glas svobode
8MJVWSKI TEDNIK
5B* H ii« i »TI lltUTUnii
Lnianrii
{Jf^Jč^L^JJ
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
O LAS SVOBODE
HLOVENJO WEEKLY
Ditotko To Tnh I wtctmirrw or TmK lUHUKIK« ClJIHl.
"OD BOJA DO ZMAGE"!		^ ^ "KD0R NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štov. 3		Chicago, 111. 20. januvarija 1905 Leto IV
Vsem gg. prodajalcem "Koledarja" na znanje.
Vno pp. prodajalce 'Koledarja* prosimo iiajuijmliieje, da nam vrnejo toliko "Koledarjev", kolikor mislijo,du jih ne bodo prodali. Od vseh krajev prihajajo nova naročila In radi tepa prosimo, da bi ko vpoštevalu naša prošnja.
Upravniitvo "C i Sv."
Razgled: po svetu.
Iz rusko-japonskega bojišča.
Najnovejša poročila se glase, da so kozaki generala MiČenka prišli Japoncem za hrbet. Pri tem pohodu so nalašč prekoračili nevtralno ozemlje, da bi prisilili Japonce storiti isto.
Nekateri petroprajski listi trdijo, tla ima japonsko brodovje svoje zavetišče na angleškem otoku Labau-nu poleg Bornea. V ta namen so baje Angleži raztrosili vest, da je poškodovan brzojavni kabel, ki veže otok z Singaporem.
Angleški parnik "Lethington", naložen z premogom so na jx>tu v Vladivostok ujeli Japonci. Angleški parnik "Rosley", ki je bil tudi s premogom namenjen v Vladivostok, so Japonci privedli v Sansebo.
General Nogi je brzojavno obvestil guvernerja v Nagasakiju, naj sprejme generala Stoessela z vsemi vojaškimi častmi.
Kozaki generala Mičenka so se po drznem pohodu zopet vrnili v ruski tabor, ker so izvedeli, da jim hoče pet japonskih bataljonov za^> sesti* pot.
General Kuropatkin poroča carju, da so kozaki s svojim pohodom pri-zadjali sovražniku velike izgube. Pri Jinkovu so zapalili japonska skladišča. S sabo so prignali tudi nekaj ujetnikov.
Iz Londona se poroča, da obstoji mej Nemčijo, , Francijo in Rusijo tajna zveza, ki ima namen oslepariti Japonce za sadove zmage.
Ogrsko.
Dne 16. jan. je odstavil parnik "Slavonia", Cunard črte s 1800 izseljenci za Ameriko reško luko. Odhod parnika je bil oficijeln. Papeški prelat grof Peter Vay pi. Vaya je čital slovesno mašo, katere se je udeležil reški guverner in drugi državni funkcionarji.
Ogrska vlada se poslužuje žc res umazanih sredstev, da bi zvabila izseljence na pot preko reškq luke. Do sedaj je agitiralo nebroj agentov za Cunard družbo. Tem agentom so pa pridružili še vero, ki pri tepcih vedno vleče. Ako bi bila vožnja s partiiki Cunard družbe v rcsnici prijetna, potem bi ne bilo treba izkoriščati vero v agentovske namene.
Nemčija.
V deželi lepih čednosti je tudi še mnogo tepcev. Znani verski slepar Dowie, ki je zgrad'' poleg Chicago mesto duševnih butce koje navadni ljudje nazivi j ajo Zion City, je pričel koristonosno propagando za svoje nenasitne žepe v Berolinu. Odkar je Dowie dve leti sem ozna-njeval evangelij za kretine v Berolinu, se je takoj ustanovila pod njegovim pokroviteljstvom verska sekta, koje člani se imenujejo poslanci Ziona. Ti poslanci Ziona, ki so prekanjeni prefriganci, ki špekr :rajo s človeško neumnostjo, ali pa navadni tepci, so razširili svojo agitacijo že na vsa druga večja mesta. Kako se že glasi neka slov. narodna pesmica? Morda takole: "Oh, le naprej,
oh, le naprej, dokler bo še tepcev kej 1"
Na Vestfalskem jc stavka splošna. Sedaj stavka 300 tisoč delav cev. Vse krščanske organizacije so se pridružile stavkujočim. Vlada je odposlala že dva pešpolka na lice mesta. Tema bodo sledili drugi vojaški oddelki. Najbrže bodo necega lepega dne stali proletarci v vojaškem jopiču z nabitimi pušk&mi nasproti proletarcem v delavskem jopiču. Kdo ve, če tudi ne zmaga solidarni čut, kakor jc zmagal pri socialistično in krščansko organiziranih delavcih? Kdo zamore to že danes povedati??
Pogled T vseh ~ delavcev kulturnih dežel so uprti dandanes na Vcstfal-sko. In ti delavci bodo poslali svojim bratom strelivo — denar, da njih otroci in žene ne bodo glado-vale.
Zmaga delavcev na Vestfalskem jc zmaga vseh delavcev. Sreča naj jim bode mila! Tu delavci — tu kapitalisti 1 Tu pravica, tam tiran-stvo. Združimo vse svoje sile, da bode zmagala pravica.
Rusija.
Na generala Trepova, ki je v Pc-trogradu spremil velicega kneza Sergija na kolodvor, je neki dijak trikrat ustrelil, ne da bi ga pogodil. Tropov je nailjutejši krvnik ruskega naroda. Ze leta 1892. so revolu-ciouarci zvršili tekom enega tedna tri napade na njegovo življenje. Ali krvnik Trepov je vselej odnesel srečno svoje pete. V Kristokovu so bile dne 8. januvarija velike demonstracije proti carizmu. Demonstrant-je so prepevali revolucionarne pesni. Običajno so zopet mogotci izpustili svoje krvne pse — policaje na ljudstvo. En policijski narednik je ubit, en kozak pa ranjen.
Pred zaključkom lista je doŠla vest, da je nekdo Trepova na vlaku ustrelil. Ta vest še ni uradno potrjena.
Francija.
Ministerski predsednik je podal ostavko kabineta predsedniku Lou-betu. Po izvolitvi Doumerja predsednikom zbornice, tudi ni bilo dru-zega pričakovati. Nacionalci in klerikalci samega veselja vriskajo, da si so ljudje a la Millerand največ pripomogli, da je padel Combes in ž njim njegovi tovariši.
Italija.
Papež je rekel zbranim škofom in nadškofom, ki so prišli na slavnosti v Rim : "Ne zabite, da smo mi odgovorni za mišljenje duhovnikov. Ako v seminarju opazite, da so se mladi bogoslovci navzeli novih, krivih idej, ki so v nasprotju z avktori-teto, katero je sam bog postavil, tedaj jih ne mazilite."
Glava rimsko-katoliške cerkve govori kakor kak podjetnik, ki pri-jioroča svojim priganjačem, naj dobro pazijo na delavce, naj delavce pošljejo k vragu, ki so druzega mišljenja. Tudi papež hoče le take delavce v vinogradu gospodovem, ki se slepo pokore višjim poveljem. Sapienti sat!
Panama.
Zastopniki vseh strank so zaprosili poslanca Barretta Zdr. drž., da se prekliče predlog, ki priznava, da bi bil guverner kanalske zone in poslanec v panamski republiki ena in ista oseba. Barrett je izjavil, da ne more preklicati predloga, pač pa bode izročil v ta namen prošnjo vladi v Washingtonu. Prebivalci Paname nočejo biti privezek kanalski zoni, radi tega protestirajo. Seve, imajo pravi Ali naši mogotci so se še vedno malo ozirali na koristi malih republik, ako se je šlo za interese kapitalistov velike ameriške republike.
Haiti.
Ameriški poslanec Powell zahteva anulacijo obsodbe, {>otom katere je bil ameriški državljan Jaeger Iluber "in contumaciam*' obsojen na 15 let ječe radi bančnih slepar-stev. Neverno čemu so naši javni funkcionarji vedno tako nervozni, Če se gre za velike sleparje??
Kitajsko.
Iz Bruselja se poroča, da se lahkoživi kronani bedak Leo]>old zanima za železnico Canton l lankow na Kitajskem, ki jc sedaj last zastopnika J. Pierponta Morgana, ameriškega plutokrata, V ta namen se vrše konference, ker se hoče zaščiiiti koristi francozkih, belgijskih in ameriških novodobnih piratova Ta koncesija je bila najprvo v rokah ameriških kapitalistov, kasneje je pa prišla belgijskim ljudskim krvosesom v pest. Železniška proga bo dolga nad 2600 milj, tu niso vračunjene postranske proge. — In vendar so še naivni ljudje, ki se čudijo, čemu Kitajci sovražijo bele hudiče?
*	Turčija.
Sultan je izda! irado, da se sme vrniti 3000 macedonskih begunov. Hilmi paša je dobil navodila, da naj strogo pazi, da se amnestija izvede poolnoma. — Za koliko časa, bode vprašal vsakdo, komur so razmere na Turškpm znane???
Španija.
106 delavskih organizacij je odposlalo mednarodnemu mirovnemu komiteju na Holandsko spomenico, v kateri sc zahteva, da se preneha s krvolitjem na Daljnem Vztoku. V drugi okrožnici pa pbzivljejo organizirane delavce vseh narodov, da naj sc pripravijo za občno stavko, ako ne |>oneha krvavi boj na Daljnem Vztoku.
Ameriške vesti.
Obrezati hoče tiskovno svobodo
Penypacker, nadpokrovitelj milijonarjev v Pcnnsylvaniji — po domače guverner, je v deželnem zboru predložil načrt, da se lahko vsaki list zatre, ako <3 državljanov potrdi, da list iz "navade psuje in zmerja". Ako bode tak zakon sprejet, kar se bode tudi tiajbržc zgodilo, potem lahko mirnim srcem pričakujemo, da bodo temu dobremu vzgledu sledile kmalu druge države. Potem Ixxlemo imeli v veliki republiki "svobodnih" in "vrlih" mož najbolj nazadnjaški tiskovni zakon. Potem IkxIc vsaki list izročen na milost in nerriilost 6. prvim llotentotom. Priznamo, da tak zakon nc bode dolgo obstal v veljavi.
Ali že to dokazuje, ker sc misli udušiti glas resnice, da so misli naših vladujočih slojev črne in nazadnjaške.
In kaj pravi ameriško ljudstvo k temu? NiČ! Drugod se narodi borijo za tiskovno svobodo; v Ameriki se pa pusti ljudstvo radovoljno mo-ralično kastrirati. No, tudi lep rezultat iz križanja raznih človeških pasmi.
Stari Fric v nevarnosti!
AmcriškMiemški patriotje potre-site svoje glave z pqielom! Pošljite svojemu gtnsfljodarju Viljemu, edinemu onkraj oceana udanostno izjavo. Nekaj groznega se je pripetilo! Strašno poročilo poroča brzo-jav iz \Vasl\ingtona: Nevarni ljudje so hoteli z banbo pognati v zrak sobo starega Frica, katero je zgovorni Viljem podaril ameriškemu ljudstvu.
Gotovo mislite, cesarju udani patriotje, da je to zvršil kak prekucuh. Ne! Sedaj se motite! Pristni ameriški republikanec, pravi jingo, ki preklirvja žive in mrtve tuje naseljence, je zvršil to maščevanje. Ali morda mislite, da je ta aten-
tat na so1k> starega Frica, naprednega trinoga zvršil kak pravi umetnik, ki ni mogel več gledati delo Uphucsa, klesarja, ki izdeluje pun-čikc za drevorede? No, mogoče je tudi to!
Gompersu gre za nohte.
Mnogo delavskih voditeljev se je sešlo mi noli teden v Chicagi, da sc posvetujejo o ustanovitvi splošne delavske strokovne organizacije, ki bode imela za podlago socializem. Dne 27. junija t. 1. bode v ta namen zborovanje v Chicagi, na katero bodo povabljene vse strokovne organizacije, da odjjošljejo svoje pooblaščence.
Ta organizacija bode ena sama velika zaveza, ki se bode raztezala preko vseh držav velike ameriške republike. -Vsak delavec, ki je bil v Evropi organiziran, bode sprejet v zavezo, ako to dokaže z knjižico svoje organizacije, ne da bi plačal kako posebno vstopnino. Ta organizacija bode imela zapisan na svoji zastavi razredni boj, zajedno bode pa smatrala, da je prepad mej. delom in kapitalom nepremostljiv.
No, sedaj jc Gompersu, Mitchelu in družim takim ptičkom, ki so živeli na troške delavcev, odzvonilo za vselej. V Ameriki se jc pričelo svitati, in za sleparje ne bode več prostora v unijah. In tako jc prav!
Čudodelniki na delu
V Dauphin, Perry, Cumberland okraju v Pcnnsylvaniji so duhovniki I k) raznih cerkvah molili za dež, ker jc zadnji sneg le malo vplival na sedanjo sušo.
Človek bi mislil, da so le hribovci na Tirolskem ali kje drugod tako zabiti, da verujejo, da lahko duhovnik izmoli dež. Sedaj smo pa prepričani, da je tudi tacih tepcev mnogo v Ameriki.
Ako bi jih ne bilo, bi duhovniki gotovo nc molili za dež, ker te vrste ljudje nc store nič zastonj.
Peabody Sel rakom žvižgat in žabam pet!
Alva Adams, demokratski kandidat jc potrjen i>o senatu guvernerjem države Colorado. Peabody, znani lopov, ki je kruto držal k tlom zavedno delavstvo, grozi, da bode u-ložil tožbo na zavezno sodišče. Seve so to le prazne besede, s katerimi se tolaži Peabody, ker je moral sramotno oditi.
Peabody ie sedaj politično mrtev človek. Mogoče, da še kedaj izleze iz prepada na dan — saj živimo v deželi nemogočih stvari — kamor se je pogreznil. Ali resnica jc in ostane, da jc strahopetni preganjalec organiziranih delavcev doživel v Ixjrbi z delavci velikanski poraz— da je bil poražen zakonitim potom.
On je bil glava znane kapitalistične druhali, razupite "Citizens Alliance", ki jc prisegla uničiti za-padno zavezo rudarjev. S svojim vplivom je dosegel, da so bili obtoženi odborniki omenjene organizacije radi dinamitne raztrelbe na postaji Independence, katero so kapitalisti sami provzročili.
Obtoženci so bili izpuščeni. Preveč odločno so sledili krvni psi sled napadalcev v stanovanje dveh tajnih policajev.
Obtoženci so danes svobodni in vsakdo pripozna, da so se kapitalisti zakleli spraviti voditelje delavcev potom krivične obtožbe na vislice. Naobratno je pa Peabody vodja kapitalistov in uniformiranih barab pred vsem svetom osramočen in obsojen.
