anuar Vsem poslovnim partnerjem in ostalim občanom želimo srečno novo leto in se priporočamo! i i i CARTRANS Slovenska turistična agencija z menjalnico A - 9020 KLAGENFURT (CELOVEC), Paulitschgasse 7 Tel.: 9943-4222, 51 26 80, 51 28 25, Telex: 042-2787 istit Najboljši naslov za organizacijo vašega zimskega oddiha v Avstriji. Želi vsem Gorenjcem zdravo, srečno in uspešno novo leto 1986 in se priporoča s svojimi storitvami! Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolp Kranj iskreno čestita vsem krajanom, občanom in članom Rdečega križa, prostovoljnim krvodajalcem in aktivistom zdravo, srečno in polno uspeha v novem letu 1986 z željo, da bi bile vse programske naloge delovno izvršene. Odbor KORK Vodovodni stolp Kranj Vido Repanšek Kidričeva 8 61234 Mengeš tel. doma: 721-162 DELOVNI ČAS Ponedeljek, torek od 14. do 18. ure, sreda od 9. do 12. in 14. do 18. ure, četrtek, petek od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. gLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE TOZD HOTEL LOVEC BLED delavski svet TOZD Hotel Lovec Bled razpisuje na Podlagi sklepa z dne 16. 11. 1985 prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -°IREKTORJA ^a direktorja tozda Hotel Lovec Bled je lahko imeno-Van delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, turistične ali druge ustrezne smeri, da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj na delih v turističnem gospodarstvu, da pogovorno obvlada dva svetovna jezika (angleški, nemški, italijanski, francoski), "* da izpolnjuje pogoje, ki jih opredeljuje družbeni dogovor o kadrovski politiki na območju občine Radovljica, da ima organizacijske sposobnosti, ki se ugotavljajo po doseženih rezultatih, **" kandidat mora pri kandidiranju predložiti program dela za mandatno obdobje. J^ijftve na razpis in dokazila o izpolnjevanju pogojev ^r program morajo kandidati posredovati v 15 dneh °°- dneva objave razpisni komisiji tozda. Nepopolnih ^rMav komisija ne bo upoštevala. Itfflfl jal SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za DR in DS za OD objavlja prosta dela in naloge: 1. DELAVCA KV elektroinštalaterja 2. DELAVCA KV TESARJA 3. DELAVCA KV KERAMIČARA 4. 2 DELAVCA KV ZIDARJA Pogoji za sprejem na delo so: — poklicna šola ustrezne usmeritve, — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, — poskusno delo bo trajalo 45 dni, — pod točko 1. je zaželjen vozniški izpit B kategorije Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi DO v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. M - KŽK G, TOZD Komercialni servis, KRANJ GRADITELJI! V našem skladišču gradbenega materiala v HRASTJU vam nudimo: — po starih maloprodajnih cenah stavbno pohištvo »INLES« — pri nakupu strešne opeke proizvajalca »STREŠNIK« Novo mesto vam nudimo 5 % popusta od 15.12.1985 do 28. 2.1986 — po izredno ugodnih cenah vam nudimo tudi modelarno opeko proizvajalca »OGRAD« ORMOŽ — za nabavo večjih količin cementa (po železnici) vam nudimo izredno ugodne moloprodajne cene Na zalogi imamo tudi ves ostali gradbeni material po konkurenčnih cenah. Telefon-. 26-371. Se priporočamo! Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD Maloprodaja, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja na podlagi sklepa objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE PRODAJALNE ŽIRI — za določen čas 2. VODENJE PRODAJALNE ŠKRLATICA V KRANJSKI GORI Pogoji: pod 1. in 2. — V. stopnja strokovne izobrazbe, smer trgovski poslovodja, — 2 leti delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. Za dela in naloge pod 1. se sklene delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, za dela in naloge pod 2. pa se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov DO Živile Kranj, Kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirne-' ga postopka v 15 dneh po opravljeni izbiri. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA TOZD DELIKATESA KRANJ Delikatesa Kranj in Tržič vam nudita za praznike pestro izbiro delikatesnih izdelkov, darilnih zavitkov in ostalega blaga. Naročite lahko tudi plošče po vaših željah. Priporočamo vam tudi specialitete naših kuhinj, kot so: tatarski biftek, razne pečenke, pečeni in ocvrti piščanci ter razne solate. I K0GP -- TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Pravočasno si nabavite gradbeni material za naslednjo gradbeno sezono. Nudimo najugodnejši nakup: • modularnega bloka M 15 in 7,5 (III. vrsta) • apno in cement po izvensezonski ceni ter ostali gradbeni material. informacije in prodaja: Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel.: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! ®Q)SS3MgJEnGLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK. 20. DECEMBRA1985 SODELUJEMO, V petih zavitkih Planinskega čaja je darilno-nagradna razglednica akcije Podarim-Dobim. Ko se boste letos pozimi greli s skodelico vročega Planinskega čaja. ne pozabite skrbno shraniti znaka »Pokrovitelj YU SKI POOL«. ki ga boste našli na vseh embalažah Planinskega ćaia Izrežite pet takih znakov in jih nalepite na pokrov družinskega zavitka, zraven pa pripišite svoi natančen naslov Pokrov z nalepljenimi znaki odpošljite na naslov: DROGA, Marketing/EP, 66320 Portorož. S povratno pošto boste dobili darilo, ki ga DROGA poklanja vam in smučarski reprezentanci - darilno nagradno razglednico akcije Podarim-Dobim Ker je število razglednic omejeno, bomo upoštevali samo pravilno odposlane nalepke (pet znakov »Pokrovitelj YU SKI POOL na enem pokrovu družinskega zavitka Planinskega čaja), zato se velja skrbno držati gornjih navodil V vsakem zavitku DROGINIH čajev je tudi skodelica vročega napitka za nase fante in dekleta. @ metal največja blagovnica s tehničnim blagom v širši okolici, sodobno opremljena po načrtih arhitekta ing. Pogačnika Odprta non stop od 8.00—20.00. Do konca letošnjega leta brezplačna dostava do 70 km za vse večje nakupe! KVALITETNEJŠA PONUDBA BLAGA NA PRIMERNEJŠI NAČIN! Metalka, blagovnica Kamnik! ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU od 15. novembra do 15. januarja 1986 10 % NOVOLETNI POPUST ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa. VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH JELOVICA !*tna Industrija SKOf JA LOKA Poslovalnic«: Škofja Loka Kidričeva 58 tel (064)61 185. 61-361 Zagreb- Sesvete Zagrebačka 164 tel (041)253-259 Nova Gradiška Krajaćićeva 31 tel (055) 62-428 Pula Fižela 7 a (na StO|i) tel (052)48-877,23-976 Crikvenica Vinodolska 31 tel (051) 78-115 Zadar Biogradska b b tel (057)23-81« Šibenik Ul Bratstva i jedinstva 98 tel (059)23-876 Saraievo-Rajlovac Ul 21 mata 147 tel (071)542-200.542-391 Stara Pazovs Kamentarova 29 tel (022)311-530, 311-561 Ni« Ul Nikodije Stoianoviča (Talka) tel (018)65-930 Kraguievac Naselje llicevo tel. (034) 64-324, 96.235 Valjevo Koiubarska b. b. tel (014) 24-222 22-225 Osijek ćeptnska b b tel (054)31-922, 31-456 Split Kavan|inova 1 tel (058) 48-780 Bar Biotehn obraz centar O Vlah ekonomsko dvorište centra tel (085)22-189 Skopje-Madjan Ul 821 br 3 tel (091)515-214 Peč Ul Pavijane b b i skladište Decam tel (039)21-861 61 350 Delovni čas, neprekinjeno od 7.-17. ure. at£MEBU> industrija pohištva in opreme 65001 nova gorica Jugoslavija tel.: 065/22-611 telex: 34316 MEBLO YU V Salonih pohištva Meblo boste našli sodobno stilno in klasično obenem pa lepo in kvalitetno pohištvo za opremo stanovanja ali hiše, ki jo gradite. Še več! V naš Salon ali DO Meblo pošljite tloris vašega stanovanja ali hiše, mi pa vam bomo brezplačno poslali ponudbo s predlogom, kako lahko z našim pohištvom lepo in funkcionalno opremite vaše prostore. Poskrbimo tudi za dostavo, montažo ali manjšo predelavo če je potrebno. Priporočamo se! SALONI MEBLO NOVA GORICA Leninova 4 tel. 065 22-545 CELJE Vrunčeva 2/a tel. 063 22-352 MARIBOR Heroja Bračiča 1 tel. 062 24-490 PETEK. 20. DECEMBRA 1985 OBVESTILA — OGLASI 17. STRAN ©©lElSJKMEEGLAS Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: ~ VODENJE CENTRA AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV Zahteva se: — visoka strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehnične smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na področju računalništva in organizacije, — znanje enega svetovnega jezika, — sposobnost vodenja in organiziranja, poslovna sposobnost, komunikativnost, — sposobnost samostojnega in hitrega ukrepanja, — poznavanje enega programskega jezika (COBOL, PL/1, ASSEMBLER), , — tečaji o organizaciji, vodenju in analizi projektov, s — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev Prijav. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev TOZD SOVM v sestavi DO creina dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD SOVM Poleg splošnih pogojev, pogojev iz družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike in pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — srednja izobrazba ekonomske smeri ali strojno tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ~~ od kandidatov pričakujemo, da so družbenopolitično aktivni. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas za štiriletno niandatno dobo z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD ALPETOUR, Škofja Loka, Kadrovska služba, Titov trg 4 b, z oznako »za razpis«. Zbor delavcev bo o izbiri kandidatov odločil v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh od dneva, ko bo delavski svet imenoval izbranega kandidata. kokra, trgovska do, n. sol. o. kranj, Poštna ulica 1 Objavlja za potrebe TOZD ENGRO, Kranj, n. sub. o. prosta dela in naloge: l priučenega delavca —- tri mesta za nedoločen čas, — eno mesto za določen čas (nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka). Posebni pogoji: — priučeni delavec. j^ioge oddajte v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Obveščeni °oste v 15 dneh od dneva izbire. TO KOS TOKOS TRŽIČ Tržiška tovarna kos in srpov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge Blagajnika - likvidatorja Pogoji: — ekonomski tehnik, — delovne izkušnje nad 1 leto, — delo je za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na Tokos Tržič, Cankarjeva a- O izidu objave bodo obveščeni v 8 dneh po izbiri. triglav konfekcija, p. o. kranj delavski svet razpisuje dela in naloge vodenje in organiziranje komercialnega fEKTORJA PM reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: ~~ visoka ali višja šola ekonomske ali druge ustrezne usmeritve, """" 2 leti delovnih izkušenj v komerciali, : aktivno znanje nemškega jezika, ~~ organizacijsko vodstvene sposobnosti Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Razpis velja 8 dni po objavi, andidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili o izpol-Jevanju pogojev na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska esta 34. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v JU dneh po izbiri. DELAVSKA UND7ERZA TOMO BREJC KRANJ ORGANIZIRA TEČAJE: - SKLADIŠČNO POSLOVANJE - STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA - TEHNIČNO RISANJE - STROJEPIS Vabimo vas v INTENZD7NE TEČAJE ŠPRANJA IN PLETENJA. - STROJNO ŠIVANJE začetni - SEŠIJMO SI MODNE HLAČE IN SRAJCO (v 8 dneh v popoldanskem času) - STROJNO ŠIVANJE - nadaljevalni - STROJNO PLETENJE začetni (v 10 dneh v popoldanskem času) (potrdilo se upošteva za pridobitev obrtnega dovoljenja) - STROJNO PLETENJE nadaljevalni Če želite odpraviti notranje napetosti, povečati samokontrolo ter poklicno in življenjsko uspešnost — DOBRODOŠLI V TEČAJIH - AVTOGENEGA TRENINGA - TRANSCENDENTALNE MEDITACIJE - JOGE Vse informacije in prijave — na Delavski univerzi Kranj osebno ali po telefonu 27-481! !Q Škofja loka SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA, Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom Objavlja zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora Mestni trg 15, velikosti ca. 100 m1 in vrt v površini 100 m'. Poslovni prostor je namenjen gostinski dejavnosti s povdarkom na hrani. V dopoldanskem času naj bi bil zaprtega tipa za družbeno prehrano s ca. 120 obrokov, v popoldanskem času pa bi bil odprtega tipa. * Poslovni prostor bo moral bodoči najemnik v celoti adaptirati. Z adaptacijo bi lahko pričel predvidoma s 1. junijem 1986. Ponudba naj obsega: — navedbo dejavnosti s podrobnejšim opisom celotne ponudbe lokala, — izjavo, da ima ponudnik zagotovljena sredstva za adaptacijo in opremo lokala, — višino najemnine, ki jo ponudnik nudi za kv. m. poslovnega prostora mesečno. Interesenti naj oddajo svoje ponudbe do 6. 1. 1986 v zaprtih kuvertah z vidno oznako »NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR«. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, imenovana od Odbora za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb. UGOTEKSTIL DO JUGOTEKSTIL ONA-ON, notranja trgovina, p. o., ljubljana Proletarska 4 Objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCA za nedoločen čas za prodajalno na Cesti JLA 2, Kranj 2. PRODAJALCA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) za prodajalno na Cesti JLA 2, Kranj Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave kadrovski službi (tel. 061-441-148). Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. srednja kovinarska in cestnoprometna šola škofja loka Komisija za MDR razpisuje prosta dela in naloge za: 1. 2 učiteljev strokovno teoretičnih predmetov Pogoji: — diplomirani strojni inženir ali inženir strojništva 2. inštruktorja praktične vožnje B, c, d in e kategorije Pogoji: — srednja strokovna izobrazba in delovne izkušnje 3. 2 učiteijev praktičnega pouka Pogoji: — VŠ izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu orodjarja ali mehanika obdelovalnih strojev 4. 2 učiteljev oziroma inštruktorjev praktičnega pouka Pogoji: — srednja izobrazba strojne smeri (strojni tehnik), — 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu ali mehanik obdelovalnih strojev. Za vsa razpisana mesta se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas razen za inštruktorja praktične vožnje, ki je za nepoln delovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po iztečenem roku za prijavo. n i bombažna predilnica in tkalnica tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razpisuje po sklepu delavskega sveta DSSS z dne 16. decembra 1985 prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: I. VODENJE FINANČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev še naslednje pogoje: 1. — visoka šola ekonomske, ekonomsko-komercialne ali druge ustrezne smeri, — poznavanje zakonskih predpisov s področja finančnega in računovodskega poslovanja, — poznavanje splošne zakonodaje in družbenopolitičnega sistema SFRJ, — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del v finančni stroki, 2. — višja šola ekonomske, ekonomsko-komercialne ali dru- ge ustrezne smeri, — poznavanje zakonskih predpisov s področja finančnega in računovodskega poslovanja, — poznavanje splošne zakonodaje in družbenopolitičnega sistema SFRJ, — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del v finančni stroki. II. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev še naslednje pogoje: 1. — Visoka šola tekstilne ali druge ustrezne tehnične smeri, — poznavanje zakonskih predpisov in družbeno politične ureditve SFRJ, — poznavanje uvoznih režimov, — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih nalog v gospodarstvu, 2. — višja šola tekstilne ali druge ustrezne tehnične smeri, — poznavanje zakonskih predpisov in družbeno politične ureditve SFRJ, — poznavanje uvoznih režimov, — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih nalog v gospodarstvu. Poleg teh mora kandidat za razpisana dela oziroma naloge imeti tudi strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del oziroma nalog. Razpisana dela oziroma naloge opravlja delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, kadrovski oddelek, Cesta JLA 14, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno v 30 dneh po roku za vložitev prijav. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO LJUBLJANA, Župančičeva 3 Svet delovne skupnosti razpisuje prosta dela in naloge: 1. SERVIRKE 2. SOBARICE V Republiškem centru za obrambno usposabljanje Poljče Pogoji: Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. — srednja gostinska šola ter 2 leti delovnih izkušenj, pod 2. — osnovna šola. Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom en mesec. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa ter življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. X KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice, p. o. h. Verdnika 22 Na osnovi sklepa 22. redne seje delavskega sveta DO z dne 4. 12. 1985 ter v skladu s 66., 67. in 68. členom statuta DO ter 18. členom pravilnika o delovnih razmerjih ponovno razpisuje prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za mandatno dobo 4 leta Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni in družbenimi dogovori — da ima najmanj višjo izobrazbo pravne, ekonomske ali organizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov Kandidat mora razpisni komisiji priložiti tudi opis in način, kako namerava doseči postavljene naloge in smotre, ki izhajajo iz opisa del in nalog poslovodnega organa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter ostale zahteve iz razpisa posredujejo na naslov: KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22, v zaprti ovojnici z oznako »za razpis PO« v 8 dneh po objavljenem razpisu. ®@IMSSg^©IEHGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK. 20. DECEMBRA1985 MAH OGLASI tel.:27-960 cesta J1A16 aparail,itgo|l SALONITNO KRITINO in betonsko ŽELEZO, ugodno prodam. Informacije vsakdan potel.47-104_15779 Barvni TELEVIZOR El, star 7 let, ugodno prodam. Ažman, Zasavska 61, Orehek_16035 Zelo ugodno prodam dva čmo-bela TELEVIZORJA. Kidričeva 7, Kranj _-_16036 Prodam črno-beli TELEVIZOR gore- nje. Telefon 23-463_16037 Prodam 32 seržerjev za DIAS projektor aspektomat — pentacon. Janez Piber, Ul. Narodnih herojev 5, Bled, tel 78-108(064)_16038 Črno-beli TELEVIZOR gorenje, do-bro ohranjen, poceni prodam. Ogled popoldan. M. Rus, Kranj, Valjavčeva A/l__16039 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje. Informacije po tel. 064/35-280 _16040 Prodam AKUMULATOR, 6W, še v garanciji. Ivan Hrovatin, Dražgoška 3, Kranj, tel. 21-145_16041 Prodam rabljen, ohranjen črno-beli TELEVIZOR. Telefon 22-179 od 16. ure dalje_16042 TELEVIZOR color gorenje, brezhiben, prodam. Luznarjeva 13, Kranj _16043 Prodam tribrazdni fergusonov PLUG. Stane Celar, Jezerska c. 48, Kranj__16044 HI-FI ZVOČNIKE PKT 2x 140 W, prodam za 6SM. Peter Turza, Kropa 94_16045 Prodam ORGLE farfisa VIP 500 in KASETOFON sharp za računalnik. Te- lefon 77-143_16046 Prodam ŠIVALNI STROJ overlook kalandra. Telefon 57-026_16047 Ugodno prodam nov AVTORADIO-KASETOFON, 2x15W z zvočnikoma in anteno. Telefon 25-497_16048 GOSTINCI POZOR! Prodam dva IGRALNA AVTOMATA in črno-beli TE- LEVIZOR. Telefon 77-964_16049 TELEVIZOR telefunken, nov, še zapakiran, z deklaracijo, prodam. Tele-fon 69-421_16050 Prodam STROJ za ročno izdelovanje strešne opeke. Proj, Virmaše 2, Škofja Loka_16216 JANA TORKAR Kranj, Kovačičeva 5 Gostinci in trgovske DO: namizne prte iz kvalitetnega damasta vseh velikosti, nadprte in serviete, dekorativne prte, tudi okrogle in ovalne dobavim v najkrajšem času. Kličite tel.: 064-26-885, na vašo željo vas obiščem z vzorci. 4 Prodam 5 kW Telefon 61 -436 ELEKTRO AGREGAT. 16217 Ugodno prodam dve sezoni rabljen KOMBINATOR SIP M 200 (obračalnik in greben). Jakob Oblak, Gorenja vas 141 (Lajše), Gorenja vas 16218 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja kemper, potreben manjšega popravila in traktor stver tip 180. Pavla Mezek, Gabrk 4, škofja Loka _16219 Prodam nove ZVOČNIKE peonner, stereo, 30 W, za golfa in eto. Naslov v oglasnem oddelku._16220 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Janez Pintar, Martinj vrh 28, Železniki _16221 Poceni prodam 10-colski dvobrazd ni levi PLUG. Prevodnik, Brode 3, Škofja Loka_16222 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ, standard v dobrem stanju. Suljanović, Planina 63, Kranj_16223 Prodam črno-beli TELEVIZOR, star dve leti, za 50.000 din. Falandore, Žale 17, Radovljica_16224 Prodam nov GRAMOFON sanvo TP240. Grilanc, Jezerska c. 124/G, Kranj__16225 Prodam RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K. Beleharjeva 45, Šenčur 16226 Prodam POSNEMALNIK za mleko. Naslov v oglasnem oddelku_16227 Ugodno prodam nov AVTORADIO-KASETOFON ter HI-FI set, tuner in OJAČEVALEC 2 x 40 W. Telefon 28-436_16228 Prodam RADIOKASETOFON beny tone z ločljivima zvočnikoma. Bavdko-va 7, Stražišče, Kranj_ 16229 AKUMULATOR 97 AH prodam. Telefon 44-572 traktor 16230 PLUG in dele za prikolico, prodam. Telefon 28-666_16231 Prodam varnostni LOK ali letno streho za IMT 539. Janez Zupane, Stara Fužina 118, Bohinj__16232 Prodam MOLZNI STROJ znamke »Virovitica«. Stane Martinjak, Zabrez niča 26, Žirovnica, tel. 80-613 16233 S MERKUR kranj S takojšnjo dobavo vam nudimo: • ČRNI PREMOG 6500 ccal/h (uvoz iz ZDA) • LESNE BRIKETE ca. 4300 ccal/h) • DRVA MEŠANA Vplačila sprejemajo prodajalne: - KURIVO, Naklo - ŽELEZNINA, Radovljica - ŽELEZNINA, Bled - UNIVERSAL, Jesenice - MERCATOR-ŽELEZNINA Tržič Ponudba velja dokler traja zaloga. Za 4-urno POPOLDANSKO ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV honorarno zaposlimo upokojenko ali študentko. ĆP GLAS Kranj, C. JLA 16, tel. 28-463 (tajništvo) Prodam KASETOFON teceo MDS430S (dolby, trije motorji). Zev-nik, Hrastje 123, Kranj_16251 Ugodno prodam MOTORNO ŽAGO husqvarna 650, še v garanciji. Marjan Stanonik, Javorje 26, Poljane, tel.65-094 _16234 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine (linderjev bočni gater). Mirko Teran, Zg. Duplje 4_16235 razno prodam Prodam 200-litrski AKVARIJ, 60-litr-ski ČISTILEC vode (filter), črpalko in grelec. Telefon 064/62-058 16000 Ugodno prodam precej dolgo KRZNENO JAKNO iz nutrije. Telefon 60-460_16001 Prodam otroško POSTELJICO, rjave barve, z jogijem in odeiico, RADIATOR, 76 členov, ŠKODO S 100, vozno, neregistrirano, celo ali po delih. Anton Rodeš, Savska loka 5, Kranj 16002 Prodam črno-beli TELEVIZOR in italijansko KUUČAVNICO za fiat 650. Te-lefon 22-195_16003 Prodam bukovo OGLJE. Vidmar, Bukovščica 15, Selca_16004 Prodam VERIGE za gume 825-20, dve PLATIŠČI za mercedes (osebni] in elastični SMUČARSKI KOMBINEZON. Telefon 70-511_ 16005 PRAŠIČE za zakol, PŠENICO, KO-RUZO, KORENJE za krmo, semenski in jedilni KROMPIR, VRATCA za kmečko peč in namizni vzidljiv ŠTEDILNIK, nerjaveč, prodam. Hraše 5, Smlednik_16006 Prodam 80 kv. m DESK za stenske obloge ali strop, cena za kv. m 1.400 din, pripeljem vam tudi na dom; in nove rezervne dele za RENAULT 4-5-6 in nove nerabljene obroče za R-4. Telefon 37-436_16007 Takoj ugodno prodam 500 kosov KLINKERJA, 300 kg ŽELEZA, premera 8 mm, 60 steklenih PRIZEM, kompletno KOPALNICO, novo in rabljeno BANJO, dve pločevinasti KORITI, rabljene PLOHE in DESKE, 2 toni starejšega APNA. Material je v hiši na Malijevem — Golnik. Ogled v soboto, 21. 