18 mesečne det« v službi kapitala
Daleč smo prišli 1 To se glasi, kakor kakšna pravljica. Glasi se, kakor izmišljotina kakega romanopisca, ki živo opisuje današnji piokleti družabni sistem.
Voditeljica ženske in otročje bolnice v New Yorku jc na zborovanju ženske zaveze povedala to dejstvo, ki kaže v pravi luči izkoriščanje Človeške delavne moči po kapitalistih: "Neko i8mesečno dete ie prinesla mati v bolnico. A kmalu je prišla mati in prosila, da se ti izroči dete, ker ji pomaga pri zaslužku, pri pa-sarski obrti. Malo dete je namakalo majhne krogljice v lepu, na katere jc mati prilepjala trakove. Dete je zaslužilo vsaki teden 50c."
Tako se glasi vest o samem dejstvu I Mi sc nikakor ne bodemo čudili, Če kapitalisti določijo v katerem tednu |x> porodu je dete sposobno za iudustrijelno delo, ko spoznajo vrednost dela tega iSmesečnc-ga trpitička. Bodo že izumili kakšne vrste delo za te črvičke. Edine težkoče jim bode delalo morda tole vprašanje: Kakšnim potom bi se dalo porabiti dete v maternem telesu za polnitev kapitalističnih žepov?? — Fej, tacemu sistemu!
Dober namen.
Višji državni pravdnik drž. Montana je obtožil agente mesarskih kraljev, da so se združili v ta namen, da jxxlraze svojevoljno cene mesa. Okrajni šerif v Butte je are-toval agente, a ker so obljubili, da pridejo prostovoljno na razpravo v mcsecu januvariju, jih je zopet izpustil.
Nastop g. državnega pravdnika ima zelo radikalno lice. V resnici se pa nc bode tako vroče jedlo, kakor sc kruha. Že to dokazuje, da sc ne misli agentov zasledovati resno, ker so jih izpustili brez varščine. Ako bodo agenti takp pametni, da se ne vdeleže razprave, bode zasledovanje padlo v vodo, državni pravdnik se bode moral zadovoljiti s tem, da jc imel dober namen.
Darežljivi Carnegie.
Andrew Carnegie, tako poročajo ameriški kapitalistični listi, je do 5. januvarija 1905 ustanovil 1290 knjižnic, za katere je izdal $30.094.-080. Tri četrtinke so dobile knjižnice v Zdr. drž., 6 milijonov je šlo na Angleško, 2 milijona na Škotsko, poldrugi milijon pa v Canado.
Carnegie skrbi pri svojih knjižnicah le za poslopje, knjige si morajo nakupiti pa občine same. Radi tega je žc tudi marsikatera občina zavrnila njegov dar. Sploh pa njegova darežljivost ni tako ogromna. On da poslopje, za vse drugo morajo skrbeti pa občine.
Ali svota je kljub temu ogromna, ki lc dokazuje, koliko taki "človekoljubi" lahko izprešajo iz delavcev, ako jih sistematično izsesavajo.
Carnegie hoče umreti kot siromak. To je že sam večkrat povedal. Do smrti bode lahko še mnogo milijonov zapravil, milijonov, kojih se držita kri in znoj delavcev, ki pa vendar ne smrde buržoaziji.
Škof — reformator.
Nadškof Mollcr v Cincinnatiju je zapazil, da spi v njemu velikansk reformatoričen talent. V nekem pastirskem listu priporoča posebna navodila za veselice. V tem pismu priporoča, da bi se cerkvene veselice ne obdržavale ob nedeljah. Ples pa kar na kratko prepoveduje.
Nadškof Moller bi moral vendar vedeti, da ima katoliška cerkev vprav mnogo zahvaliti se za svoje vspehe svoji toleranci. Cerkvene veselice imajo za vernike večjo privlačno silo, kakor pa žalostne in dolgočasne kapuci nade raz lečo v cerkvi. Morda bode nadškof Moller še obžaloval, da je cerkvi ohranil le dtthovensko komedijo, posvetno pa prepovedal. — Nam je tako prav všeč!!!
W§T Somišljeniki naročujt^ priporočujte "QLAS SVOBOD \
Razmotrivanje proletarea.
Različna so pota in sredstva po katerih in & katerimi misli organizirani proletariat strmoglaviti današnjo človeško družbo. Že sedaj opažamo tri glavne struje. Ena struja hoče potom volilne borbe, druga potom revolucioniranja diihov, a tretja potom splošne stavke vpropastiti današnjo korumpirano človeško družbo in na nje razvalinah zgraditi družbo, v kateri bodo vsi ljudje imeli jednake pravice in dolžnosti.
O volilni borbi, o revolucionira-nju duhov smo že mnogo pisali. A potrebno je, da tudi pišemo o ideji splošne stavke.
Francozke strokovne organizacije so že pred leti nastopile z agitacijo za splošno stavko. Takrat je ideja imela še jako malo privržencev, ker je bila agitacija za splošno stavko izključno osredotočena v rokah anarhistov, dasi se je v ta namen izdalo nebroj letakov in knjižic. Takrat so večinoma še vsi delavci verovali, da je mogoče potom politične borbe — volilne borbe osvoboditi proletariat "novodobnega itačai stva.
Polagoma so se pričeli ti nazori spreminjati. Delavci so prišli do zaključkov, da bode minoio še dokaj let, ako smatrajo volilno borbo kot edino sredstvo za osvoboditev svojega stanu, da pridejo do končne zmage. Vsled tega so tudi spremenili svojo taktiko v tem oziru.
Volilna borba se smatra dandanes pri radikalnih socialistih le kot agi-tacijsko sredstvo, druzega pa nič. Za časa volilne borbe lahko socialisti odpirajo nevednemu ljudstvu oči, da spoznava, kako ga sleparijo meščanski političarji, ki mu obljubijo vse, da si le obdrže mehke in dobro plačane sedeže v zbornicah, po končanih volitvah pa istemu ljudstvu pokažejo fige, ki jim je poverilo svoje zaupanje.
Radikalni socialisti trdijo, da je v prvi vrsti treba rvolucionirati možgane — duhove, da ljudstvo prične samo razmišljati o vzrokih današnje bede in vsega gorja na tem ' svetu. To agitacijo je pa treba zanesti med vse sloje današnje družbe. Ta agitacija se ne sme ustaviti pred pragom vojašnic, palač in policijskih stražnic. Koder žive ljudje, se mora čuti glas agitatorja — socialista, ki dokazuje, da je današnja družba bolna in krivična, katero je treba strmoglaviti in zgraditi drugo, v kateri ne bodo besede svoboda, jednakost in bratstvo le visoko doneče fraze.
Radikalni socialisti tudi pravijo: Ako noče človeška družba slušati glas delavnega ljudstva, potem ima to delavno ljudstvo pravico, ki izde luje vse na svetu, kar vidi naše oko, ustaviti delo.
Vsak, količkaj razsoden človek ve, da današnja človeška družba ne more obstati brez modernih prometnih sredstev, luči in živeža. Ako le te tri delavske stroke zastavkajo je današnja družba že napravila ban krot. Naj bodo skladišča polna oblek, stolov, živeža itd., takoj preti Človeški družbi pogin, ako zastavkajo železničarji, mornarji, vozniki, premogarji, peki, mesarji, mlinarji in uslužbenci pri razsvetljavnih napravah.
Dandanes so delavski časniki, ki stoje na naprednem stališču, povsod načeli pisati v prilog splošne stavke in pa velicih stavk, ki združujejo v sebi poglavitne delavske stroke, ki so za obstanek moderne človeške družbe neobhodno potrebne. V Av striji je pričel izhajati poseben list pod naslovom "General Strike", kojega namen je vzpodbujati delavstvo za splošno stavko in podučiti delavstvo o končnem izidu in namenu občne stavke.
Seve je dandanes odvisno od meščanstva, kedaj bode napočila občna stavka. Ako meščanstvo, ki se pro-tivi vsaki preosnovi v prid proirva-jalnim slojem, prične izvajati reforme ljudstvu v kjrist, tedaj lahko pretečo splošno stavko oorine za nekaj let alt desetletij nazaj, nikakor ne more preprečiti splošne stav-^ ki bode prej ali slej prišla do Jave.
Josip Logafan.
Kralj Matjaš
Zgodovinska povest.
XI.
^fc^tjt*^ 'i"
Erazem je popoldne sedel v svoji tesni celici pri knjigah ali ta dan se ni mogel vtopiti v svoje študije. Zdelo s; mu je,kakor da je bil doslej slep in da je šele sfcdaj zadobil vid ter začel spoznavati resnico. Že kot otroka so ga sorodniki po smrti njegove matere spravili v samostan. V tem otemnelem zidovju naj bi ostal vse žive dni, tu naj bi bil njegov grob. Že v mladeniških letih je spoznal grehe in grdobije samostanskega življenja, videl krivice, ki se gode podložnemu ljudstvu in bolelo ga je, da je obsojen ostati v samostan u in biti sokriv početja samostanskih bratov. Pogostoma se je vpraševal, kako da posvetne in cerkvene oblasti trpe tako početje, kako se more reči, da je meniško življenje bogoljubno, ali odgovora na svoje vprašanje ni našel. Zadnji dogodki so mu tudi pokazali, kako globoko brezdno loči menihe od prebivalstva dežele. Že leta se je čul po deželi smrtni jok slovenskega naroda, ali čez samostansko zidovj je le redkokedaj prišel kak glas o strašni bedi. V knjigah pa ni bilo ničesar najti o slovenskem narodu in Erazmu ni prišlo nikdar na misel, da je tudi on sam sin tega bednega naroda. Šele zdaj se mu je začelo porajati spoznanje, da njegovo mesto ni v tem samostanu, nego zunaj, tam med onimi zatiranimi ljudmi, ki so prejšnji dan, oboroženi s poleni, sekirami in kosami stali pred samostanskimi vratmi kot maščevalci krivice in bili s krivo pri sego prevarani.
Šele proti večeru je Erazem za pustil svojo celico in šel na vrt, kjer so se sprehajali menihi s svojimi gosti, vrhniškim župnikom, trškim sodnikom Završanom in oskrbnikom graščine Polhov gradeč, ki je bil vnet prijatelj samostana in njegovih pristašev, četudi tega zaradi svojega gospodarja ni rad javno pokazal. Gostje, izvedši za napad na samostan in za požar, so bili prišli na lice mesta, da pokažejo menihom svoje sočutje in da kaj natančnejšega izvedo o dogodkih minolega dne in minole noči. Družba je bila glasna in vesela, kakor so ljudje, če po obilni južini čakajo še obilnejše večerje, in nihče se ni zmenil za Erazma. Samo prijor Ahacij, ki se je bil v družbi tudi nekoliko razgrel, je zapazil prihod najmlajšega meniha. Srepo je uprl svoj pogled nanj in s posebnim poudarkom nadaljeval svoje pripovedovanje.
— In zato pravim, je rekel opat, da jaz kot prijor tega samostana nisem samo načelnik menihov, nego da imam tiste dolžnosti, kakor zapo-vednik kake trdnjave. Meni je poverjeno, da obranim to trdnjavo svete katoliške cerkve in kakor gre vojni zaipovednik raje v smrt, nego da se vda, tako tudi jaz. Zvestoba je prva stvar, ki jo cerkev od mene zahteva, in na mojo zvestobo se lahko zanaša. Jaz sem cerkven vojak, samo cerkven vojak, in ničesar drugega, in zato se ničesar, prav ničesar ne ustrašim, kar zahteva korist cerkve in samostana.
Erazem je dobro čutil, da te besede lete nanj, da je to prijorjev odgovor na njegovo dopoldansko pripomnjo. Pričakoval je bil. da se prijor o primerni priliki ž njim zaupno pogovori in poskusi ga prepričati, da je bila kriva prisega opravičljiv pomocek v trenotku največje nevarnosti, edino sredstvo, rešiti samostan. Zdaj je videl, da prijor na to ne misli, nego je sam s seboj na čistem in prepričan, da je prav ravnal, ko je s krivo prisego rešit samostan. Erazma je tO skelelo, kakor skeli nova rana. Ko bi bil prijor patra Celestina kaznoval z vso strogostjo, bi bil Erazem še poj mil njegovo postopanje, ali da je ostal hudodelski krivoprisežnik nekaznovan, krivo prisego pa je prijor opravičevat, to se je zdelo Erazmu vne-bovpijoč greh m čutil je v tem trenotku, da med njim in med prijor-jem ni nobenega stika več, in da so
pretrgane vezi, ki so ga vezale še na samostan.
Težkih korakov se je vrnil Erazem v samostan. Hudo mu je bilo pri skn, da se bo treba ločiti od kraja, kjer je preživel mnogo srečnih dni, kjer je duša njegova iskala luč, a vendar je bil vesel, da so raztrgane vezi, ki so- ga vezale na red in nd samostan, ki so zastrupljale vso njegovo notranost in morile njegovo vest. Zadobil je spet zaupanje v samega sebe, kajti videl je pred seboj jasno in razločno, kar je toliko časa iskal bede in v sanjah po dnevi in po noči, namreč pot resnice in pravice in odločen je bil, da za vsako ceno, celo za ceno svojega življenja, odpre, kar mu j|c oviralo, da še ni mogel kreniti na to pot — samostanska vrata.
Skupne večerje menihov in njihovih gostov se Erazem ni udeležil. Ko pa je v svoji celici vse spravil v red in poskrbel za odhod, je šel doli v veliko sobo kraj kuhinje, kjer so obedovali posli in stražarji edini prebivalci samostana, s katerimi se je dobro razumel, in ki so ga imeli Resnično radi. Erazem je hodil pogostoma med nje, tem raje, ker je tu največ izvedel o vsem, kar se je godilo ixi svetu, o turških navalih, o Iwrbi deželnih stanov za enakopravnost luteranov s katoličani in o kmetskih vstajah v raznih krajih dežele.
V	sobi je našel samo samostanskega stražarja, kateremu je bilo sicer ime Urh Ravnahrib, ki ga je pa ves okraj poznal samo kot dolgega Labana. Menihi so mislili, da je dolgi Laban malo neumen in so se radi tega iz njega norčevali, v resnici je pa le zategadelj govoril ča sili nekoliko zmedeno, ker vsled svoje neomikanosti ni mogel vselej dati svojim mislim pravega izraza. Dolgi Laban je bil Erazmu jjosebno vdan in zgodilo se je večkrat, da ga je prišel celo v celico iskat in iz-praševat v verskih zadevah. Dolgi Laban se je bil namreč navzel mno gih luteranskih nazorov, in je dobro slutil, da se tudi Erazem ogreva za misli, za katere so se neustrašno borili Primož Trubar in deželni sta novi že skoro pol stoletja.
V	prostorni mračni sobi je vladal prijeten hlad. Tu je bilo tiho in mirno, samo iz refektorija se je časih slišal smeh ali pa je vrhniški sodnik Završan zapel tako fantovsko [>csem, kakor vselej, kadar je bil dobre volje.
—	Kaj je to, da si sam, dolgi Laban, je vnrašal Erazem, ko je zagledal moža za mizo, na kateri je stal velik vrč. Kje so tvoji tovariši?
—	Gluhi Tobija je na straži, je odgovoril dolgi Laban, po druge je pa prišel pater Celestin in jih peljal v Bevke. Menda so šli lovit poži-galca.
—	Ali so ga zasledili? se je čudil Erazem.
—Pater Celestin pravi, da ga je zasledil; če je res, tega seveda^ie vem. Saj ga poznate Celestina; verjeti mu ni nikdar.
Dolgi Laban se je nagnil k Erazmu in z zamolklim glasom dostavil:
—	Kaj mislite, gospod Erazem, ali ni pater Celestin včeraj po krivem prisegel?
—	Da, prisetrel je po krivem, je mirno in glasno odgovoril Erazem. In ker ga je prijor k temu napotil in mu pri tem pomagal, zato, prijatelj, sem jaz sklenil, da zapustim samostan.	^
Dolgi Laban je s tako silo skočil pokonci, da se je stresla miza in se je prevrnil vrč, poln plemenite vipavske kapljice. Laban, ki je sicer dobro kapljico cenil nad vse, se sedaj ni zmenil za prevrnjeni vrč.
—	Kaj, gospod Erazem? Samostan hočete zapustiti? Ali res? Bežite! In meniško haljo hočete sleči?
—	Tako je, prijatelj. Že dolgo časa so mi rojile take misli po glavi. Morda bi jih bil udušil, vsaj trdni namen sem imel, ali kar se je zgodilo včeraj in danes,, mi je odprlo oči. Zdaj vem, da mi ni obstanka v samostanu, da moram ven v svet.
—	Jaz grem z vami, gospod Erazem, je zakričal dolgi Laban in u-daril ob mizo. Ce me hočete, grem koj z vami. Če me necete, grem pa k razbojnikom ali pa k ciganom. Tega klošterskega življenja sem že davno sit.
—	Zakaj? se je čudil Erazem.
Tu se ti dobro godi. Nikjer se ti ne bo tako.
—	Res, dela je malo, jedi in pijače pa dovelj, je menil dolgi Laban, ali to kloštersko življenje je pusto in dolgočasno. Veste, gospod Erazem, najraje bi šel k ciganom. Gluhi Tobija pravi, da ima cigan vsako Jeto drugo ženo in glejte, Bog mi greh odpusti, to bi meni ugajalo.
Erazem ni mogel ničesar odgovoriti, kajti pred vratmi je nastal močen šum. Menihi in njihovi gostje so zapuščali refektorij. Dolgi Laban se je zdaj spomnil, da mora pripraviti voz vrhniškega župnika in sodnika iiavršana in je hitel iz sobe. A odprl je vrata ravno v trenotku, ko je mimo njih prišel prijor Ahacij. Videvši, da sta bila Erazem in dolgi Laban sama v sobi, se je prijor ustavil.
—	Kake tajne naklepe sta pa zopet kovala, je vprašal prijor Ahacij ]>orogljivo. Že dlje časa stikata glave in tičita cele noči skupaj. To se mi zdi že nekaj časa jako sumljivo.
Erazmu se ni zdelo vredno, da bi bil kaj odgovoril, tem manj, ker je videl, da je bil ta dan celo prijor Ahacij nekoliko i>rcgki{>oko pogledal v čašo. Dolgi Laban pa je imel tak strah pred prijor jem, da se sploh ni upal ničesar odgovoriti. Toda ta molk je prijorja še bolj razburil. Jezno je stopil čez prag in z ostrim glasom ukazal Erazmu.
—	Povej, kaj sta imela. Spomni se, da si mi dolžan brezpogojno pokornost, in da imam pravico in moč, te k pokorščini prisiliti.
Prijor Ahacij je tako kričal, da so vsi menihi prihiteli v sobo; bil je izredno razdražen, a te razdraže-nosti ni provzročilo samo zavžito vino, nego v še večji meri zavest, da se je Erazem odvrnil od njega, da ga obsoja in da je izgubil pred njim vsako spoštovanje.
Prijorjeva osornost je Erazma tako užalila, da se je ogorčen dvignil izza mize in s plamtečimi pogledi stopil pred zbrane menihe in njihove goste.
—	Dolžan sem vam prezpogojno |K)kornost, da. gospod prijor, je rekel z rezkim glasom, ali moja vest mi pravi, da storim neodpustljiv greh, če ne vržem od sebe teh verig. Vedite torej, gosnod prijor, kaj sem dolgemu Laban u povedal. Naznanil sem mu, da zaipustim ta samostan za vedno.
Prijor se je pri teh besedah hipoma streznil. Takega naznanila ni pričakoval. Kri mu je zalila lice in s tresočo roko se je prijel za mizo. Erazem pa je z neko srditostjo, kakor bi hotel dati duška dolgo prikri-vanim čutilom, nadaljeval:
—	Mesto grobnega miru vlada v samostanu najgrja posvetnost. Samostan naj bo zavetišče duš, ki so se odpovedale vsem udobnostim življenja, a je samo zavetišče nečist-nikov, pijancev in krivoprisežnikov. Samostan naj bi bil pribežališče onih, ki zaničujejo življenje in hočejo živeti samo Bogu, v resnici pa je zatočišče najgrših grehov in bi-bališče ljudi, ki vsak dan s svojimi deli žalijo Boga. Dolgo že sem težko nosil verige, v katere ste me vko-vali še v mladeniških letih, ne da bi me bil kdo vprašal; moje srce je krvavelo in tnoja vest je trepetala groze, ko sem gledal Vaše početje. Po božji milosti pa se je zgodilo, da sem začel iskati tolažbe v svetih evangelijih in da sem osvobodil svojo dušo, kakor hočem zdaj svoje telo. To je — kar sem povedal dolgemu Labanu.
Prijorju je zastajala sapa, tako, da nekaj časa ni mogel ziniti besede. Težko je sopel in se krčevito držal mize. Sele čez nekaj minut je prišel k sebi. potem pa je njegova jeza bruhnila z elementarno silo na dan.
—	Zdaj spoznavam, da sem redil gada na svojih prsih. Ti grdi izdajalec in odpadnik! Iz usmiljenja sem te vzel v samostani, te negoval kakor oče svojega sina in te obsipal z dobrotami. V zahvalo za to si se izneveril sveti katoliški veri in hočeš iti med naše sovražnike. Idi,"Tdi, in prokleta naj bo vsaka bilka, na katero stopiš, proklet bodi ti in tvoj spomin. Ali prej se boš še pokoril za svoje besede. Imenoval si naš saimostan zatočišče najgrših grehov
in njegove prebivalce, proglasil za nečistnike, pijance in krivoprisežnik ke. Še imam oblast, da te zato kaznujem, in kaznoval te bodem, da boš pomnil. Primite ga in vrzite ga v ječo.
Kakor psi, če se jih spusti z verige, so menihi planili na Erazma, ga zgrabili in ga -zvezali. Erazem se jim ni branil in ni izrekel nobene besedice. Ponosno in s povzdig-njeno glavo je šel med iijirni in ko so se za njim zaprla vrata temne podzemske ječe, se je celo rahlo za-smehljal, kakor bi se mu prijorjevo maščevanje zdelo otročje. In vendar je bil v ječi, katere še nihče ni zapustil živ.
V drhtečih oblakih se je dvigala megla z barja proti nebu, kakor bi se hotela povzpeti gori do pomladanskega solnca, ki je razlivalo svojo toploto na zemljo in ž njo blagoslavljalo delo žuljavih rok. Po cesti, ki je od Brezovice vodila na Sinjo Gorico in dalje'" na Vrhniko, je korakal slabo oblečen mož gosposkega stanu. Zapustil je na vse zgodaj gradič, ki je stal blizu Brezovice, ondukaj, kjer sameva dandanes Kušljanov grad, in s krepkimi koraki ubiral pot proti Vrhniki.
Pred njiin je ležala narava v vsi svoji jutranji lepoti. Videl je ravno barje, skozi katero sta kakor dva srebrna traka tekli druga proti drugi. Ljubljanica in Bistra ter se združevali tik prijaznik Bevk. Na desni so se dvigali z gostimi šuma-mi zarasli griči, ozadje pa mu je zapiral temnozelen širen gozd, iz katerega sta se bleščati cerkev na Žalostni gori in samostan v Bistri. Svečano tilioto je le malokdaj motil kak rahel šum, ki se je slišal, kakor so-penje prebujajoče se narave. Toda tuji mož ni imel smisla za čudesa, ki so se razgrinjala pred njim. Mračno je zrl v tla, in korakal kar najhitreje, kakor bi se mu posebno mudilo.
Od Vrhnike sem se je naglo približal jezdec in peket konjskih kopit je zbudil potnika iz njegovih misli. Stopil je na stran, da se umakne jezdecu, a videvši, da ie to gosposki človek, se je ustavil in se odkril sicer spoštljivo, ali vendar ne ponižno, kakor kmetje in popotniki.
Tudi jezdec je bil zadržal svojega konja in prijazno četudi precej površno odzdravil. Potnik je pristopil k njemu in ga vljudno vprašal v izbrani nemščini:
—Dovolite, vvsokospoštovani gospod vprašanje: Ali je še daleč na Vrhniko in na Verd.
— Ne, je odgovoril jezdec; koj ko pridete okrog ovinka, zagledate Vrhniko. Vi pač niste znani v tem okraju.
—- Ne, visokospoštovani pospod, tujec sem. Dovolite, da se Vam predstavim: Baecalaureus iuris utri-usque $imon Kozina, bivši pisar in desna roka velemožnega, sedaj že v Bogu počivajočega deželnega vice-doma gosjxxla Jurija plcm. Htiffer-ja.
(Datje prihodnji«.)
Vsem sodrugom na znanje.
Članek "Rnzmotrivanje proletarea" je eodr. Lognčan v današnji številki s tem namenom priobčil, da prično sodrugi javno dizkuzijo o občni stavki. Upamo, da Be sodrugi temu vabilu odzovejo.
Uredništvo.
Nad 30 let W se je obnašal f Dr. R1CHTERJEV '
SVETOVNI, PRENOVI,JENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek toper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne reamatlčne neprillke.
SAflO t 25ct- In 5Oct. v Y**h MtfMb
mmmmm~	ajj pri
L F. Ai. Richter & Ca. J
■k 21S Petri Street, M TJ^ New York.
m

GLAS SVOBODE
Slovenska kmetija.
Ztlaj v omikanejših deželah komaj polovico kmeta kmetuje, ker deviške, ameriške in druge dežele žito in živino prikmetujejo v izobilju; zdaj sna prometna sredstva, la-dije, železnice pa isto lahko po vsem svetu razpečavajo ceno. Dalje tvor-nica omikanejših dežel razpečava svoje pridelke mej neomikanci in rabi tedaj veliko delavcev, ki jih jemlje iz kmetije. A pride čas, ko bode postal vrtnarski kmetovalec, zadrugar in tedaj- bode tudi razumel, kaj je socializem, ki sedaj po zadrugi zmagovito tudi prihaja v njegovo lepšo hišo in tam svoje lqx> mesto najde. Koristi umnega kmetovanja ga bodo najprej izvodilo iz njegovega zdajšnega mrtvila Obrnil bode hrbet popom in meščanom, kateri slednji na Slovenskem razven trgovcev malo kot zares proizvajalni delavci pomenjajo — in se sam splazil na varno mesto.
Zdaj je kmet še revež. Polovica trdnih ljudi hodi v rudokope naših in nemških krajev v rajhu, ali y A-meriko. Najtežja dela mora Slovenec po večjem tam opravljati. On je neuk, jezikov ne pozna — kot "roka' se prodaja. Doma je priden. Ali pije rad. Včasih se vidi, kakor da bi bil jezen na zemljišče, ki je njega in njegove prednike redilo, proda ga kupcem zemljišče, ki ga razparcelirajo. škoda, ker je vse lepo vkup v taki kmetijici. io—20 oralov zemlje, vse lepo razdeljeno v travnike, nj'ive, boste in vinograd tudi v vinorodnih krajih ne manjka,
—	pod, hlev, kozolec — vse za pre življenje jedne večje kmečke družine. Tako je! Tisočletno gospodarstvo je skupilo ta zemljišča. V njih je dosti zgodovine celega naroda.
In ozrite se okoli. Tvornice, pre-mogokopi vain jemljejo mozek, kmetija je ljuba stvar. Brez dela se nikjer ne živi. Meso, meso! bo tudi prišlo, kakor prihaja že na mi zo nemškim, danskim, francozkim 1 metskim zadrugarjem! Ne obupati.
-	V naše slovenske visi prihaja že tudi časovni duh. Staro, srednjeveško življenje še le v zdajšnih časih pri nas utoneva. V prehodu smo v druge razmere, ki so drugod že dlje časa in v prehodu smo v drugo gospodarstvo, ki krepko drugod klije iz tal. Negotovost vlada pri nas na kmetiji in mej meščanstvom. Obo-gateti čez noč I Na nebesa smo dolgo zidali vse naše upe, zaničevali življenje na zemlji. Zdaj je narobe. Popi upijejo, popi vidijo, da tudi pri nas njihov sistem zatoneva. Torej grabijo te uboge kmečke duše in jih priklepajo nase. Dandanes jih še držijo. Ali že bojazen pred nji mi gineva, hudiča baje ni — nazaj še tudi nobeden Slovenec ni prišel iz druzega sveta. Negotovost, dvomi tudi v tem oziru I Amerika v tem oziru nekaj omika in uči. Nekateri pridejo domov in dalje ne vidijo, kakor čez plot svojega vrta. Zadruga bode prišla in ko jo bodo kmetje sami želeli in snovali, ne bo šla na kant. Tedaj bode ista kakor drugod pri nas ustvarjala neodvisne, samosvoje in misleče kmete, ki bodo imeli v vsem svojo voljo, skrbeči za svetni blagor in za blagor svojega stanu že tukaj na zemlji, družeč se bratovsko z vsem drugim delavstvom, prepustivši nebesa angel jem in farjem. Tedaj bode izginila tudi pri nas protikolektivistična kmečka glava in upliv farja na kmeta. Ali sedaj se nam vidi, kakor bi ne bilo samo naše veleposestvo v razdoru, tudi srednje večje kmetije nočejo več delati, in tudi ne morejo, ker jim otroci v mesta ali Ameriko zbe-že, ali jih pa še stariši sami t je pošljejo, da kaj pošljejo domov v plačilo dolgov.