12., od 8. do 12. ure, Kjer bom počakala (go-tovina), Doma Ana, 16008 Prodam drobni KROMPIR. nje 25_ Sp. Bit-16009 Zelo ugodno prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO. Rolando Pavlin, Finžgarjeva 9, Lesce__16183 Prodam dobro ohranjen KAVČ, sko-raj novo moško SUKNJO št. 52, ženski PLAŠČ št. 44 in ženske ŠKORNJE št. 39. Telefon 22-101_16184 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR, STOJALO za TV in PEČ na olje. Telefon 23-624_16185 Prodam krmilno PESO in REPO, po 18 din. Telefon 74-368_16186 Kiippersbusch za etažno, 12.000 kcal, sobni TERMOSTAT dan-foss, električni SKOBELNIK iskra SK 82 B, vse nerabljeno in lepo ohranjeno KUHINJSKO MIZO marles ugodno prodam. Zupane, Savska c. 10, Kranj _ 16187 Prodam SMUČI RC, 195 cm, z VEZ-Ml MARKER in SMUČARSKE ČEVUE št. 43-44. Telefon 21-117_16188 Prodam HLADILNIKA: 135 in 50-litr-ska, otroško KOLO za 6—9 let, bele DRSALKE št. 31 in dva OTROŠKA PLAŠČKA za 6-8 let. Telefon 38-880 popoldan_16189 Staro STENSKO URO, KOLOVRAT in manjšo SKRINJO prodam. Telefon 35-197_16190 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK, ideč žamet. Bačar, Valjavčeva 3, tel. 28-442 _16191 SMUČARSKE ČEVLJE kronos št. 40, -rabljene eno sezono, prodam. Telefon 25-398_16192 Prodam 100 rezanih LAT za kozolec in 10 pr. m smrekovih DRV. Telefon 79-952_16193 Prodam 4 nove TRAKTORSKE GU-ME 12-4-28. Žirovnica 57_16194 Prodam 150-metrsko najlonsko VRV za smučarsko vlečnico in gradbeno omarico s trifaznim in enofaznim štev-cem. Telefon 74-855_16195 Prodam novo traktorsko PRIKOLICO za prevoz hlodovine. Telefon 74-737_ 16196 Prodam glavnati RADIČ. Štefetova 18, Šenčur_16197 Prodam suha bukova DRVA. Tele-fon 70-237_16198 Prodam hidravlično bočno AVTO DVIGALO. Alojz Gantar, Bratov Pra-protnik 10, Naklo, tel. 47-035 16199 Prodam stoječo REZILKO za 7 SM, VENTILATOR z motorjem za 3 SM in prvo steklo za fička za 6.000 din. Tele-fon 26-047__16200 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, nov ekran, 65 cm, še v garanciji; in moške DRSALKE, skoraj nove, št. 42, za 6.000 din, rdeče žametno žensko OBLEKO unikat, nošeno enkrat, primerno za poroko. Telefon 38-777 _16201 Prodam srebrno JAKNO (siv zajček) 38-40. Poceni. Telefon 50-336 Prodam SURF burja. Telefon 81-189 dopoldan; 83-225 popoldan 16010 Ugodno prodam dve POSTELJI (kot zakonska ali samostojni) in rabljene pocinkane ŽLEBOVE za hišo Telefon 26-054_16011 Ugodno prodam ITISON 4x2,5 m. Telefon 33-601 po 15. uri_16012 Prodam jedilni KOT z mizo in dva stola iz trdega lesa; ter dvoje »PAN-CERJEV«, št. 38, popolnoma nove. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Ivan-ka Jakopič, Zg. Gorje 43_16013 Prodam eno leto star poljski KOMBAJN za krompir in teden starega BIKCA simentalca. Kalan, Zapoge 11, Vodice__16014 Prodam SMUČI elan RC08, 170 cm, z vezmi marker in »PANCARJE« dvnafit, št. 39-40, cena kompleta 35.000 din. Domen Oražem, Ribenska 15, Bled;jjopoldan tel. 77-821 16015 Ugodno prodam SMUČI elan, 180 cm, z okovjem »PANCERJE« št. 40, ženske SMUČARSKE HLAČE št. 42 in PEČ na olje. Šefer, Frankovo naselje 125, Škofja Loka_16176 Prodam električnega PASTIRJA iskra VNP 50. Jože Klemenčič, Stara Oselica 37, Gorenja vas_16177 Prodam PRAŠIČA za zakol in borove PLOHE. Zalog 19, Cerklje 16178 Prodam 20-kilogramsko TEHTNICO in PREVLEKO za avto lada 1600. Tele fon 22-004 - Ul. Mladinskih brigad 4, Kranj_16179 Prodam črno-beli TELEVIZOR za 20.000 din, RADIO za 5 000 din, KAVČ za 24.000 din, ŠTEDILNIK za 21 000 din in PRALNI STROJ za 20000 din. Tele-fon 50-183 popoldan_16180 Prodam ZAJCE — ovnače z rodovnikom, tetovirane in GLASBENI CEN-TER 2 x 20 W. Luže 45, Šenčur 16181 Prodam MOTORNO ŽAGO husqvar-na 140, za 30.000 din, potrebno popravila, MOPED TMZ »švrča«, letnik 1960, vozen, možna 100% ureditev v prvotno stanje, za 50.000 din, dva nova PLAŠČA, 6.00-16, in ZRAČNICO za male traktorje TV, za 32.000 din, ZO BATI JERMEN, italijanski, za Z 101, za 1 300 din. Vsega za navedeno ceno ali najboljšemu ponudniku. Marjan Me-glič, Lom 13, Tržič_16182 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve. Izdelujemo stenske in stropne obloge. Se priporočamo! posesti Prodam MONTAŽNO HIŠO Jelovi-ca, primerno za dva VIKENDA ali dve družini. Ponudbe pod. Vikend 16138 Kranju. Ponudbe 16139 Prodam staro HIŠO z vrtom. Hiša Šifra: 16165 stanovanja Zamenjam enosobno najemniško STANOVANJE za dvo- ali trisobno. Ši-fra: Po dogovoru_16129 Iščem SOBO, GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Tržiču ali okolici. Šifra: Po dogovoru_16130 GARSONJERO, vseljivo, 28,5 kv. m, v Kranju prodam. Telefon 41 -049 '__16131 Enosobno STANOVANJE, 33 kv. m, v Kranju (centralna, topla voda, telefon), prodam po 11,5 za kv m. Informacije po tel. 064/35-060 po 18. uri __16132 Zamenjam GARSONJERO s centralno in toplovodom za enosobno STANOVANJE na Zlatem polju. Šifra: Menjava_16133 Mlajša slovenska intelektualca iščeta STANOVANJE v Kranju. Šifra: Odli-čna plačnika__16134 Mlad inženir išče v Kranju manjše STANOVANJE Šifra: Nudim pomoč __16135 Kupim trisobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem v Škofji Loki (Partizanska cesta ali Groharjevo naselje). Telefon 064/60-918 16136 Mirna poštena uslužbenka išče enosobno ogrevano STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji oko-lici. Šifra: 1 -letno predplačilo 16137 Kupim HIŠO v gradnji na relaciji Kranj—Škofja Loka. Ponudbe pod: Po-mlad _16142 Del HIŠE v Kranju z lokalom, 60 kv. m, in dvosobnim stanovanjem 60 kv. m, etažno ogrevanje, s priti kl i -nami, prodam najboljšemu ponudniku. Šifra: Resen kupec_16143 Na Studenčicah 2 km od Lesc, prodam KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in približno 3.000 kv. m vrta. Informacije dobite na Studenčicah 4/Aali po tel. 75-140 — int. 222 16144 sfan.oprema Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Informacije po tel. 38-948 med 18. in 19. uro 16051 Prodam CENTRALNO PEČ na trda goriva, rabljeno, 25.000 kcal. Stane Berginc, Frankpvo naselje 76, Škofja Loka_ 16052 Prodam kombiniran HLADILNIK z zamrzovalnikom. Pavla Šavs, Vrečko-va 3, Kranj, tel. 33-700_16053 ZAMRZOVALNO OMARO gorenje, 95-litrsko, staro eno leto, prodam za 5 SM. Telefon 28-209_16054 Poceni prodam SPALNICO |n kombiniran štedilnik. Kranj tel 26-564 _' ' " 16055 Prodam CTC GORILEC s priključkom in zimski ČESEN. Telefon 42-746 _16056 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Smrtnik, Kidričeva 5, Kranj _16057 Poceni prodam dva visoka samostojeća ELEMENTA - REGALA in kuhinj-sko klop. Telefon 25-058_16058 Prodam električni ŠTEDILNIK in PEČ na olje husqvarna. Jože Ješe, Gradnikova 7/A, Radovljica, tel. 75-611 _____16059 Ugodno prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO kavč, dva fotelja, tabore, za 2 SM. Pristava 107, Tr-žič (vrstne hiše) _16060 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK. Janez Jamar, Bohinjska Bela 58 _16061 Prodam dve PEČI na olje in 250 I ku-rilnega OLJA. Telefon 75-911 od 18. ure dalje_16062 • Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 2,5 kW in črno-beli TELEVIZOR gorenje. Telefon 79-764_16063 Prodam PEČ ža centralno ferro-therm, 35.000 kcal, novo in nekaj RADIATORJEV. Miha Potočnik, Bled, tel. 064/77-338_16064 Prodam EMOCENTRAL 23, rabljeno eno sezono, 30% ceneje in dva plašča za Z-101, nerabljena. Dragica Poženel, Golnik 169 _16065 Prodam PEČ kiippersbusch. Telefon 064/82-545_ 16066 Prodam trajnožarečo PEČ in kiip-persbuseh. Zevnik, Hrastje 123, Kranj _16067 Prodam rabljen raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 62-311 zvečer _16236 Prodam rabljen KUPPERSBUSCH za 1 SM in rabljen PRALNI STROJ go- renje. Telefon 78-202 _16237 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in kuhinjsko PEČ na trda goriva. Telefon 25-866_16238 Ugodno prodam MIZO, dva masivna FOTELJA, raztegljiv KAVČ in tridelno OMARO. Rihard Markič, C. 4. ju- lija 53, Tržič, tel. 50-050_16239 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem za 12.000 din. Telefon 25-034 _16240 ŠTEDILNIK - kombiniran (2 plin, 2 elektrika), nerjaveč, ugodno prodam. Debeljak, Stara Loka 131, Škofja Loka _16241 Prodam JEDILNICO v kmečkem stilu. Telefon 28-152_ 16242 Prodam novo etažno PEČ za central-no ogrevanje, 23 kW. Mirko Čuturič, Predoslje61/C_16243 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Slavko Beravs, Železniška postaja Lesce-Bled_16244 BOJLER 16245 Prodam 80-litrski električni gorenje. Telefon 37-576_ PRALNI STROJ gorenje prodam za 17.000 din. Pelko, Tončka Dežmana 4. Kranj, tel. 35-008_16246 Zelo poceni prodam PRALNI STROJ v dobrem stanju, star 4 leta, cena 2,5 SM Marjan Žaberl, Alpska 54, Lesce 16247 »vali Prodam PRAŠIČA za zakol, če 7, Golnik _ Gori-13163 Prodam 25 do 150 kg težke PRAŠI -ČE. Posavec 123, Podnart 13767 6 tednov staro TELIČKO. Prodam Globočnik, Gorica 1, Prodam čistokrvne ČARKE, brez rodovnika Kranj Radovljica 16016 NEMŠKE čevo 54, Kranj LJJ škofja loka LLZJ v prihodnjem tednu: Vam je prihodnji teden na po-f sebnem pultu veleblagovnice v I. nadstropju pripravila aranžirana darila za novoletno obdaritev. Izbrali boste lahko kozmetične izdelke, dekorativne predmete, drobne gospodinjske aparate, živila kot tudi druge izdelke primerne za darila. Nama vas tudi vabi, da jo do 23. decembra obiščete na novoletnem sejmu v Kranju. HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam 300 kg težkega BIKCA, Grad 43, Cerklje 16028 Prodam 5 PRAŠIČKOV. Špruk, Zaj- čeva 1, Komenda 16029 Prodam dve mladi OVCI z Mošnje 7, Radovljica_ mladiči. 