Naša mesta čudno rastejo, iz kmetije dobijo novih ljudi. Mesta, vojaška leta izneverijo kmetiji pametnejše fante, mesta lepšim, pametnejšim kmetskim dekletom zmešajo pamet. Ali s kmetijo ne bo nikdar tako daleč prišlo, ne pri nas, ne drugod, da bi se razdrla popolnoma, kakor se razdirajo po mestih nekatere obrti. Kmet ne nastane kakor rokodelec po neka! letnem učenju; kmet je počasne rasti. Ako bi kmeta izgubili, bi bila to
največja izguba na svetu. V njem je posebna delavnost. On ne gleda pri delu na uro; saj tudi ne more ker je njegovo delo odvisno od let tiih časov, vremena. On zna var čiti. On cel mesec ni rabil denar ko je bil z dušo in telom šc.kniet On je tudi vtrjen proti vremenskim spremembam. On ima potrpežlji vost, ki jo mora imeti vrtnar, on n nevoščljiv, dokler je delaven in če ne strada. Čednosti kmeta se pridobijo le s časom in v trdni šoli Izza mladih let, s podedovanjem po več rodovih. Kmeta se ne napravi, on zraste na zemlji kakor hrast. Dost je naših kmetskih ljudi v tujini, ali če pogledamo na sej move, ali v ne deljo pred cerkev — dosti jih je, veliko jih je še. In tako je prišlo da se je pri nas vrednost zemljišč podvojila. Tudi po 500 gd. se pla čuje za oral njive, za travnike pa |>o 800—1000 gd. Tudi boste se drago plačujejo, in recite, kar ho čete — tudi plačajo — plačajo grajske parcele, na katerih je nekdaj sestradan očak svojo sestradano živi no poganjal v korist duhovenske in jK»svetne gospode^ Kar kmet tako tlrago plača, gotovo ne bo zanemarjal. Torej dobro srečo naši mali kmetiji na razširjenem kmetskem svetu! —
Naš kmet precej novih hiš postavlja. Tlakarske bajte so dostale. Veliko truda, denarja se porabi pri tem. Kmet veliko plačuje, če se mu le da čas za to. V njem je zdržu-joča moč naše družbe. Pri nas živi celo trumo farjev, advokatov, notarjev, daje meščanom nekaj dobička, plačuje precejšne davke občini, leželi, državi. Ni treba torej misliti, da se bode tak kmet pogubil kot gospodar. Druga je, ako ne bode sčasoma izgubil slov. narodnost. Če bode dober delavec in gospodar v novi zadružni organizaciji dela in gospodarstva, potem ne. In una'tr je, do to bo. Ce pa ne, se mora učiti tujih jezikov, drugače ga ne bodo sprejemali v livropi, ne v Ameriki.
Amer. predsednik Roosevelt je pred kratkim izjavil, da se mora \merika zapreti neomikanim delavcem, ki slabo žive, ceneje delajo, domačim delavcem pa zaslužek kvarijo.
Prisililo bode tudi to našega kmeta, da se bo šolal. In če to stori, !>otcm l>o pač ostal rajši doma ter delal vrtnarsko, redil živino, kakor Danci.
Za to slednjo so pa slovenski kraji ugodni.
Konec.
Ruska in Japonska vlada v pravi luči.
Rusi in Japonci streljajo, koljejo in ubijajo drug druzega; na morju in na suhem skušajo uničiti drug druzega; mej nijimi je smrtno sov-ražtvo. V enem so si pa vladajoči krogi obeh narodov podobni kakor jajce jajcu: v skupnem boju proti socializmu.
Japonska vlada se je skazala ofi-cijelni Rusiji v preganjanju socialistov kot ponižna dekla, ki prosi za njeno prijateljstvo. Japonski socialisti so ]x> naročilu ruskih sodrugov delili vjetim ruskim vojakom letake in knjižice revolucionarne vsebine. To se je godilo več mesecev, dokler ni japonska posposka prišla temu na sled in zabranila nadaljno razširje-vanje letakov in knjižic mej ruskimi vojaki.
Torej obramba ruske avtokracije po japonski gosposki! Zapišite si vsi jafl>onofili za všesa, ki ste prijatelji mikada, njegovih ministrov in generalov. Vlada Japonske ni niti za las boljša, kakor vlada kake druge kulturne ali divjaške dežele. Na Japonskem kapitalisti istotako vplivajo na vlado kakor v družili državah, torej je tudi umevno, da vlada v prvi vrstr varuje koristi kapitalistov. Tudi japonska vlada jo že priredila preganjanja socialistov. Razpustila je socialistična društva, zaplenila je komunistični manifest, kojega je prevel v japonski jezik sodr. Kotoku, ki je bil tožen tudi radi velizdaje, ker stremi za preos-novo vladne oblike. Z enp besedo: Japonska je dežela, v kateri se plačujejo najnižje plače, ki se prav nič ne razlikuje od Rusije, kar se tiče preganjanja socialistov in revolu-cionarcev.
In za tako vlado se ne more ogrevati človek, ki se bori za človeške pravice, ker v taki vladi ne vidi druzega nič kakor t i ran s t vo v drugi podobi.
Listu v podporo.
Math lvirar..............$8.25
Neimenovan.... ........ .$0. 50
Frank Peršo.............$0.25
Lucius Kuuch ............$0.1")
Društvene vesti.
Druitvo "Slavija" ŠL 1. S. N. P. J. v Chicagu, III., ima evojo redne ne-sečno seje vsako drago nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 687 S. Centre Ave. John Duller, tajnik,
12 W. 25th St., Chicago, III.
Bratsko druStvo "Triglav" St. 2. "S. N. P. J " v La Salle, 111., Ima Bvoje rodne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata M. K. V to druStvo vstopi lahko vsak Slovan no gledo na veroizpovedanjo ln politično prepričanje.
D. Budovinatz, tajnik.
DruStvo "Adrlja" St. 3. "S. N, P. J.", v Johnstown, Pa., ima svoje redne mesečne sejo vsako Četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno druStvo vabi	Odbor.
Društvo "Bratstvo* št. 4 S. N. P. J. v Steel, O. ima svojo redne mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata Karola DomaČ v Steel, O.
Društvo "Naprej" St 5 8. N. P. J. v Clevelandu Ima svojo redne mesečne Beje vsak prvi četrtek zvečer v mescu društvenih prostorih na 1778 St. Clalr Str., Cloveland, O.
Drufitvo "Bratstvo" St. 6 S. N. P. J.
Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mtklar-člča na 8ygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStvu vabi
Odbor.
DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa, Ima ^vojo rodno mesečne seje v: ako prvo nedeljo y mesecu v dvorani nemSke zveze. Šomlfi-ljenlkl se vabijo v dmStvo.
Društvo "Delavec" St. 8. S. N. P. J. v So, ČhicnRo, 111., ima svoje redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na
019 Green Day Ave..
Slovensko narodno bratsko podpor no društvo "Bratstvo Naprej" St. 9 "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu. K mnogobrojnem ustopu v čilo druStvo vabi uljudri-i
Odbor.
DruStvo "Trdnjava" St. 10 "S. N P. J.", v Rock Springs, Wyo., Ima svojo redno mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v omenjenem društvo vabi naj-uljudnejo	Odbor.
Dratsko društvo "8okol" St. 11 spadajoče v "S. N. P. J.", v Roslyn, Wash., Ima svoje redne mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu. Za vstop v druStvo so vabijo vsi Slovani v Hoslynu In okolici.	Odbor.
Društvo "Edinost" St. 12 "S. N. P. J.". v Murray, Utah. Ima Bvoje redne moiečne seje vsako prvo sroilo po 8 v
mesecu v drufttvenlh pro?»!ar!b. ........-
M. 2ugol, tajnik.
Društvo "Edinost" St. 13 "S. N. P. J.", v Wheling Creek, O., ima Bvoje redne mesečne seje vsako četrto ne deljo v mesecu. K mnogobrojnem vstopu v druStvo vabi vljudno
Odbor.
Društvo "Sloga" št. 14 "SI. N. P- J." ima vBako prvo nedeljo y mesocu svoje mesečno sejo v Jerebovi dvorani, na 10 ulici. Wauko-gun, 111.
DruStvo "Zarja" št. 15 "S. N. P. J.", v Havensdale, Wash., Ima svojo redne mesečne seje vsako drugo ln poslednjo nedeljo v mesecu ob 9 url dopoldne v prostorih brata Frank Grofieljna v Havensdale, Wash.
Jos. Kožuh, tajnik.
Društvo "8loga" St. 16. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svoje mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu. Fran Dudna, tajnik.
Slov. delav.
amer. Koledar.
Jako primerno darilo za svojce v stari domovini.
Koledar je okrašen z raznimi slikami in ima mnogo zanimivih spisov. Cena koledarju je 25c.
Čuvajte se . . pljučnice!. . .
49 49 49 49 49 49 49 49 49
Vsaka žrtev te hude bolezni se najprvo prehladi. Ali ste že o tem kdaj pomišljall? V devetih Izmed desetih slučajev bo pljučnica razvije vsled zanemar jenega prehlada, ki se je zagrizel v pljuča. Ali se vatn izplača biti bolnim z vsemi stroški zdravnikov ln postrežnlc. no tla bi Se sploh omenjali nevarnost? Nikoli!
^K .itm* *
Severov Balzam za pljuča
je že otel marsikako življenje.
Zoperstavlte se prehladu In kašlju koj lz začetka, prsij s S OVEROVIM BALZAMOM ZA PLJUČA. Cena 25 ln 50 centov.
Omehčajte si kaSelJ ln odstranite tisto težočo bol lz Isto se olajfia In ublaži ter odstrani bolečino.
49
Pomembni lek.
Dolgo časa me je nadlegoval kaSelJ ln nisem mogel spati. Slednjič sem bral v časniku o vaSem balzamu za pljuča in kupil eno steklenico, kJ Be je Izkazala navadno dobra. To Jo res pomemben lek.
M. Qrahek, Calumet, Mich.
Ozdravljen po par dozah.
Silno sem vam hvaležen za vaS balzam za pljuča, kajti po par dozah Be ml je zdravje spet povi nllo. Poplačaj vam Oospod Bor! Priporočiti hočem vaAa zdravila vsakomur. VaS udar'.
Jos. Haranta, Montreal, Can.
49
4f< 4i 49
i 49
SI
%
49
S
49 49
BRIGHT-OVA BOLEZEN
Je naJhujSa bolezen za ledvice. Ako se tvori usedlina v vaši vodi, ali je Ista zadrževana In jo Je Jako malo, rabite
Severov lek za jetra in ledvice.
Pri Brlght-ovi bolezni na ledvicah se tudi pojavi velika obilica beljakovine. Severovo slavno zdravilo pospefluje ledvice In Jetra k zdravem ln normalnem delovanju. Severov lek za ledvice in Jetra prepreči tudi bolezen v tolču. Cena 75c in 91.25.
Oavell' vaa.
Ako rabite lek. ki bi okrepčal vaa cel sisteifi ln vas storil nekako Bvežega, no bodete nažll nič boljfiega ko je
SEVEROV BALZAM £|VLJENJA.
Ta krepčltelj deluje na vsak oslabel organ ter mu da moč. Vpljlva tudi na vsak obolel del In tvori nova vlakna. Znova oživlja ln pomladuje. Cena 75c.
ZapeČenost In iolčnatost
ter vsi njihovi slubl učinki zginejo če rabite SEVEROVE JETRNE KROGLJICE.
■ 1
V slučajih hude zapečenoetl ali zabasanoetl. vzemite dve krogljlce zjutraj in zvečer. Osnailjo In Bčistijo cel užtvaini del ter napravijo celo telo zdravo In krepko. Cena 25 centov.
£ >>
» $
I
5
u
iS iS
B
6
» I
£
S
f
^ Ozdravi Mm
49 Sevrovo Olje sv- Gotharda
S
Bodenja all lumbago je neka vrsta revmatične bolezni, ki posebno zadeva llvce v hrbtu In boku. Isto Je hudo in stori človeka nezmožnega za delo.
ozdravi vse revmatične bolečine. Treba vam se Je le dobro drgniti 1 nJim. Uleze se hitro ter gre naravnost v sedet bolezni ln Jo ozdravi. To olje izleči tudi Izpahnenja. Cena 50c.
Na prodaj v lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj;
S3 iMijSad.
■ ■.

GLAS SVOBODE
K h
"Glas Svobode"
[The voice op Libebty] WEEKLY Published by Tho GlaB Svobodo Co 683 Loom is St, Chicago, 111.
Entered at the Po«t orfko* »t ehlc»|p>. III., *• S«*con<l CUia Matter.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements an agreement.
"Glas Svobodo" tside vsaki petek lo velja za AMERIKO:
za celo leto ................$1-60
ta pol leta .................75c
ZA EVROPO:
za pelo leto ............kron 10
za pol leta ......;......kron 5
Prvi svobodomiselni list za slovenski
narod t> Amerik*.
- ------ ........ ......."" ""
Naslov za dopise in poailjatve jo sledeči:
Svobode'
683 Loomis St. Chicago, III.
r
Dopisi.
Brezposelnost.
Brezposelni ljudje, ki niso delali izdelkov, ki so za občno korist, so že od nekdaj na svetu. Nikar ne mislite, da menimo tu vladarje, sluge, vlačuge, farje in druge snedeže, katerih so se ljudje že zdavnej privadili in katere smatrajo poštenim.
Ne ,o teh parasitih v človeški družbi, o teh izsesalcih mi ne govorimo.
Mi govorimo le o tistih ljudeh, katere je prekletstvo siromaštva prisililo, da morajo prodati svoj edini kapital — svojo delavno moč. Mi pišemo o tistih, ki bi radi delali, a ne dobijo dela.
Dokler so bili še stari, prejšni gospodarski sistemi v veljavi, ni bilo število brezposelnih ljudi nikdar tako veliko kakor dandanes. Sužnji, tlačani so bili tako rekoč privezani na gospodarja. Bili so še celo v smrti nevarnosti, ako so hoteli svojim gospodarjem uteči. A .tijub temu so živeli v prejšnih gospodarskih dobah tudi brezposelni ljudje.
Stari Rim je poznal veliko število brezposelnih meščanov, siromakov, ki bi radi delali, a niso dobili dela, ker so vsa dela večinoma zvrševali sužnji,
Ti brezposelni Rimljani, so večkrat, posebno za časa obeh Grac-chov, povedali na glas, da so sc naveličali stradati. V prvi vrsti so jim z ubijanjem in moren jem, potem pa z darovi zamašili puntarska usta. In v resnici so brezposelne "potolažili v starem Rimu s kruhom in gledališči.
To je en način, s katerim bi se dalo rešiti dandanes vprašanje brezposelnosti. Tega načina bi se kapitalisti tudi radi poslužili, ako bi ne bilo število brezposelnih siromakov tako ogromno.
Tudi v srednjem veku, vsaj v prvem času je bilo .število brezposelnih še majhno. In dozdevalo sc jc v prvo, da bode ta kruti sistem omogočil eksistenco vsacega posameznega človeka.
Ali človeški napredek se ne da stlačiti v kak družabni okvir.
V naročaju fevdalizma se je hitro narodila ona sila, ki je kasneje ustvarila meščansko človeško družbo, ki je kasneje vsesala vsebe vse socialne elemente.
Tem hitreje je nastajal ta razvoj, toliko bolj je bil omajan stari "red". Ljudje so prihajali vedno hitreje iz starih razmer v nove, negotove.
Kmalu je bilo veliko število siromakov, ki so hodili iz kraja v kraj in si iskali dela, katere so pa smatrali gosposka in posedujoči slojevi za pridaniče, katere so preganjali z ojstrimi in barbariČnimi zakoni.
Sedaj so razkrili naenkrat tuja ozemlja, kamor so lahko brezposelni i odšli. Svetovna trgovina in razvijajoča industrija sta rabili mnogo rok — mnogo človeške delavne
Zopet se je dozdevalo, da je vpra-lje brezposelnosti rešeno. Ali to tiranje se je izkazalo kot napačno, led hitrosti, s katero proizvajajo podjetniki j* bil svetovni trg kmalu Inen z izdelki, nastale so zo-„-o»podarske krize, katerim so sc iic štabe letine, gospodarski polomi pri-
hajajo vedno hitreje, dotikajoč sc čimdalje širših ljudskih krogov. Gospodujoči sloji so pa nezmožni krotiti to družabno pošast, ker bi se morali odpovedati vsem svojim predpravicam.
Naseljevanje se je vedno bolj krčilo ,kcr niso imeli kam naseljevati ljudi, ker so tudi v odkritih deželah >vet in vse druge naravne zaklade, ki bi bili lahko blagoslov za milijone ljudi, kapitalisti osredotočili v svojih rokah.
Sedaj se hoče kultivirati Afriko. Ali jKxlnebje Afrike je škodljivo za Evropejce. Torej sc bode sploh malo Evropejccv naselilo v Afriki. Z druge strani se pa bode le doseglo, da ne bode mogoče konkurirati na industrijclncm polju z Afriko, ker je delavna moč zamorcev j ako po ceni.
Tuji trgi bodo čimdalje bolj izginjali, ker kapitalisti povsod, koder se vgnjezdijo prično s proizvajanjem in izdelujejo vse, kar sc potrebuje. Poleg tega se pa še vsled tehničnega razvoja rabi vedno manj človeških delavnih moči, radi česar narašča armada brezposelnih delavcev, ki zopet pritiska na delavske plače.
V	tem razvoju kapitalizma pa ti čl pereče socialno v piaša^jv •— v prašanje, katero bode treba rešiti v interesu brezposclnga ljudstva.
Ako bi vsa stvar nc bila tako re • na in grozna, bi sc smejali kapitalistom, ki si ne morejo pomagati ;z zadrege, j
Edina stvar, ki bi vsaj za nekoliko časa pomagala, je sistematično skrajšanje delavnika in pa povišanje plače. Tem potom bi se znižala armada brezposelnih, zajedno bi pa lahko ljudstvo pokuoilo in porabilo izdelke, katere proizvaja. Dasi jc to edino sredstvo, s katerim bi kapitalisti podaljšali dobo kapitalističnega načina za proizvajanje, smo prepričani, da kapitalisti nc bodo segli po tem sredstvu, ker jc to p<>-polnoma v protislovju z brezobzirnostjo, s katero kapitalisti stremijo za bogastvom.
Ali ta lastnost kapitalistov tii slučajna. Oiui ne izvira odtod, ker so morda kapitalisti hudobni ljudje, ampak bogatstvo umori vsako sočutje, Tem potom sc vprašanje brez-jxjselnosti tudi nc bode rešilo. In to je prav, ker drugače bi prihodnji zarodi živeli v vednem mezdnem su-ženstvu.
Naj bode, kakor hoče katastrofa se bliža. V vseh deželah sirom sveta narašča armada brezposelnih od dne do dne.
Pokazalo se bode, da ti.siromaki, ki največ trpe vsled današnjega družabnega nereda, zamorejo izvršiti velik pritisek, ki je potreben, ako hočemo človeštvo prepričati, da jc potrebno drugo, novo gospodarstvo, ako hočemo, da bode kruha za vse.
Znižanje življenskih potrebSčin za delavce.
V	"Dun Review" lahko čitamo, da so v zadnjem letu poskočile cene vsem produktom, in da so cene ostale tudi v zadnjem mesecu za i odstotek višje kakor v novembru.
Naobratno pa vidimo, da skušajo kapitalisti znižati delavcem že itak nizke plače vzV.c temu, da so naj-jiotrebnejša živila, katera delavec neobhodno potrebuje za življenje, .»čividno dražja. V prvi vrsti hočejo kapitalisti zatreti unije — delavske strokovne organizacije, da bi tem ložje znižali delavske plače, da bi lahko z delavci tako postopali kakor z neumno živino.
V	svojih časnikih, katere pišejo njim prodane kreature, trdijo, da so zahteve delavcev pretirarie, previsoke, da bi pred svetom zakrili svojo požrešnost in lakomnost. Oglejmo si koliko je resnice na teh kapitalističnih trditvah. Poglejmo nekoliko nazaj v preteklost, preiščimo delavni čas, delavske plače in cene živil in prepričali se bodemo, da kapitalisti lažejo, zavijajo resnico.
Po državljanski vojni so sc živila n. pr. v New Yorku podražila. Ali delavci so si potom boja na gospodarskem polju vsaj nekoliko zvišali plače, ki pa niso bile popolnoma v soglasju z visokimi cenami živil. Sredi leta 1866 je prišel gospodarski polom, ki je trajal skoro poldrugo leto. Mej delavci v New Yorku je vladal# grozna beda, ki je delavce
prisilila, da so delali za vsako plačo. Ko so |k>stale zopet razmere normalne, so delavci spomladi leta 1868 pričeli boj za boljše plače. Izbruhnilo jc nebroj stavk, ki osvetljujejo zahteve tedanjih delavcev.
Sredi leta 1868 so imeli krojači $16—$22 tedenske plače. Zahtevali so $4 dnevne plače in svojo zahtevo podprli s stavko. Mizarji so zaslužili $i6—$20 na teden. Peki so dobivali: prvi delavec $21—$22, drugi delavec $17—$18 in tretji delavec $13—$15 na teden. "»
Zidarji so zaslužili 50c pri deset-itrnem delu na uro. Zastavkali so in so zahtevali $4.50 za osemumo dnevno delo. Pleskarji so si takrat priborili osemurni delavnik in pa $3.50 dnevne plače.
Take plače so bile v razmerju tudi v druzih obrtih.
Delavni čas je bil navadno deset-urni, le nekatere obrti so si priborile osemurni delavnik.
Cene živežu so bile precej visoke, ali komaj nekoliko nad polovico današnjih ccn. Takrat sc je plačalo $7—$8 stanarine na mesec, kjer sc danes plačuje $16. Zaslužek delavcev je bil v primeri z današnjim tako visok kakor dandanes. Troški za življenje so bila pa mnogo nižji kakor danes, Seve je bil tedaj delavni čas za dotične obrti, ki so si dandanes priborile osemurni delavnik za dve uri daljši. Ali koliko obrti pa imamo, v katerih se le 8 ur dela dnevno?
Prejšna leta jc delavec lahko dos-pel v kratkem času na delo, ker je stanoval v obližju tvornicc. Danes sc pa mora voziti po več ur, predno dospe v delavnico. To je podaljšanje delavnika, pa tudi povišanje troškov za dclavca.
Delavec, ki dandanes dela le 8 ur na dan, jc v resnici vsled oddaljenosti od delavnice deset ur na delu, poleg mora pa plačati še voz-nino. Iz tega sledi, da jc dandanes življenje za delavca dražje, kakor je bilo leta 1868.
V rokah kapitalistov sc združujejo milijoni in milijoni, katere bogati postopači zapravljajo v družbi finih vlačug, delavci pa stradajo, ali pa žive v razmerah, ki niso več človeške,
Vzlic temu očividnemu dokazu, pa trdi "Nova Domovina", da je vsaki štrajk krivičen. Pojdite g. uredniki "Nove Domoviue" k milijonarjem in povejte jim, da naj dajo mirnim potom nazaj, kar so delavcem ukradli. Kapitalisti se vam bodo smejali in vam rekli, da ste norci, da je za vas mesto že pripravljeno v blaznici.
Vsled tega delavccm ne preostaja druzegp, kakor združiti se v močnih organizacijah in čc kapitalisti nočejo mirnim potom dati delavccm, kar jim po pravici gre, da se |>o-služijo zadnjega sredstva — stavke.
Indianapolis, Ind.
15. januvarija 1905.
Čudili se bodete g. urednik, da ste dobili dopis iz ženske roke. Saj Slovenke pišejo v druge časnike, zakaj bi ne pisale tudi v "GL Sv."?
2c mnogo let živimo tu Slovenke v najlepšem miru. Sedaj se je pa sredi naše naselbine ustanovil "deviški samostan", samostan, v katerem se žensko delo prodaja za denar. Molčala bi, ako bi bil ta tempelj Venere zaprt vsaj otrokom. Ali v tem tempelju sc daruje boginji'Ve-neri kar očitno, torej tudi ne ostane obožavanjc Venere prikrito otrokom.
Nujno jc potrebno, da sc združimo vse poštene slovenske žene, da izobčimo iz našega kat. ženskega društva vse višje,duhovnice Venere, po domače prednico "deviškega" samostana, v katerem kraljuj$a Bab in Venera. Res je, da pojde težko, ker je prednica vzela patent na ka-toličanstvo.
-Huda nam pojde, ker se v omenjenem deviškem samostanu čitajo le pristni katoliški listi: "Nova Domovina", "Amer. Slov." in druge Nvete knjige. Saj človek še v hišo ne more stopiti, da ne bi pohodil ka-cega svetnika.
Jaz sicer ne verujem, da so za svoj "kšeft" dob:li migljeje v svetih knjigah. Ali pribita resnica ostane, da se po največ navadno proslavlja Venero v tacih hišah, kjer se šopiri verska hinavščina. Pa saj ni čudo I
V to že vera sama napeljuje, ker se s spovedjo,, ako se plača nekaj tolarjev ali izmoli par očenašev, izbriše vsakteri greh. Dosti o tem I
Ako bode ta opomin ostal le glas vpijočega v puščavi, potem prijavim v prihodnji številki vsa imena, bodo vsaj Slovenci tu in onkraj oceana doznali, s kakšnimi ostudnimi posli se pečajo nekateri Slovenci v Ameriki, da si napolnijo z denarjem svoje katoliške in nenasitne žepe.
Ena v imenu več članic.
Nerodni Tedi.
V	Italiji sc mudi sedaj argentinski general, ki nabira italijanske častnike za vcžbalce argentinske vojske. O11 se je neki izrazil, da se morajo pripraviti vse južnoameriške republike, ako bi veliko ameriško republiko skomin j alo po ozemlju južne Amerike.
Ako bi izjavi argentinskega generala ne prištevali mnogo važnosti, vendar dokazuje ta izjava, da imajo južno ameriške republike dovelj gradiva proti svoji veliki sestri na severu. Roosevelt je v svoji poslanici tako s sabljo rožljal, kakor da bi bil zvezni predsednik tudi vseh južno ameriških republik.
Divji jezdec bode najbrže, ako mu ugodne razmere dovolijo, zapletel našo republiko v vojaške pohode v južno. Ameriko. On bi rad ekspanzijsko politiko izvajal na debelo. Amerika za Amerikan«c ne ]>omenja druzega, da je vsa Amerika rezervirana za morske volkove v VVallstreetu v New Yorku.
Gotovo so sladke sanje Tcdija, da bi z mečem opasan kot najvišji zapovednik stal armadi na čelu, ki bi udrla v južno Ameriko. Saj ljudi v veliki republiki imamo mnogo, ki gredo radi za majhen denar umirat za domovino. In zakaj ne bi Tedi necega lepega dne izdrl meč iz nožnice in skušal uresničiti svoje sanje ?
Plemenita dvojica.
Odbor za preiskovanje obtožbe proti škofu Talbotu in rektorju lr-winu presbiterijanske sekte jc pričel minoli teden svoje poslovanje v Reading, Pa. Oba nadfarja pred-bacivata drug drugemu najgrše svinjarije, posilstvo itd. — Odbor jc že ustanovil svoje delo in skuša vse prikriti. To jc najnovejša vest.
Volkovi med seboj.
V	zbornici, v Washingtonu so razpravljali o Swainu, zaveznemu sodniku Floride, ki je obdolžen raznih sleparstev. 'Poslanec Littlefield iz drž. Main je skušal oprati sleparskega sodnika in je predbatival poslancu Lamarju iz Floride, da je grozil sodniku Swayuu s smrtjo. Poslanec Lamar jc ovrgel obdolžit-vc Littlcfielda in ga imenoval navadnega lažnjivca in obrekovalca.
Sleparski podjetniki.
15 dcklic, katere so z vabi ^podjetniki v St. Louis, da so opravljale garjevsko delo so sedaj na cesti. Vbogc sužinje so zaslužile le 50c. na dan in nimajo toliko denarja, da bi sc vrnile v Porto Rico. Pisale so guvernerju v Porto Rico, da bi jim preskrbel brezplačno vožnjo. Deklice so v letni obleki in trpe mnogo vsled mraza. Mi mislimo, da ni treba še posebej omenjati, da ixxljetnikov ni nihče kaznoval, ki so S leparskimi obljubami zvabili deklice v St. Louis.
Radodarnost višjih deset sto.
40 tisoč tol. je bilo dobička na dobrodelnem plesu v Clvcagi. Fine dame in gospodje, ki so minoli teden plesali v čik&škem 'Avditoriju" in uživali najboljša jedila in pijače, lahko trdijo ponosno, da je njih zabava imela vspeh. Na veselici, na kateri sc je lesketalo za 25 milijonov tol. diamantov v prilog siromaštvu in bedi na zemlji, se žc lah-ko doseže tako ogromen dobiček.