16030 Prodam mlado jalovo KRAVO. Mla-ka 1, Begunje__16031 Prodam 5 dni starega BIKCA. Go-lob, Struževo 12, Kranj_16032 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Zg. Bitnje 130 pri puškami__16033 Prodam plemenski KOBILI haflin-ger, A-rodovnik (iz uvoza), stari 9 let, težki 480 kg. Menjam tudi za goved. Doslovce 23, Žirovnica, tel. 064/80-488 16034 Prodam 62-908 polovico KRAVE. Telefon 16202 Prodam KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, 3 TELETA in JUNICO, brejo 5 mesecev. Franc Vizjak, Breznica 8, Škofja Loka_16203 Prodam BIKCA, starega 5 tednov, za pleme ali za zakol. Lahovče 33, Cerklje _16204 Prodam PAPIGE skobčevke in KANARČKE. Litrop, Pipanova 78, Šenčur _______16205 Prodam TELICO simentalko, brejo 3 mesece. Voglje 65, Šenčur_16206 Prodam črno-belo TELIČKO, staro 6 tednov. Srednja vas 55, Šenčur 16207 Prodam PRAŠIČE za zakol, KONJA, starega 9 let, in KORUZO v storžih. Drinovec, Okroglo 1, Naklo_16208 Prodam 25 do 30 kg težke PRAŠIČKE. Sv. Duh 41, Škofja Loka 16209 Prodam rjave JARKICE hisex. Sta-nonik, Log 9, Škofja Loka_16210 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Voglje 53, Šenčur 16211 Prodam 7 mesecev brejo TELICO frizijko. Florjan Kovač, Suha 32, Kranj _16212 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Papler, Vrbnje 14, Radovlji-ca _16213 Oddam PSA LABRADORCA - mladiča. Ivan Hvasti, Kranj, Gorenjesav-ska 36_ 16214 Prodam 2 tedna starega BIKCA. Žabnica 4_ _ 16215 Prodam PRAŠIČA za zakol. Brezje 21 pri Tržiču 16216 Prodam 10 dni Duplje 40_ starega BIKCA. Zg. 16252 Prodam dva BIKCA, stara dva tedna Podbrezje 111, Duplje_16253 Prodam 5 dni starega BIKCA. Huje 13, Kranj _16254 OV-Pševo 10, 16017 Prodam polovico mlade KRAVE za v skrinjo. Voglje 49_ 16018 Prodam polovico PRAŠIČA. Sp Brnik 37, Cerklje _16019 Prodam PRAŠIČA za zakol. Preba 16020 Prodam jalovo KRAVO za zakol, celo ali polovico ali po kosih. Trstenik 2, Golnik _,_16021 Prodam teden dni starega TELIČKA PICERIJA ROMANO ŽELI VSEM CENJENIM GOSTOM IN BRALCEM GLASA SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČA ZA OBISKI Prodam ZASTAVO 101 confort letnik december 1979.. Ivan Zernlan Brezje 37, Tržič__EHSTk Prodam tovorni avto TAM 5000 WJ-sonar, s cerado, vozen, registrnm Utik 15/A, Vodice__JS^ Prodam FIAT 126, 16^^9787^ karamboliran. Gartner Jože, «w loka 7, Kranj_______? Prodam ZASTAVO 750 LE, etn* 1984. Kranj, Mandeličeva 13 —1°^ Prodam AUDI 80 L, letnik 1973 >J TAM 4500 kiper. Telefon 70-506_Jwg Prodam obnovljeno LADO Wj prevoženih 7000 km. Voglje 64, Senc^ Prodam ŠKOLJKO za Z-10Trn^dg ran, letnik 1980, s stekli in tapetam^ nove dele karoserije za Z-101 z^desi steno, koloteke in nosilce. Preba^o 26, Kranj_^ Ugodno prodam R-16, letnik 197. vlečno kljuko za R-16 in nekaj rezer nih delov za Z-101, letnik 1974, regis*' rano do avgusta 1986. Ogled v p«" in soboto. Šafarič, Janeza Puha.rJ^og Kranj______J£| VW KOMBI transporter, letnik l*£ karamboliran, ugodno prodam. 1 fon 23-629. Ogled vsak dan v Struz» vem 55/A, Kranj (gostilna pri Mar|'60go Ugodno prodam dobro ohranjaj? ZASTAVO 101 super, letnik 1979. W" čevič, Juleta Gabrovška 21, P»2S' Kranj__ Prodam ZASTAVO 128, letnik W in 60-litrski KOMPRESOR. Manan*^ vec, Zg. Bitnje 136 pri puškarni^Jjgg- Ugodno prodam ŠKODOlToL Te' lefon 25-861 - int. 223 dopoldan , R-4, dobro ohranjen fon 22-123 prodam.t«g Poceni prodam AUDI 100 LS, let"' 1970. Milan Hribernik, DorfarjeJ*> Žabnica_ Ugodno prodam ZASTAVO 1°1 vgrajeno plinsko napravo. '*JSSj 37-720_____JJ^p Prodam BMVV 1802. Telefon 62j^g7 Ugodno prodam APN-6, letnik 1986 Zdravko Gusak, Potok 3, Železnitt^ Prodam ZASTAVO 750, letnik 1^ za 9 SM; električno KITARO i°lana/0. 2 SM in radijski sprejemnik z grarrto nom melos za 1,2 SM. Telefon ^jSg Kupim rabljen MOTOR za LAD? ■ • vrh 'i J6100 letnic 16101 1200. Janko Demšar, Valtarski Škofja Loka_ 16102 _ za Prodam ZASTAVO 750 S 1979. Telefon 064/61 -155 __ Prodam ZASTAVO 101, letnik J*** registrirano do septembra 1986. JjfJ^, vec, Sr. Bela 51, Preddvor Prodam ŠKOLJKO — prvi del ZASTAVO 750. Mlaka 27, Komenda^ ZASTAVO GTL 55, letnik avfl«j[ 1984, prodam. Telefon 21-920 1"!^ Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Telefon 064/45-066 od 9- S 10. ure____—^5 ZASTAVO GTL 55, letnik ayg°s 1984, prodam. Telefon 21-920 Prodam GOLFA JGL, letnik W*£ dobro ohranjenega. Ogled v Pe*e.ar. soboto dopoldan. Pero Mrdža, WJJ*5j ska 14, Čirče__ Ugodno prodam SIMCO 1301 SA tnik 1974, registrirano do junija gjjj Nace Aljančič, Čirče 6___ Prodam GOLFA JGL, letnik 1983JJJ lefon 061/612-841_ Prodam DIANO, letnik brezje 145, tel. 70-513 R-18, star dve leti, Pre.y°gj, Burgar, Sp. Brnijo Prodam rabljene ZIMSKE GUMjE *• R-4. Telefon 33-813 po 19. uri nih 13.000 km tel. 42-301 ZASTAVO 101 Mohar, Visoko 15, Šenčur po — letnik 1977. prOjfjjj GOLFA, g Ugodno prodam 1980. Telefon 34-857 Prodam PLINSKO NAPRAVO z« to. Poljanec, Ribno 3, Bled Prodam ZASTAVO 750, letnik |»* Anton Ažman, Višelnica 21, Zg. ^o^g Prodam vVARTBURG karavanj 1983. Telefon 41-159 FIČKA po delih. Prodam 24-628 Prodam AUDI 60, letnik 1968, p° 9 neralni. Telefon 66 662 popoldan Prodam MOTOR MERCEDES g? 200 D, letnik 1977. Telefon 064/77-»% Ugodno prodam ZASTAVO 750, g rejši letnik, kleparsko obnovljeno, r0^i strirano do julija 1986. Mlaka 89- «1 22-429 po 14. uri_JS^i Prodam ZASTAVO 101, letnik 19'^ Franc Cotelj, Popovo 4, Tržič Prodam 21-660 R-4, letnik 1979. BIKCA črno belega Gorice 11, Golnik Milan Fende, 16022 vozila Prodam ZASTAVO 101, letnik ^f.. Telefon 25-792 v petek od 15. ur*J3 Ije, v soboto ves dan____ISJž Prodam VW 1303, letnik 1975, #L ne barve, ali zamenjam za novejše« fička. Poljče 23, Begunje__}S__ GOLF, letnik 1980, karamboli^ prevoženih 64.000 km, prodam ^ 55 SM. Goran Medja, Lipce 4, Blel*^ Dobrava pri Jesenicah_-*jai Prodam ZASTAVO 750, letnik 1%: in cf. Prodam HIŠO v pod: Devize_ Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici. Telefon 25-803_ 16140 Prodam 0,63 hektara MEŠANEGA GOZDA. Pot na Vovke 2, Cerklje 1614U Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Eržen, Okroglo 12, Naklo __16023 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kuhar, Zg. Duplje 34_ 16024 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Železniki, tel. 66-268 16025 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Otoče 24, tel. 70 246, Pod nart__16026 Prodam 9 mesecev brejo, mlado KRAVO, dobro mlekarico. Ljubljanska 22, Radovljica_16027 Prodam FIAT 750, letnik 1974, nere gistriran, z novimi gumami. Telefon 50-336 Prodam ZASTAVO 750 LC, 1980. Volk, Prebačevo 65_ letnik 16079 L__ Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Kranj, Tončka Dežmana 2/29, Kranj __16080 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1979. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor ____ 16081 —-~—— —■ potrebno manjšega popravila, PED APN-6 dvojni philipsov TAR. Telefon 74-395_ Prodam ZASTAVO 750, letnik 19^ delno karamboliran. Mulej, Selo »fl Bled____JS> a pa' Prodam R-4, letnik 1981. Justina'^g terčič, Golnik 46__»fig vVARTBURG karavan ugodno Pfgg dam. Telefon 28-041_ Prodam FORD ESCORT, letnik 1^.,; celega ali po delih, stroj dober 0"sh ska 5, Šenčur__~"h2 Prodam sprednjo in zadnjo steno , vVARTBURG limuzina. Telefon 62:-g*g saroi PETEK, 20. DECEMBRA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA ■— OSMRTNICE .19. STRAN ^IBSSS^JglSnGLAS Prodam LADO 1200 karavan, letnik 1982, prevoženih 23.000 km. Skokova ?J__16071 Kupim STABILIZATOR za televizor, od 300 W dalje. Voršič, Rudija Papeža žfVtel. 34-233_16072 . Kupim ženske DRSALKE št. 38. Te-!__I___24-485_16073 Kupim TROSILEC gnoja, lahko SSgfjen. Telefon 40-154_16074 Kupim suhe smrekove DESKE. Tele- !