Sedaj se pa gre za to kako se bode teh 40 tisoč tol. razdelilo. Mi smo prepričani, da bodo taki siromaki dobili denar, koje bodo priporočali župniki raznih ver, ali pa taki ljudje, ki delajo že oddaleč ponižne priklone "očetom siromakov". U-mevno je, da taki siromaki ne dobe nič, ki ne pozdravljajo lakaje milijonarjev, župnike itd. Takim ljudem se po nazoru naših "dobrodelnih" milijonarjev ne sme dati tudi enega centa.
TI
Pozor rojakiIII
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko fltnodke na razpohLgo. • Vsaeo-mu v zabavo' služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
<517 S. Center Ave, blizo 1(J ulico Chicago, III,
'A.
S3
POZOR!
Puobličani!
Zima je tu! V zimskem času bo človek rud pokrepča z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi.
Dobra pijača dela dobro voljo in veselje kar pomenižadelavca mnogo kije redkokdaj prost.
Vsled tega naj rojaki obiskujejo take kraje, kjer se to dobi. Pri ineni ne manjka niti ene stvari, s katero bi ne mogel v tem oziru postreoi vsakemu-
Pridite in prepričali se bodete sami:
Z odličnim spoštovanjem Nick Starašinicli J5*tt> " j IKJl rt. Santa fe Saloon,
GKOWE, PUEBLO.
F. J. SOLA & CO.
320—822 W. IS. ti lica (i EHK0--8 L0 V A N8K A BAN K A.
Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatov denarja in vrednostnih1 stvnrij po celem svetu, Besebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah.
Ustavljunje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedfičine.
Zastopniki družb: bremške, ham-bnrtkc, antverpeke, rotterdamske in francoske prekomorsko- voine črte. V Now Yorku in ostalih ev-ropejflkih pristaniščih sprojmo potnike nasi zastopniki. V slučaji zailrška oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas.
J
Poskusile I
s > —--i
najboljše linijske
A-B, X—Lent in J $	Criterion stnodko J
t	katere izdeluje	£
3 H. F. A ring I
5 91 fi Payne Ave. Cleveland, O. | J Postrežba točna. Cene nizke. £
KALIFORNIJSKO VINO
naprodaj. Pridelek farme XT i 11 iiirt Wineyard. Dobro črno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon! risling 66c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora duti $'J za
posodo.
Drožnik po $2.25 do $2.76 gal.' slivovic po $'» gal. Pri vočjom naročilu dam popust.
V nmogobrojna naročila se priporočam
STEFAN JAKNIIE
Box 77	Crockett, Cal.
LIEBICH Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepše velike in male sli« ke ix) najnižjih cenah.
SO sfi Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Za ameriko patentiran«
Harmoniko,
izvrstno delo, cene nizke, se dobo sjiino pri Slovencu
J0011 Golob
203 Bridge St. Joliet, 111.
Nadzorniki:
Porotni odbor:
Bolniški odbor:
h sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael. Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, l>88 Loomis St.,, Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pethič, 683 Loomis Str., Clycago, 111. Blagajnik: Frank KLohučau, i>(>17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, P. O. Box 193 La Hallo, 111, John Vekščaj, (»74 W'. 21st PI., Chicago, 111. Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. Jos, Duller, 7 Walker Str., Jnmesville, Wis, Martin Potokar, 5b4 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič-, (517 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Vehšcaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. Joe. Duller, 7 Walker Str., Jamesville, WiB. Anton Mladic, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja se VBe'Slane, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise prvemu tajniku.
YSE DOPISE naj blagovoledruštveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Vstop.
Društvo "Slavija" št. Iv Chicago, 111.: Ivan Stonich št. 560; Toniai Put* št. 561. Društvo šteje 60 udov.
Društvo "Triglav" št. 2 v La Sulle, 111.: Ivan Vintar št. 557; Josip Dullar št. 558; Jernej Derganc št. 559, Društvo štejo 67 udov. Društvo "Naprej'' st. o v Cleveland, O,: Ivan Ditnioič št. 553; lgnao Itotar št. 551; Josip Hirk št. 555. Društvo štejo 15 udov.
Društvo "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa,: Stefan Vozel j št. 552, Društvo štejo 12 udov
oio. uiudhu—'J'........
Društvo "Zarja" št. 15 v Ravensdale. 1 55(j. Matija Pefinik št. 579; Rudolf Pečnikšt. Simon Peonik št. 582. Društvo šteje 18 udo
578. Društvo šteje 69 udov.
Wnsh.: Frmik Remic št. 580; Josip Plaveč št. 581; Simon PeoniK «*• oo«. i/ruawu an-jc- io udov
Zopet sprejeti.
Društvo "Triglav" št. 2 v La Salle, lil.: Društvo šteje 68 udov.
Društvo "Adrija" št. 8 v Johnstown, Pa.: Društvo šteje 48 udov.
Društvo "Bratoljub"št. 7 v Claridge, Pa.: Društvo štojo 46 udov.
SiiH|)etidovanje.
Društvo "Slavija" it. 1 v Clucagi, III.: Josip Porenta št. 47. Društvoiteje 58 udov. Društvo "Triglav" št. 2 v La Sallo, 111.:
Matija Povše št. 453. Društvo šteje 66 udov.
Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: 171; Mihael Uhnar št. 177. Društvo šteje 81 udov.
' Društvo "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Jakob Potočnik št. 116; Društvo šteje 14 udov,
Društvo "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa.: Josip Muvc št. 384. Društvo štejo 11 udov.
Društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge. Pa.: Frank Zupanči: št. 223; Josip Kravanja št. 22«; Ivan Kaatelecšt. 238; Ivan Turk št. 285, Društvo šteje 42 udov.
Društvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale. Kans.: Josip Tersina št 291 • Job. Knez št. 281; Mih. Klenovšek št. 890. Društvo šteje* K J udov.
Posamezni ud. Gregor Košak št. 882 Durango, Colo,
MARTIN V. KONDA, I. r. tajnik.
Tosip Brat kovic št. 92 Josip Modic št. 126; Ivan Bretičio št. 281.
Frank Bernik št. 20; Ivan Andr,ojaš št. 108; Josip Friškovič št,
V čem so zrcali napredek S. N. P. J?
. Marsikdo jc že mogoče razmišljal na kakšen način, iz kakšnih vzrokov se sme reči, da je S. N. P. J. napredna? Jcli napredna zato, ker je centralna? ali zato ker daje $6 podpore na teden? ali ker pristopajo rojaki tako pogosto v njo? itd. itd.
Na ta vprašanja bi odgovarjali eni povoljno, drugi zopet nepovolj-no. Mi na ta uprašanjc ncodgovar-jamo, ker znamo, da je to razvoj.
Toda nekaj posebnega je, ki se zrcali v bistvu te slov. gospodarske organicazije v Ameriki. In lo je, ker temelji ta organizacija na podlagi enakopravnosti slovanske pasmi; torej brez razlike veroizpo-vedanja za vstop.
Nekateri bodo prav v tem videli nepravilno postopanje. Mi pa hočemo v par stavkih dokazati, da to dela "s!ov.fnar, podp. jednoto" napredno.
Kakor ostali narodi, so tudi slovanski razdeljeni v razne verske sekte. Dasi od teh po krvi bratje, žive vendar — čestokrat, če so njih duhovniki fanatični podpihovale: napram drugim sektam — v najhujšem medsebojnim sovraštvu. Zgodovina nam pripoveduje, da se duhovniška cerkvena oblast ni nikdar brigala v resnici za blagor naroda, temveč hrepeneča po večjem gospod stvu, je izkoriščala fanatične
vernike v svoj lasten prid in dobiček. Zaradi i nenasitnih bisag so tekli potoki krvi iti narod si je bil zaradi teh malenkosti vedno v laseh. Pri takih prilikah pa so duhovtrlw raznih sekt ljudstvo izkoriščali. Nikjer pa ne ni zapisano V zgodovini, da bi se dva duhovnika dveh različnih sekt spopadla radi vere, marveč so se shajali na skupna zabavišča. Beseda v narodu, da je vsako versko prepričanje odobreno pri bogu, če se< dotičnik ravna po njem se je odločno pobijala. In tako se še danes pobija . . .
S. N. P. Jcdnota pa je v tem oziru stopila na plan in povedala vsem v obraz, da smo vsi enako v stvar j eni In dsi sUf-'fi^JUStimo premotiti umetnemu hujskanju glede veroizpovedanj. Pri nas velja edino geslo: "Ne stori drugemu, kar samemu sebi ne želiš."
V tem je povedano vse! Baš ta izrek nam je dal vzrok in temelj, da smo vrgli vse neutemeljene "pripre-ge" med staro šaro . . .
Vsi torej lahko pristopijo v S. N. P. J. kdor je spolnil i8. in ne prekoračil 48. leto in je Slovenec ali Slovan.
Natančna pojasnila daje br, M. Konda, glavni tajnik. 683 Loomis St., Chicago, Illinois.
Osrednji odbor.
Milijonarka Astor je za svojo veselico naročila 10 detektivov. Taka naredba je povsod umestna, kjer se sttide mnogo sleparjev in lopovov.
Pobirati naročnino za "(Jlas Svobode" so pooblaščeni:
D. Badovinatz, La Salle, III. Paul Shaltz, Calumet, Mich. Frank Vovar, Lorain, Ohio, Jocob Hočevar, Cleveland, O. • F. M. Shlandor, Pittsburg, Pa. Job. Matko, Claridge, Pa. Nick Starnsinie, Pueblo, Colo, »Frank Bizjak, Leudville, Colo. Jakob Tisol, So. Chicago. Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos. MiheliS, Waukegan, III,. Jos. Faletie, Indianapolis, ln«I. John Erbus, San Fruncisco. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank Levee, Yale, Kans. Ignac Zlombergar, Steel, O. in okolico.
PRODAJALCI KOLEDARJA:
D. Badovinac, La Sallo, III, J. Tisol, 9049 Greenbay Ave., South Chicago, 111.
Job. Miliclič, <117 Market Str. Waukegan, 111.
Frank Budna, Hi:? Reed Str., Mil-waukeo, Wis.
Frank Spendall, Bridgeport, (>, Tgrrno Žlembcrgnr, Gloncoe, (>. Frank Dermota, Federul, Pa, Jos. Matko, Claridge, Pa. Fclicijan Voloko, 525 Pa. Ave,, Johnstown, Pa. Josip Zidar Forest City, Pa. M arešic Frank 13 Clifton Str. Cleveland, Ohio.
Frank Vevar. Lorain, Ohio. PaulShaltz 211 -7 St. Calumet. John Gouže, Ely, Minn. M. Sodia, Crested Butte, Colo. Max Malich 188 N. Pa. Ave., Denver, Colo.
Nick Staraainich, 601 S. Santa Fe, Pueblo, Colo, Frank Bizjak Leadville, Colo, Filiph Zadnik, Aspen, Colo.
F,	M. S blander 51Q2 Buttler Str. Pittsburg, Pa.
Mike Jukše, Roslyn, Wash. Jos. Kožuh, Ravensdale,- Wash, John Erbus, 498 Bryant St. San Francipco, Calif. Joslp Buyuk, Oat Hill, Calif.'
G.	Rozman,'Trail B.C. Canada. Jos, Falletich, 725 Warman Str.
IndiannpoliB, Ind.
Anton Sturici 223 N. 8th Str. Sheboygan, Wis. Frank Levee, Yale, Kans. An win Gololmr Ladystnlth,B. C. John, Thome; Leckrone, Pa. Math Petschnik, Taylor, Wash. I'eter Mrak, Haokot, Pa, Jos. Turk, Chisliolm, Zlitin. Mike Kraker, Anaconda, Mont.
Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozorl
Vso rojake v Crested Butte in o-kolici opozarjamo, da lahko izroče naročnino za "Glas Svobode" za leto 1905 g. Marku Sodia-tu, ki prodajh I udi naš Koledar.
Upravmitvo "Glas Svobode",
SomiSI/entki uaroeujte ni t>ri poročit j te svoje časopise.
X-X
fljazdar rojaki?
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni /'SALOON".
Točim vodno sveže pivo in pristno drugo pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago.
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo.
Za obilen poset so priporoča
MARTIN P0T0KAR,
564 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan.
Rojaki, ne pozabite Btatega prostora, John KošMčka.
H__&
# MATIJA EttKLAVEC, **
^ 483 W. 17 th St. Chicago J ll. #
^ edini bIov. krojač v Chicagi,^ jMt so priporoča rojakom v izde-
lovanjo novo in popravljanje^* " stare obleke, katera bo izgle- **
IX)
** dala kakor nova. Vso zmerno nizkih cenah.
VABILO
VELIKI M A,Šli A RAD M PLES
. katerega priretli društvo
Slovenija št, 44 C.S.B.P.J.
V soboto dne 4. febnivarja 1905
V NARODNI DVORAN L
51 S" So. Centre k„ na vogalu IS. ulice.
/juct.-u-h, točno uo 7:80 uri zvečer. Vstopnina 25c. za osebo 11 daril v vrednosti ?150.00 se i K mnogobrojni udeležbi Ikj(1o razdelilo med najlepšo	vabi najnljudneje
maske.	\	ODBOR.
Kolačekova
razprodaja
z rmenimi listki P^ š e ta teden,
B
aeumz
Svila za pranje — Japonsko vrste, fantastično pisana za Ionske. Navadna cena Lic., Bedaj Jd.............
28c
Svilnati žamet — jako fino vrsto ln raznih barv. 1'rejšna ^CE^ ceha 98c. sedaj Jd...........O O C
Blago za obleko — sama volna, daljši all krajši kosi. Stalna cena za yard 75 centov, sedaj le ..............
43c
Bluze za ionske Iz črnega satena, alt druge barvo.	C
Žaketi in površniki za gospodično, gospo In otroke, Nekateri vredni več kot $10.00, sedaj le .........
$3.95
Možke delavne hlače in bluze modre barve, vsakovrstno mere. Stalna cena 50c,
sedaj lo ..............
37c
Moike nogavica Iz kaStnlrJa, Črne. ■Ive alt druge barve. Navadna cena za par 25c.. «edij le ...........

Zidane kapuce Jako finega, Učnega ln trpežnega dela. Stalna cena 08c,. sedaj.............
Obleke za dečke iz trpežnega blaga po najnovejšem
kroju lo................Jpl.VtJ
Rokavice iz usnja posebno trpežne,
nalašč delano za delavce.
Stalna ceua 50e, HeUaj......O "C
Ženske rute za ogrinjati se, rožne velikosti. Navadna cena fttfir-I1.C9, sedaj le .............OVC
Cardigan žaketi za možke, črne ln rujave barve. Vreden vsak komad najmanj Jo.00, sedaj le .........
2.98c
Ovratne rute za možke, črne aH pa
drugo barve. Stalna cena
7,'c. sedaj le.................OVv
Žaketi za ženske raznega kroja ln lz
najboljšega blaga. Pn Komad le................k{)|, J7
Preproge najrazličnejše vrste z naj finejšlml okrnskl. Stalna 00/* cena za Jd. 35c., sedaj le......Z Zv
Perkal za obleke dvojno širok za obleke razno barve. Navadna cena za Jd. 10 centov, sedaj le .........

Produjnlec STONICH, vprašajte po štev 22.
rw www	w
559.561563-^565 Bll/E /SLAND AVE\


—	Katoliška knjigoveznica. Ko so farji kupili NiČmanovo knjigoveznico v Ljubljani, se jc neki duhovnik, obenem vodja "Katholischc Buchhandlung" izrazil proti nekemu knjigoveškemu mojstru: "Kaj se jezite, da smo: kupili Ničmanovo knjigoveznico; kaj pa, ko bi jo bil kak jud kupil." Na te bedaste besede je duhovnik dobil odgovor, da bi sedem judov domačim obrtnikom ne moglo narediti toliko škode, kakor duhovniki. Jud bi moral z delom in cenami konkurirati — duhovščina pa izrablja svoj dulvovski upliv in svojo duhovsko moč, da od-žre obrtnikom, zaslužek. Vedno in vedno izdajo kak nov molitvenik in zaslužijo pri tisku in pri vezavi. Včasih so dali duhovniki šc kakemu drugemu človeku kaj zaslužiti, a sedaj požro vse sami. Če bodo zopet kake občinske volitve, pojdejo duhovniki pa zopet med obrtnike iskat kalinov, ki se bodo zanje pehali in če treba šli riČet jest. Slovenski knjigoveški mojstri so na tisoče mi-salov zvezali. "Katholischc Buchhandlung" jih je nainrej izi>odrinila s tem, da je knjige kar vezane naro-čevala iz Nemčije, kajti tem duhovnikom je ljubše, da Prusi kaj zaslu žijo, kakor slovenski domačini. Kar sedaj ne pride iz Nemčije, to seveda napravi zdaj katoliška knjigoveznica, knjigoveški mojstri pa naj sc obesijo. Da, celo po hišah lovi "Katoliška knjigoveznica" dela in trga mojstrom kruh iz rok. To so dejstva, ki jih ne more nihče utajiti. Na teh dejanjih se vidi, kaki prijatelji obrtnikov so duhovniki. Kristus je vzel bič in je izgnal kramarje iz templja — zdaj pa so duhovniki sami ik>stali kramarji in se ne brigajo več za duše, nego samo za kupčijo.
—	Paganstvo v katoliških cerkvah. Pagan ska ljudstva so darovala svojim bogovom razne darove. Tudi žive domače živali so pokladali na altar in jih darovali svojim bogovom. Slovenski duhovniki so taka paganska darila ohranili še do dandanes, t. j. v 1. 1904. po Kristo-vem rojstvu. Na Kranjskem imajo po mnogih cerkvah, n. pr. v Smart-nem pri Kranju, v Selcih itd. lesene konjičke, kravice, teličke, kokoši itd., katere pravoverni katoličani kupujejo od cerkvenih ključarjev in te konjičke, kravice, teličlce In druge lesene živali nosijo o priliki "ofrov" na altar. Raz altar to darovano živinico cerkveni ključarji poberejo in potem znovega prodajo bedastemu ljudstvu, da jih potem znova daruje na altar. Ali je potem čudno, da je ljudstvo tako zaostalo v duševnem razmišljevanju, da .še sedaj v 20. stoletju poklada živali v daritev — Bogu, prav tako, kakor pagani svojim bogovom? Teologi okrog "Nove Dom." povejte nam, ali ni to tnalikovanje I ? Ali naj izobražen človek notern tudi uganja take bedarije!? In če jih ne, ali zato ni pravi kristjan? Odgovorite nam, teologi 1
—	Dogodki v Ricmanjih. Minoli sta dve leti, odkar je prišla radi riemanjske afere prva komisija — seveda ob spremstvu orožniških bodal — v to toliko imenovano selo. Poslanstvo te komisije je bilo označeno po okolnosti, da je imela seboj
— ključavničarja iz Kopra. Sploh je koperski predstavitelj te vse časti vredne obrti igral vlogo tudi v poznejših sliČnih komisijah. Odpiral je kaplanijo, sobe in kleti v kapla-niji, cerkev, zvonika, omare v cerkvi itd. Uspeh delovanja komisij v znamenju ključavničarjev in v sVitu orožniških bodal pa je zares tudi diven in gotovo tudi drugačen, nego so računali gg. člani komisij in njihovi gospodarji. Uspeh je: dve celi leti brez nabožnega življenja, dve leti žabnic na cerkvenih vratih, dve leti brez cerkvenih porok, kakih 30 civilnih pogrebov in — okolo 70 ne-krščenih otrok! To je trotovo feno-menalen uspeh. Vendar pa ne verujemo, da ga je šteti v posebno zaslugo njim, ki so delovali na njega (fosezaniu z neverjetno — dosled-I nostjol — Tako je prav! Bode vsaj d kmet prišel do prepričali brez farjev ž(vi.
"Napreju". Joj, kaj neki bode! Prvi čin je že storjun prav po srednjeveški. Kako, so gotovo vprašuje pridni naš čitatelj? E, pa naj povemo, da 1k> javnost vedela, kakšno mnke so marofske nune pripravile soc. "Napreju". Na Marofu stanuje več delavcev rudarjev, ki bo seveda neglede nato, da so'njihove gospodinjo prečastite in prepobož-no nune, čili odjemalci Bocial. lista. Ko je izšlu zadnja številka lanskega leta in' bila že razdana, prišla jo predstojnica uiarovških nun v stanovanje svojega najem-nika B„ vprašala ga: ali ima "Naprej!". mož ji je odgovoril, da ga ima. N Jim je zahtevala nato, naj ga ji pokaže. Mož je to Btoril.. In pobožna nuna? Vzela je žvo-plenko in Naproj" zažgala! Ko jo gorel, svetila so se ji tako sveto [m)1 >0/110 lopa lieeca, da so bili vsi priBotni kur ginjeui. »Tudi sodr. u-rednik "Napreja" jo bil ginjen, ko je slišal to novico, in obžaloval je samo, da mu nemila nsodn ni privoščila videti, kako jo gorel njegov ljubljeni "Naprej" v rokah čisto in preoiste marofske device: zavest pa vseeno ima, da je "Naprej" vendar junaško prenesel muoeniško smrt, ko je klub temu izšel 4. januarja 1905, v navadni svoji obleki____
—	Klerikalna zavist, Socialno-demokratično delavBtvo v tobačni tovarni v Ljubljani jo sklenilo prirediti 21. januvarja predpustno vesolico. Ko bo to klerikalci izvedeli, so na isti dan napovedali posebno veselioo in "Slovoneo" jo lo pridušal občinstvo, naj daje podporo samo klerikalcem.
—	Pobegnila je strupena klerikalna agitatorica Helena Suhadob-nik, delavka v tabačni tovarni, stanujoča na Karolinški zemlji št. 20. v Ljubljani. Zapustila jc možu I ismo, tla ji ni več živeti, ker so jo njene tovarišice obdolžile pone-verjenja. V pismu svetuje možu, kam naj da otroka, in pripoveduje, da je nedolžna v celi stvari in nami-gava na samomor. Suhadobnikovi so njene prijateljice celo leto izročale denar, katerega bi bila imela dajati v hranilnico, a ko so jo pred par dnevi prijele za hranilnične knjižice, ni bilo niti teh, niti denarja. Izgovarjala sc je, da so ji bile knjižice ukradene. Oškodovana je Frančiška Drapkova za 208 K, Frančiška Kunčeva za 154 kron, Terezija Cankarjeva za 208 K, Terezija Jagrova za 44 K, Marija Su-šnikova za 10 4K, Ivana Boltejeva za 104 K in Katarina Jakličeva za 620 kron. Oškodovanke so si krajcarje pritrgovale od ust, toda bile so toliko nespametne, da so sc zanašale na pobožnost Helene Suha-dobnikove. Katoliška pobožnost navadno "fali"!
—	Požar v Blagovici. Na Novega leta dan okoli devete ure do-poldnc začelo je goreti hišno poslopje Frana BenkoviČa, vulgo pri Krištofcu v Blagovici. Zaradi razsajajoče silne burje jc bilo to |>o-slopje hipoma vse v ognju. Pohištva ni bilo mogoče skoraj nič rešiti. Burja jc zanašala goreče utrinke na sosedne hiše, in v kratkem sc je pokazal ogenj na strehi drugega gospodarja. Tudi to poslopje, ki je bilo deloma leseno, je popolnoma uničeno. Župan, Franc Pistotnik, je uvidel nesrečo, ki je pretila celi Blagovski vasi ter po nekem kolesarju obvestil gasilno društvo v Lukovici. Ko bi treni!, jc bilo to društvo pripravljeno na pomoč. Mrzla voda, ki se je po brizgalnicah kar trdila, jc delala velike težave ognjegascein vendar se je po napornem delu posrečilo okoli druge ure popoldne toliko podušiti, da so tam bližnji prebivalci saj na-daljne nesreče bili obvarovani.
—	Neprevidna ženska. Delavčeva žena Terezija Logojeva, stanujoča na Radeckega cesti št. 2 v Ljubljani, je pustila svojega 3letnega sinčka Antona samega v sobi pri zakurjeni železni peči. Otroku se je vnela obleka in se je tako hudo opekel, da je po preteku dveh ur vsled tega umrl v deželni bolnišnici.
Tudi žrtv pijače. Na Glincah v Pirn i. tov i šupi mrtvega
Pokojnik je okoli 50 let star, ima sivo brado in je bil prišel na šupo nekoliko pijan. Pravo njegovo ime jc šc neznano in je i>o Glincah znan le ]kx1 navedenim vulgarnim imenom.
— Nova mestna ubožnica v modernem slogu sc namerava zgraditi v Zagrebu, sedanje poslopje pa se priredi za nočišče revežem z mab ljudsko kopel jo.
Amerika nadkritjuje Evropo.
Evropejci se bridko pritožujejo, da nazaduje njih izvoz v nekaterih državah, ker ameriško blago pridobiva čimdaljo več trgov. Ta preiskava dokazuje, da mnogo ov-ropejskih tvorničarjev gleda lo na dobiček mesto na tlobro blago. A-merikanci so ta najnovejši pojav kmalu opazili in pričeli so uvažati izborno blago, katero so dobili dobro plačano. Le-ti so danes tu tli gospodarji na svetovnem trgu. Vslod toga jo tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino pripoznano kot najboljši pripomočtsk zoper IkjIoz-11 i v želodcu.
Ta pripomoček jo še vedno to-le izvršil: Pomnožil in Ščistil je kri, ozdravil vsako želodčno bolezen, ojaoil živce in mišice in provzro-čil, da jo želodec dobro prebavil zavžito hrano.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III,
Naznanilo.
Pevovodja slovensko ali hrvat-Bke narodnosti, ki bi hotel vežbati pevski zbor, poleg pa tudi delati v tovarni, dobi primerno eksistenc. Kje, pove upravništvo "(JI. Sv."
Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
K4 :

Slovensko — angleški rečnlk
je izšel. Cena 60c, Denarno po-fiiljatve po money-orderjti na V. J. K11 belka, Box 711 New YTork, N.Y.
Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja
naj si nabavi ravnokar Izišll
Slovensko—angleški—reČnik.
Knjižica je jako razumljivo sestavljena, pojvg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje
istih. Oblika k njizice je žepna, toruj pri vsaki priliki v porabi.
CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. X Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov I	V. J. Kiihelka, P. 0. Box 744
#	New York V. Y.	$
Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti.
Srečni bo, ki lahko delajo in kojim jed diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabito
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta. lek deluje direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrano; torn j včinkuje tudi na črova, da se završi prebavni proces popoloma.
YSA HRANA,
ki so je"prebavila pravilno, se spremeni v čisto kri, ki je podlngn zdravju, lepoti in Življenski moči
Trinerjevo. zdravilno grenko vino
ozdravi
vse želodčne bolezni,
yse nepravilnosti v črevah,
vse nepravilnosti na jetrali, • yse krvne in kožne bolezni,
vse živčne bolezni, nespečnost.
Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bode zopet oživilo. Mogoče, ženske in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno.
8e dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah,
JOS. TRINER
799 So. Ashland Aye. Chicago, 111.
Trinerjev brinjevec ozdravi vse bolezni na jetrah in žolču. Prideluje se iz kranjskega brinja.


00402280

Emil Bachman
Wajreeja slovenski irrdki.
!
Izdeluje druta niake, gumbe is mim
Cene railiine po naročilu. Za vsato delo se junii.
Fiiiite slovenki po bras-plaini cenik.
580 So. Centre Ave. Chicago, 111.
Naročujte svojo obleke pri
Charles Tyl-u
priljubljenemu unij&keiuu krojaču
111 So. Halsted St. na vogalu W. IDth Pl.
ki čisti in popravlja tudi ženske in inožke obleke. Gospod Tyl jo dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih con. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIM CENAH.
Obrnite se zaupno na nas ^ ^ ^
kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo.
Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborno pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo.
Kadar nimato časa priti osebno do nas, pisito ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodekih in izvrstn0 vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah.
Tel. Canal 967
ATLAS BREWING CO. a
& Blue Island Ave.
, NOTARSKA
pisarna,
Izdelujejo so vsa notarska dela Vollmabht), kupna, dolžnn pisma, prošnjo radi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno, ako prilože za 2c. znamko za odgovor,
William Sitter
Clarldge, Pa.
Odprl sem pod imenom
"The Eagle Bar" X Saloon:®«
v katerem točim svežo pivo, najboljša, pristna kalifornskn vina in dobro žganje. Na prodoj iman tudi najfinejše unijske stnodke. Popotniki iti domačini dobe čedno prenočišče
Mihael Jakše
Roslyn, Wash.
NAZNANILO.
Opozarjam slovenske trgovce— saloon ar je in tudi drugo p. n. občinstvo na import! rano brin jo iz Ljubljane, iz katerega kuhani sam najbolji brinjeyeo! Dvanajstina steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sani plačati prevozne t roške. Kdor hočo dobro kapljico brinjev-ca piti, naj se obrne na
John Kraeker-ja 1199 St. Clair Str. CLEVELAND, O.