°Jl061/841-043_ 16075 . Kupim PUHALNIK SIP Šempeter. J3!l_Vpvk, Rožna 6. Bled_16076 nKVpim B|KCA za pleme, težkega do -ISJaJejefon 62-144_16077 Kupim PAJKA VO 2 za obračanje sena, CEPILCA za cepljenje metrskih Grv in tračno ŽAGO za razrez hlodovi-Uljupan, Leše 16, Tržič_16078 , Kupim ELEKTROMOTOR 11 kW, 1400 obratov. Miran Jensterle, Podpo- Igggn 3, Podbrdo_16172 , Kupim MESOREZNICO št. 32. Tele- I9J42-353_16173 . Kupim globok ali kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Telefon £2^43__16174 .Kupim KNJIGO Penelope Leach utrok od rojstva do šole. Telefon Z§j07 _16175 jjfadbenl mat. Prodam salonitne SLEMEN JAKE, 5;valni, dvodelni 40°. Telefon 38-021, 2i5§4__16068 Prodam 80 kv. m lepih SMREKOVIH °ESK za oblogo in 2 kub. m suhih smrekovih PLOHOV ter 1 kub. m suhih JJjastovih DESK 30 mm. Telefon ___/627_-07J_16069 . Ugodno prodam nov štiripotni MEŠALNI VENTIL, 5/4 cole in dva smrekova PODBOJA, širina 80 cm. Luže jg/A Šenčur_16248 Rabljene SALONITKE 40x60 cm Prodam. Šmid, Kranj, Ul. Mladinskih origad 12 (za vodovodnim stolpom) ______16249 Prodam 90 rabljenih dobro ohranjenih SALKONITNIH PLOŠČ. Telefon Z§-997 16250 Jokali OBVSEITIIA DEŽURNE PRODAJALNE! TRŽNI PREGLED V najem oddam OBRTNO DELAV-J"CO, 40 kv. m, 2 km od Kranja. Tele *2_1___084_16152 PROSTOR za popoldansko računal-n'sko obrt iščem (15 kv. m) na Bledu _ ! okolici. Ponudbe pod: Trifazni pri-*!]_JČek__16153 japoilltve D Zaposlim dva KV ALI PKV SLIKO-^LESKARJA. Dober OD. Bizant, Britof 3_____15869 Iščemo ČISTILKO za čiščenje stop-n,*ča, honorarno, po dogovoru. Hišni Sy_gtjyioše Pijadeja 5, Kranj 16145 Sprejmem RAČUNOVODSKA DELA ^jom. Šifra: Računovodja 16146 p. 'ščem žensko za pomoč v KUHINJI. r?cerija ROMANO, Tavčarjeva 31, 5ranj____16147 Zaposlim KV STRUGARJA za delo nf avtomatih in polavtomatih. Telefon °I_897 _ 16148 SNAŽILKO za čiščenje skupnih prostorov v bloku sprejmemo. Simunac, Lojzeta Hrovata 10, Planina II., Kranj _ 16149 Iščemo PLESKARJA za pleskanje stopnišča. Ponudbe sprejema HS Jake Platiše 8 - Milan Stopar, tel. i__52__16150 Takoj zaposlim KV KUHARJA za nedoločen čas. Radovljica, tel. 75-504 -___ 16151 FOLKLORNA SKUPINA ISKRA Kranj vabi na večer slovenskih in jugoslovanskih plesov in pesmi, ki bo v soboto, 19. decembra 85 ob 19. uri v Kulturnem domu v Predosljah. Program bo popestren z igranjem narodnih pesmi na citre. MLADINSKI PLESI v Delavskem domu v Kranju so vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. Glasba za vse. VABI VAS PLESNI KLUB!__l2°Z£ PLESNI TEČAJI V RADOVLJICI v dvorani DELAVSKE UNIVERZE (v graščini). Tečaji bodo vsak petek. ZAČETEK 20.12.1985. Ob 18. uri ZAČETNI TEČAJ za mladino in starejše, ob 19.30 NADALJEVALNI TEČAJ. Vpis pol ure pred pričetkom na Delavski univerzi Radovljica. VABUENII__15994 OO ZSMS BLED vas vabi v NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ v hotel SVOBODA na Bled. Pričetek v SOBOTO, 21.12., ob 16. uri. Prijave v hotelu Svoboda na prvi vaji. VABLJENI! 16158 DISC0BAR KOBRA VABI NA SILVESTROVANJE REZERVACIJE SPREJEMAMO VSAK DAN OD 21. DALJE V DISCOTEKI. VABLJENI! OHALO Opazovano osebo, ki je vzela PSIČKA v noči 8. na 9. december, opozarjamo, naj ga vrne, če noče imeti sitno-sti. Kokrica, Betonova 7, Kranj 16159 Celovčan — zbiralec zbira stare razglednice Koroške pred letom 1945 in vojno literaturo od leta 1938 do 1945. Javite na naslov: Pot na Jošta 33, Kranj_16160 Iščem VARSTVO za 8 mesecev starega Jureta na vašem ali našem domu. Plačilo po dogovoru. Polanec, Dražgoška 6/IV., Kranj (blok pri pekarni)__16161 Potrebujem INŠTRUKTORJA za an-ialeščino in nemščino. Telefon 37-340 __16162 Iščem žensko, ki bi prišla nekajkrat na teden pospravljat STANOVANJE v Radovljici. Plačilo po dogovoru. Telefon 75-280 _ 16163 . Ne pustite se presenetiti, kjerkoli bi *e nenadoma obstali. Kadarkoli lahko Pokličete AVTOVLEKO - Bojana Ro-rjleka, Golniška 48 na Kokrici pri Kra-",u (telefon 064/25-664). Neprekinjeni0' 24 ur na dan in vsak dan v tednu, JWT0VLEKA za osebna vozila in počitke prikolice. 'ZDELAVA in POPRAVILO avto-ce-[ao, POPRAVILO BALDAHINOV in šo L0rov. AVTO-fAPETNIŠTVO RAUTAR, ^ožna dolina 12, Lesce, tel. 74-972 __ _14796 POPRAVILO termoakumulacijskih 5CI. Kodrič. tel. 40-884 15874 /O ljubljanska banka Varčevalci Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. Od ponedeljka, 23.12.1985 dalje bodo ekspoziture v Bohinjski Bistrici, Železnikih in Žireh imele daljši poslovni čas. Za stranke bodo odprte vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. VRVI B -..vi za smučarske vlečnice POJAVLJAM. Rajter, Finžgarjeva 9, 'etje, Medvode CERKUANI! MALE OGLASE in ZAHVALE lahko oddaste tudi v Cerkljah pri »LOVŠINOVIH« MEZGOVIH, Ignaca Borštnika 1 Sv k BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v *rar>ju obvešča, da začne z vpisom v I?°v nadaljevalni tečaj 23. decembra ^985 ob 15.30 in 24. decembra 1985 ob Ufi. Delavski dom — vhod 6 ali po JeUTj^_16154 OBDELUJEM CEMENTNO STRESNO ypEKO in sprejemam naročila za prihodnje leto. Proj, Virmaše 2. Škofja Jd°J_a _16155 KSClRČE prireja v družbenem do-IT,U SILVESTROVANJE. Rezervacije samo še v soboto, 21 12 1985, od 16. *J 18 ure in nedelio, 22. 12.1985, od I2_do 12. ure v pisarni KS 161 SE GLAS Časopisno podjetje Glas potrebuje V JUTRANJIH URAH za prodajo časopisa pred tovarnami več prodajalcev - interesenti naj se javijo v tajništvu na Cesti JLA 16 do T. Januarja 1986 V soboto, 21. decembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP pri Petrčku, Kranj, SP pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, SP Prehrana, PC Vodovodni stolp, PC Zlato polje, SP Planina, PC Planina, SP Planina-cen-ter, SP Storžič, Kokrica, PC Britof, Bomboniera, PC Globus, SP Labore, PC Klanec, SP Preddvor, PC Bitnje od 7. do 18. ure, SP Šenčur, SP Cerklje, od 7. do 17. ure, od 7. do 19. ure; Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure Klemenček Duplje. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg JESENICE Delikatesa Kasta 2, na Tržnici, Jesenice in Delikatesa, posl. 2, Jesenice TRŽIČ ABC Loka, Bistrica, Živila Jelka, Tržič, Mercator Cesta JLA 6, Tržič V nedeljo, 22. decembra bodo dežurne naslednje prodajalne: Od 7. do 11. ure — Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem, od 8. do 11. ure Gorenjka Cerklje. izgubljeno 10. 12. od 17. do 18. ure sem izgubila ŽENSKO ROČNO URO od Planine do hotela Creina v Kranju. Prosim najditelja, da mi jo proti nagradi vrne. Tele-fon 38-176_16164 Izgubil sem VRATA od avtomobilske prikolice, od H rastja do Plevne. Vincarje 9, Škofja Loka, tel. 61 -502 16255 KRANJ — Solata od 200 do 250 din, špinača 260 din, cvetača 220 din, korenček od 80 do 100 din, česen 300 din, čebula 80 din, fižol od 400 do 450 din, pesa 80 din, kumare 120 din, slive od 280 do 300 din, jabolka od 100 do 150 din, hruške 180 din, grozdje 250 din, pomaranče 380 din, limone 420 din, ajdova moka od 180 do 200 din, koruzna moka 90 din, kaša 180 din, surovo maslo 980 din, skuta 300 din, smetana 420 din, sladko zelje 120 din, kislo zelje in repa 160 din, orehi 2.600 din, jajčka od 33 do 35 din, krompir 80 din. JESENICE - Solata 180 din, špinača 200 din, cvetača 230 din, korenček 150 din, česen 280 din, čebula 90 din, fižol od 509 do 646 din, pesa 80 din, paradižnik 340 din, slive 534 din, jabolka od 170 do 199 din, hruške 260 din, grozdje od 240 do 260 din, pomaranče 310 din, limone 540 din, ajdova moka 300 din, koruzna moka 95 din, kaša 272 din, surovo maslo 1.195 din, smetana 494 din, skuta 370 din, sladko zelje 150 din, kislo zelje 150 din, kisla repa 110 din, orehi 2.927 din, jajčka od 31 do 37 din, krompir 70 din. 19. decembra mineva 5 let od smrti naše drage hčerke LJUBICE Težko je bilo slovo, kajti usoda je kruta za vsakega, ki jo doživi. Vsem, ki se je še spominjate, obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. VSI NJENI Bled. 19. decembra 1985 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 79. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama, sestra in teta KATARINA URH z Brega Od nje se bomo poslovili v soboto, 21. decembra 1985, ob 12. uri izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice in prababice JUSTINE GRADIŠAR se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, osebno ali pisno izrazili soža-lje in nas tolažili. Najlepša hvala vsem, ki ste ji podarili vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, izredno dobrim sosedom, posebno pa še Jožu Valantu za organizacijo pogreba in govor, Mirku Po-ličarju za poslovilne besede v imenu sosedov. Najlepša hvala pevcem iz Naklega, godbi iz Kranja, delovnemu kolektivu Planike Kranj, delavcem in kolektivu Mercator j a — tozd Preskrba Tržič, delovni organizaciji Mercator Rožnik Ljubljana, sozdu Mercator — KIT Ljubljana in osnovni organizaciji ZK Naklo. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! VSI NJENI Že pet let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, da ne bi bil z nami ti navzoč. V SPOMIN Jt SVETI m KABIĆU Peto leto je prazen naš dom, ki si ga z veliko ljubeznijo gradil. Vsak kotiček spominja nate, na prijazen tvoj nasmeh. Težko je spoznanje, da te ni in da te nikoli več ne bo. Odšel si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, tja, kjer vladata večni mir in tišina; a v domu našem je praznina in v srcu bolečina. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Radmila, hčerka Maja, sinova Goran in Zoran z družino in vsi njegovi Hrastje, 18. decembra 1985 Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče in sin STANKO SOKLIČ Od njega se bomo poslovili v soboto, 21.decembra 1985 ob 14uri. Žalujoči: žena Marinka, mama Marija in sin Jure s Tončko in ostalo sorodstvo Kranj, 20. decembra 1985 Nepričakovano je umrla naša dolgoletna sodelavka JELKA GLOBOČNIK telefonistka OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU! ELEKTRO GORENJSKA, Delovna skupnost skupnih služb Kranj Tako, oh, dnevi tekli mi vse življenje so, so mnogo mi odrekli, kar drugim dali so. ZAHVALA Ob smrti sestre, tete in svakinje IVANE KRŽIŠNIK iz Sovodnja se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Hvala sosedom za nesebično pomoč in dr. Sedeju za lajšanje težav. Hvala Zinki Slabetovi za poslovilni govor, g. župniku Kralju za opravljen obred in pevcem za lepo petje žalostink. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI Sovodenj, 15. decembra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete JUSTINE ZUPANC Ankne mame iz Čirč pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, nam izrazili sožalje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala prijateljem in Mariji Živanovič, sosedom, predvsem Mari in Jožu Draksler za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Kranj, Domžale V SPOMIN Mineva leto dni, odkar smo se za vedno poslovili od MILKE SUBIC iz Davče Z rožo na njenem grobu, s spominom v naših srcih smo jo iztrgali minljivosti človeškega živ- j ljenja. VSI NJENI Bohinjci ne verjamejo več Pri razvoju turističnega gospodarstva nazadujemo, čeprav že dve desetletji v razvojnih dokumentih ugotavljamo naravnost idealne pogoje za razvoj turizma v Bohinju. Alpetour kot nosilec razvoja pa vse do danes ni pokazal nobenega zanimanja za vlaganja. Nasprotno, dopušča celo propadanje obstoječih zmogljivosti: restavracija Triglav na izredno lepi lokaciji v Stari Fužini je že več let zaprta, gostišče Črna prst v Bohinjski Bistrici bi zaradi sanitarnih in drugih vzrokov morali že zdavnaj zapreti, Jelko na Pokljuki vestno načenja zob časa, v slabem stanju je hotel Bele-vue na Ribčevem lazu, nič bolje ni s hotelom Pod Voglom, ki ga Alpetour želi opustiti in preurediti za stanovanja svojih delavcev. S takšnim načinom in obliko gospodarjenja se ne moremo več strinjati in takšno gospodarjenje obsojamo, so na nedavni pro-gramsko-volilni seji občinske konference SZDL opozorili delegati iz Bohinja. Dodali so, da rešitev vidijo v povezovanju na ravni občine in ocenjujejo, da je odveč, karkoli še pričakovati od Al-petoura. MV 1 2 3 d 5 6 7 8 9 10 11 12 Ij U 15 n 16 17 18 19 20 21 i ■ ■ ■ 23 25 26 n 27 28 29 M 30 31 32 33 34 35 36 37 Nagrade učiteljem Kranj — V sredo so delegati v skupščini občinske izobraževalne skupnosti podprli predlog za podelitev osem nagrad najzaslužnejšim pedagoškim delavcem v kranjski občini ob dnevu prosvetnega delavca. Nagrade bodo dobili: Marija Poljšak, predmetna učiteljica iz osnovne šole Josipa Broza-Tita v Predosljah, Breda Bajželj, učiteljica razrednega pouka v podružnični šoli Lucijana Seljaka na Orehku, Olga Savnik, pomočnica ravnatelja v osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju, Milka Korbar, učiteljica razrednega pouka v podružnični šoli Franceta Prešerna na Kokrici, Marija Jurgele, predmetna učiteljica v osnovni šoli Bratstvo in enotnost v Kranju, Andrej Jenko, učitelj tehnične vzgoje v osnovni šoli Helene Pu-har v Kranju, Valentin Pivk, ravnatelj srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno-ma-tematične usmeritve v Kranju in Maruša Egart, predmetna učiteljica v srednji gradbeni šoli v Kranju. Večina delegatov, razen treh, je menila, da je dolgoletno delo, ki ga je opravil Valentin Pivk na pedagoškem področju, tako pomembno in veliko, da zasluži priznanje in ga ne more izničiti nedavna prekinitev pouka. Odbor za tekoče in splošne naloge je namreč na seji skupščine na pobudo vodstev družbenopolitičnih or-ganzacij predlagal, da bi predlog za podelitev nagrade Valentinu Pivku umaknili, dokler ne bi ugotovili njegove odgovornosti za stavko. H. J. Vodoravno: 1. stropni nosilec, 9. zbirka staroislandskih ljudskih pesmi, 13. ena najbolj znanih oper G. Verdija, 14. glavno mesto Švice, 15. priprava za določevanje položaja ladje na podlagi zvezd, 16. lesena talna obloga, 18. vrsta zemlje, ilovica, 19. italijanski pesnik in komediograf (Ludo-,ico, »Besneči Roland«), 20. ime ameriškega publicista Buchvvalda, 22. strast, poželenje, 23. malezijski šahovski mojster, 24. naprava za spreminjanje moči električnega toka, 27. zahodnonemška filmska igralka (Karin), 29. z visoko travo porasla pokrajina v tropskih in sub-tropskih krajih, 30. zbornica, celica, 33. raj, paradiž, 34. izrazita čustvena navezanost in naklonjenost, 36. krajše ime popevkarice Falk, 37. zimska prestolnica perzijskih kraljev. Navpično: 1. trimestno število, 2. trčenje, karambol, 3. visok vrh na Jelovici, 4. posoda ovalne oblike, 5. ime baletnika Mlakarja, 6. perje pri repi, 7. začetnici pisatelja Tavčarja, 8. nasoljen ali v kis vložen popek sredozemskega grma, 9. veletok v Španiji, 10. grozdni sladkor, 11. čevljarska nit, 12. ime pesnika Aškerca, 17. tropski lenivec, 19. nizek ženski pevski glas, 20. ime zagrebškega popevkarja in skladatelja Dediča, 21.angleški pisatelj, avtor realističnih romanov (Charles, 1814—1884), 22. reka v NDR, levi pritok Labe, 25. glavno mesto Jemena, 26. začetnici zagrebškega baritonista Neraliča, 27. obdobje, era, 28. zidna obloga iz malte, 30. tretja potenca, 31. evropski veletok, ki se v več rokavih na Nizozemskem zliva v Severno morje, 32. ime ruske balerine Pavlove, 35. začetnici pisatelja Kersnika. Rešitev nagradne križanke pošljite do 25. decembra, do 9. ure naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. r Spoštovani kupci! Na vašo željo bodo vse naše trgovine odprte do konca leta tudi ob sobotah ves dan. Rešitev nagradne križanke z dne 13. decembra: strup, obtok, struna, brela, krota, protin, rana, neodim, BN, Selk, Po, Isteje, bris, Aškerc, Trias, očala, Ilia-da, netek, jansa. Prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Jamšek Maks, Golnik 55, Golnik, 2. nagrado (300 dinjTprejme Frantar Tone, Gospo-svetska 13, Kranj, 3. nagrado (200 din) prejme Senk Ema, Predoslje 94, Kranj. Požar v kuhinji Luže — V sredo, 16. decembra, je nekaj po 12. uri v hiši Feliksa Stare-ta na Lužah prišlo do požara. Posebna komisija, ki si je ogledala prizorišče požara, je presodila, da je nastal zaradi električne plošče na štedilniku, ki jo je mati oškodovanca pozabila izključiti. Plošča se je pre-grela in vžgala papir, ki ga je imela gospodinja na mreži plinskega grelca, na njem pa je sušila majaron. Ogenj se je hipoma razširil po vsej kuhinji, od tod pa na ostrešje. Škoda po oceni presega tri milijone. Dobrotni me nanik V decembrski številki KAŽE KAM-a, glasila Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske, beremo v poročilu s praznovanja 10-letnice tozda Agromehanika: Omeniti moramo tudi, da je naš dosedanji direktor tov. Friderik Lazar bil poleg priznanja in plakete nagrajen s posebnim častnim trajnim nazivom direktor TOZD Agromehanika. DS mu je ta naslov podelil za dolgoletno vztrajno, idejno in poslovno uspešno vodenje dejavnosti in razvoja TOZD. No, sem mislil, da imajo v KŽK le trajne klobase in salame, pa imajo tudi trajnega (in povrh še častnega) direktorja! Mehaniki navadno ne delajo zastonj. Se pa najde kdo, ki trdi in dokazuje, da je noč in dan v delavnici povsem brezplačno. Davkarji ne sede križem rok, zato so bili 'dobrega' mehanika do grla siti. Vneto so mu popisovali številke registrskih tablic pred delavnico, da so potem odprli njegove knjige. V njih niso našii niti ene same številke in ne računa za 23 avtomobilov — večjih ali manjših popravil na njih. Davki so davki, zato so na občino poklicali vseh 23 lastnikov in z njimi napravili zapisnik. Lastniki, ki so vozili avtomobile k velikodušnemu mehaniku, so pokorno prikorakali in vsi po vrsti podpisali, da jim je popravljal zastonj. Če ste v finančni stiski, se je vredno pozanimati za naslov dobrotljivega mehanika. I_J Kranj — Avto-moto društvo iz Kranja prireja že več let zapored ob 22. decembru tekmovanje mladih v kvizu o prometu in NOB. Na letošnjem kvizu, ki je bil 16. decembra v kranjskem domu JLA, so tekmovalci odgovarjali na vprašanja o cestno prometnih predpisih in drugem zasedanju Avnoja. Nastopilo je 15 ekip iz kranjskih srednjih šol in vojne pošte Kranj. Zmagala je prva ekipa srednje mlekarske in kmetijske šole, druga je bila tretja ekipa Iskrine šole, tretja pa prva ekipa iz te šole. Najboljše ekipe so nagradili s praktičnimi darili, ki so jih prispevale delovne in družbene organizacije (S) — Foto: S. Saje Dedek Mraz s spremstvom in darili Od ponedeljka, 23. decembra, bodo kranjske mestne ulice novoletno okrašene, saj se bo vsak dan ob 17. uri po njih zapeljal dedek Mraz s spremstvom — Na stojnicah na Titovem trgu bo marsikaj naprodaj, vsak dan bodo vrteli risanke — Turistično društvo Kranj pa bo ocenjevalo novoletno urejene izložbe kranjskih trgovcev Kranj — Po mestnih ulicah in v krajevnih skupnostih so se ta konec tedna pojavili plakati (osnutek zanje je naredil akademski slikar Vinko Tušek), ki napovedujejo praznične prireditve in dedka Mraza. V ponedeljek, 23. decembra, naj bi kranjske ulice zažarele v svetlobi neštetih žarnic, tega dne pa naj bi se začel in trajal vse do 30. decembra tudi sprevod dedka Mraza po Prešernovi ulici čez Titov trg do Prešernovega gledališča in nazaj. Dedek Mraz se bo pripeljal s kočijo, v katero bodo vprežni konji, v spremstvu pa bo imel celo vrsto pravljičnih bitij, vse pa bo spremljala kranjska godba na pihala. Prve tri dni v tednu bodo sprevod pomnožila »pravljična bitja« iz Cerkelj, v četrtek in petek pa iz Šenčurja. Treba pa je povedati, da si bo v soboto in nedeljo, to je 28. in 29. decembra, dedek Mraz vzel dopust. Sprevod po mestnih ulicah pa ni edina novost, ki jo letos v prednovo-letnih dneh pripravljajo za kranjske otroke. Skupnost otroškega varstva Kranj je namreč dodala 1,5 milijona dinarjev k približno 3 milijonom, kolikor po samoupravnem sporazumu vsako leto zberejo kranjske delovne organizacije za praznovanje vseh otrok. Tako bodo letos prireditve, ki se s tem denarjem financirajo, v vseh krajevnih skupnostih občine, pa tudi po kranjskih vrtcih, obogatili pa jih bodo še s pravimi darili dedka Mraza. Otrokom od 1. pa do 7. leta starosti bo namreč dedek Mraz izročil darilo — žogo in knjigo, zraven pa bodo verjetno v krajevnih skupnostih v vrečko vsuli še kakšne sladkarije. Darila so pripravljena za 8100 otrok v kranjski občini, od vsake krajevne skupnosti pa je seveda odvisno, kako bodo novoletno prireditev izpeljali. V Cerkljah so se že p° tradiciji odločili za prednovoletno vzdušje z okrasitvijo in prireditvami za otroke. Dedku Mrazu torej letos cinglja nekaj več denarja v žepih, saj bo namesto treh dni, kot je bilo to lani, po ulicah Kranja kar šest dni razveseljeval otroke. Zal toliko denarja nima, da bi prednovoletni teden lahko raztegnil na dva. Že zdaj pa se je po; kazalo, da se z nekaj pripravljenosti da marsikaj narediti. Letošnje smreke in smrečice je prispeval Aer°-drom Brnik, okrasili pa jih bodo člani Hortikulturnega društva Kranj v sodelovanju s KŽK. Morda se bodo za novoletni videz potrudili tudi trgovci z lepšimi izložbami. Lani so bile take, da Turistično društvo nikakor ni moglo izbrati boljše med slabimi — morda bo letos le drugače. L. M- Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bo proizvajalec kmetijske mehanizacije SIP iz Šempetra podelil visoko priznanje skupinici kmetov z Visokega pri Kranju. V obrazložitvi med drugim piše, da so tamkajšnji kmetje s privezovanjem železnih palic na stebla koruze za siliranje iznašli izjemno dober način za uničevanje njihovih silokom bajnov, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na prodajo in na rezultate gospodarjenja. SIP Šempeter daje omenjenim kmetom tudi možnost, da bi ta način propagirali tudi drugod po Sloveniji, vendar kot vemo, to za zdaj še ne bo mogoče, ker so kmetje z Visokega še vedno med seboj sprti. Z željo, da se čimprej pobotajo in da pomagajo iz težav proizvajalcem kmetijske mehanizacije, jim za priznanje čestita tudi Glasov jež, ki jih ob tem tudi prosi, naj iznajdejo tudi način za uničevanje sodov za gnojevko, s čimer bi veliko pripomogli k zmanjšanju zalog in izgub v največjem gorenjskem zgubarskem podjetju, v Alpetourovi delovni organizaciji Creina. i Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in, Tržič - f^.^P*Xffif^Jul^o1čLk Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencingei-S ojanjSaje, Cveto ZapIotniC Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir - Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec - Samostojni oblikovalec? Igor Pokorn - Montaža In repr>W0grafija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj - Predsednik izdajalskega MtoM Bavdek7mŠ-ZKS za Gorenjsko) - Ust izhaja r J oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot W^^&TS^i5tS^ Z ™?* odlanuarTa1«M koTpoltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski *^^^^^Z ca Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telelo-3: direktor"in glavni urednik 28-463P redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični *Z***J__^^ vodstvo 28-463*mali oglasi, naročnina 27-980 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za 11. polletje 1.250 din. Požar ne bo razredčil črede Strahinj — Na družbenem posestvu v Strahinju, last Gorenjske kmetijske zadruge- TZO Naklo, so v torek odstranjevali s pogorišča (požar je minulo sredo zvečer povzročil za 25 milijonov dinarjev škode) še zadnje ostanke osmojene krme in ožganega ostrešja. Pri spravilu so zadruž; nim delavcem pomagali člani Prevoznika Naklo, delavec Surovine ter peščica kmetov iz Nakla. Strahinj a in Bab nega vrta. Les za ostrešje bodo posekali zadružni delavci, na žago ga bodo zvozili kmetje. Pri pokrivanju strehe na poslopju, dolgem štirideset in širokem dvanajst metrov, bodo sodelovali tudi člani nakelskega aktiva mladih zadružnikov. V zadrugi predvidevajo, da bo stavba v dveh, treh tednih pod streho, če jih le ne bo presenetil sneg. Požar je uničil četrtino krme, vendar jim črede (v hlevu imajo devetdeset krav in brejih telic) ne bo treba zmanjšati, ker so si seno že zagotovili. Ko pogori zasebni hlev, kmetje izkažejo obilo solidarnosti — pO" magajo pri pospravljanju pogorišča in pri obnavljanju poslopja» razen tega so pripravljeni odstopiti iz svojega senika tudi kakšno tono mrve. V Strahinju je zagorelo zadružno, družbeno posestvo-Tudi tu so kmetje pomagali in §e kažejo pripravljenost za pomoč, vendar je več kot očitno, da nekaterim, predvsem nasprotnikom družbenega kmetijstva, beseda »solidarnost« noče z jezika, (cz)