500 m°2 P0*1^1'}® 2,1 Rainer-jevopivoin Bourbon Wis* ky piti, fiuesmodke kaditi in se vo-seliti.
"\ja s 50 c
brandy po $2.75 galon.
ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CAL.
Razpošilja staro belo in staro črno vino po 50 centov, ter star grapo
POMOČ IN 2DRAVLJE BOLNIM!
ZAMORB DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.,
Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
popolnoma zdrav. Zato »e Vam irf no zahval JtiJem za Va*a »dravlla lu oaUnetn do irrob« hvale Iv ti Vam Ukani prijatelj.
gkokuk uhernik.
Spoštovani goapod profesor t
jat (pod.) podpisana ms Vam lehvnllm »a Val tnid In M Vato
učeno zdravljenje. Vsemu natcnm narodu pocelei Ameriki »poroeara, daite VI pravi Iti ledin zdravnik. kterl umora ozdraveli vsakega Im>I-nlka. Veliko zdravnikov Min pokušala tukaj v meytu I'uebl<J, a Bije-dtn ml nI mogel ponmtrati. Nekterl zdravniki »n ml rekli. da mi nI n If. a kaku more vendar zdrav človek iskati zdravila In troSltl denar. Čh mu ill nič. VI, pa ml niste tako rokll, niiipik He me v »vojl veliki talos tilepoIzpralall r> moje! tefcke) Imlezni In ml poslali zdravila. i«» kterlh nem tak«! čutila olarfanje v pljučih In prath. n podriiirlc poslanih zdravilih »em —hvala 1WRU l Vam - p"—'........ ""«•—«»!">
da »e Čutim zdrava kot poprej- *-*--'■
]Kdnoma ozdravela, tako Nadalje »e zahvalim uredništvom
»lovcniklh 5»a<»pi»«v. kter'a so prlobilia v »volh lUtlh te*a Iz vn t nega zdravniku In na» tako o potorlla na najboljša zdravnika. S tem koučum p Umu — Vam do gsoba hvaležna,
ana oorsk. 4,13 Hush St., l'ucblo, Colo.
Naimui^ani'vaM, da »o me Vn*a zilravlla prav dobro pozdravile. Že »dveh dneh »eni bil veliko buljil »n ko « m porabil v»e. »eni bil
Hrimiifleld, 1'a.
Dratrl gnapnd profesor I
Kar »e life u«peha glisle poilanih zdravil Vam naznanjam, da »em poullvnnju litlb popolnoma ozdravil od ka*IJa lu bodenja v pr-• III In ielodnu. Samo ono steklenico, v klerl Je zdravilo proti Izpadanju lan. »e rabim In kakor vidim, z dobrim Utpeliom. ker »o ml lasje rei prenehali izpndiit i In arm prepričan, da zopet zrak te jo.
Spoštovanjem^ ^	vnJCEN0 SrftTAR.
P, O. Hi j z 1 M. Moon Kun, Pa.
Cenjeni genport I
am neznanim, dn »em prejel Va*e pismo, v kterrm m« vpraH ate kako »o kaj poč litim. Sedaj »em popolnoma zdrav In »e prav dobro počutim. Zato se Vim srčno zahvalim, ker »te me udravitl v tako krat-kem ča»u. I'uulravljmu Vw udauu In ostajam i »letovanjem
GREGOK SKFRAR, P. O. Roi (H, Cumberland, Wyo.

Iz vsega tega se toraj jasuo razvidi, da se ozdravijo na5i bolni rojaki najzanesljivejše na
^zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A,
ker se nijeden drugi zdravnik nc more ponaSati « tako uspeSnim zdravljenjem kakor on.
A , a	L I '	on jetl'n' P"'1"11 P° znamenjih takoj vsako bolezen In
fl7nrSIVt UQP hn 07111 radi tega ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi U£UIQTI Tuli UUlULIlIf akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamCi za po-
bljuvanje —---------,	,	...	. ■ -	..,-,-» i ■
bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto m pokvarjeno kn, otekle nore in telo, vodcnico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja
. _	• ...	•_ ..«___ ___!..>.„!.	nn	linn,lnn!n l-ic lliulrp nil nrK tin
s pohfi h" b oTe z n i" os trTe" t a j n o)! Ženskam inmožkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opilejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trpč na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na br. E. C. Collins-OT zdravniški zavod.
Zatorej, rojaki Nlovenci, mi vam priporočamo Niniio in edino le «liiviieg:«x in izkuwencffu l>r. E. C. COLLINS, M. I.
Ako ste »labostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaSa bolezen zastarala ali kronična vsled neuspeSnega zdravljenja ncizkuSenih zdravnikov,opiSite natančno vaSo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter poSlite pismo na ^a-le naslov:
DR. E. C. COT iT .TJNTS, M!. I.,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
In potem bodite z mirno duSo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili.
RAZNO.
—	Avstrijsko vladino korito. Govori se in piio o "vladinem koritu". Da vse to govorico niso bre^ temelja in povoda, kažejo naslednja dojstva. Poljaki so Bkozinskoz vladina stranka, Btranka, na katero bo opira slednja vlada pri Bloherni priložnosti. Zato seveda ne dobe le političnih predpravic, ampak tudi osebnih koristij. N. pr. poslanec Niementowski je dobil pri vladi koncesijo za gradnjo železnice Tar* nopol-Zbaraž, katero je takoj prodal za 250.000 kron neki brnski družbi, v kateri si je so določil mesto v ravnateljstvo. Bivši minister Jendrzejovioz je dobil od vlado dovoljenje za smešno nizko cono, da Bine posekati velik gozd v Dinaždvoru. To dovoljenje pu je takoj prodal za 200.000 kron ter si določil so 'J8.000 kron letno najem-šČine za uporabo dovoljenja. Tretji slučaj se tiče |iob1. Wodziczkegaf in Rapaporta, ki bo kupili od vlado za pretirano nizko ceno več zemljišč v Galiciji, na katerih soznani petroleja ki studenci. Takoj so je ustanovila akcijska družba s <» milijoni kron temeljnega kapitala,
da tvori daljši kapital...... In
poteuiBe govori o ljudski volji itd. Povedali bi še lahko o raznih drugih poslancih, ki niso Poljaki, ki pa vseeno v tem enačijo Poljakonl pa to naj kot škicu vladinega kopita za enkrat zadošča.
V tej škici so;zrcali trudapolno delo "ljudskih" zastopnikov v avstrijski /.bonici. A nič boljšo ni tudi v zbornicah druzih držav.
—	Zelo koristna reforma. Neki odlični klub v Londonu, katerega člani so tudi lordmajor in razni člani mestne uprave, je napravil nedavno svojim članom velik "banket. Klubov načelnik je pri tem prvič vpeljal novotarijo, ki jc vsem zelo ugajala, ter je želeti, da bi se razširila tudi drugod. Vsak gost je dobil poleg svojega krožnika ne samo zaznamek vseh jedil, ki pridejo pri banketu na vrsto, temuč tudi besedilo vseh govorov, ki bi se pri normalnih razmerah bili govorili pri banketu. In gostom se ni dobro kosilo zagrenilo s poslušanjem dolgočasnih govorov, temuč je vsak lahko govor čital, kadar se mu jc ljubilo, oziroma si ga jc nesel domov. Vendar jc predsednik imel govor, ki jc dosegel velikanske uspehe. Izprcgo-voril jc namreč: "Slavni klub! Glede moje napitnicc vas opozarjam na stran n!" (Viharno ploskati je.)
—	Nova afera bivšega olomuške-ga nadškofa dr. Kolina. Bivši nadškof je prevzel po smrti svojega prednika kneza Fucrstenberga siro-tinski zaklad, glaseč sc na 200.000 gld. ter se jc obvezal, da fond uredi na to svoto ter pridene iz svojega, oziroma iz nadškofijskih dohodkov, ako bi kaj manjkalo. Do danes pa ta fond še ni urejen ter je baje v njem samo 20.000 K. Farlka bisa-ga nima dna!
—	Umor in samomor. V Czura-viezi pri Przcmyslu jc neki orožnik ustrelil gostilničarja Davida Felse-na ter, ranil njegovo hčer, nakar se jc tudi ustrelil. Morilce jc imel z lcj>o hčerko židovskega krčmarja ljubavno razmerje.
—	Banka v konkurzu. V Genovi je napovedala banka Rocca konkurz. Pasive znašajo 25 milijonov lir.
—	Velik požar jc uničil industrijski del mesta Curiha. Zgorelo je 5 tovarn, oziroma delavnic.
—	Zakon ogrskega finančnega ministra pl. Lukacsa je sodišče razveljavilo. Minister sc poroči z vdovo nekega židovskega rudarskega ravnatelja.
—	Nesreča na železnici. Na postaji Starisko blizu rusko-pruske meje je trčil vojaški vlak ob tovorni vlak. Nad 50 rezervistov je močno ranjenih.
—	Pripravo za brezžično telefoniranje je baje iznašel menih Emilio pl. Carbognano v Rimu.
—	Ruski car je morilcu ministra Plehveja, Sazanovu, znižal dosmrt-
no kazen v ^letno ječo, njegovemu sokrivcu Sikorskemu pa od 25 na 10 let. BatjuŠki se tresejo hla-
čiče 1,
Dva vlaka sta trčila skupaj pri Cepranu (Italija). Ranjenih je 40 oseb, med njimi 6 težko.
Nove topove jc naročilo angleško vojno ministrstvo za 2^4 milijona funtov.	'
V hipni blaznosti je v Prze-mvšlu streljal gimnazijec Wrobl na svojega profesorja Hlebowickega ter ga smrtno ranil. Nato se je dijak tudi ustrelil.,
—	Hudi viharji so razsajali več dni po Avstrijskem, Solnograškcm
Loškem. Vihar je napravil ogromno škode na poslopjih in drevju.
Poncverjcnje na Reki. Pone-verjalca Bertolija so baje že prijeli. Poneverjena svota znaša 150,000 kron.
Mraz v Benetkah. Nekateri kanali so popolnoma zamrznjeni. Tudi v južni Švici imajo 12 do 20 stopinj mraza. Na sedlu sv. Gotliar-da, kjer jc samostan, so jmeli mi-nole dni celo 33 stopinj mraza. Od leta 1870. ni bilo več tako hude žitne.
—	Iz dežele lepil^ čednosti. V Berolinu jc ravnatelj deležnega sodišča Taase imel nemoralno razmerje s trgovskim pomočnikom Lindnerjem, a ker je vsled tega Lindner izsiljeval čimdalje večje svote, ga jc tc dni na ulici ustrelil.
—	Pogrebni monopol odpravljen. Francoska zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se odvzame cerkvenim upravam monopol za po-kopavanje mrličev.
—	Srbski metropolit obtožen. Vrhovno sodišče v Belgradu je poslalo vrhovnemu cerkvenemu sodišču obtožnico proti metropolitu Inokenti-ju, ki jc obtožen hudodelstva sitno-nije, ki jo je zagrešil s podkupljivostjo, brezznačajnostjo, kupčevan-jem s službami in pohujšljivim življenjem.
—	Atentat. V Suži (Kavkaz) so našli na ulici policijskega mojstra Saharova s sedmimi streli u-streljenega.
—	Umor 11a božični večer. Narednik Bernhard je prišel iz Gerli-ca v Kolin, ker je zvedel, da pride tja tudi njegova bivša ljubica s svojim možem. Posrečilo se mu je, da jc sreča! ženo samo na mostu k ladji ter jo sunil v votlo. Potem je še njenega moža naprosil, da ga je spremil na kolodvor ter se neznano kam odpeljal.
V Podporo stavkujočim klesarjem in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko:
Steel, Ohio: — Vincenc Kollar 25c; Ivan Remih 25c; Anton Rcmih 25c; Florjan Span 25c; Frank Ci-merman 25c; Karl Deniač 25c; Anton Hribar 25c; Anton Span 25c; Frank Jakš 25c; Frank Mlakar 25c; Frank' Boštjančič 25c; Matija Tu-šek 25c; Joe Dcrnač 25c; Maria Dcrnač 25c; Julia Dcrnač 25c; John Dernjava 25c; Valentin Verhovc 25c; Anton Gol j a 25c; Frank Ho-lob 50c.
Nabiralna pola sodr. Medena: Ker nisva pila pivo iz lonca Sc. Jak. Polanšek 50c. Josip Polanšek 50c. Tomaž Puc 25c. Jakob Stonič 50c. Frank Koenig 50c. John Petek 25c. Andrej Poravne 50c. John Hanovet 5c. Ržeči satan ioc. Ker je ljubljanski škof postal "brczvcrc"? ioc. Revni hudič ioc. Ker znajo farji hudiča panat ioc. Ker ga do sedaj še niso panali ioc. Osel riga i, a, a, tep'c pa f ... ti dnarčke da ioc. Ker so nekatere tercijalke zaljubljene v f . . . e ioc. Na citat "Nove do-movine'": "šaliti se, z električnimi žicami privede do nesrečne opekline, i ^c. Ker so delavci prišli do prepričanja. da bode občna stavka zrušila današnji družabni red 20c. Ker so jo pri "Novi Domovini" pogodili 5c. Kazen za slabe pripovedke 40c. Iz-borni igralec na kitaro g. Udovič 8c. Ni drobiža 2c. Ker se ne rfrešam v otrobe 5c. Ker sem varen pred svinjami 5c.
V sredo smo zopet odposlali st^ kujočim klesarjem in kamnose* r v Nabrežino $12.45.
" §
I
8
GLAS SVOBODE

* * * * *
Izza temnili dni
(Sličice iz življenja raznih papežev.)
Ti pogumni možje so se v svojih spisih lotili direktno stebrov, na katerih je slonela moč in veljava duhovnistya, in so se proti papeštvu in duhovništvu vojskovali s svetim pismom, katero je edino veljavna avtoriteta v verskih rečeh.	1
S tem gibanjem se je začel nov duševni proces v Človeštvu, v katerem procesu je bilo razbito edinstvo rimske cerkve.
Dne 15. marca 132^. je nemški kralj Ludovik stopil na italijanska tla. Ludovik ni prišel kot ozna-njevalec mini, nego kot vojskovodja, kot pripoznani poglavar vseh Gibelinov in kot sovražnik rimskega papeža. Ker ga je bil papež izobčil in preklel, ni mu bilo treba imeti nobenih ozirov in mogel se je odločiti, da gre v Rim in si dene na glavo cesarsko krono.
Papež Ivan XXII. je poskusil z novimi prekletji preprečiti namen kralja Ludovika, ali prekletja niso nič zalegla. Rimljani še niso vedeli, naj li stopijo na kraljevo ali na papeževo stran. , Pozvali so najprej pa-pea, naj zapusti Avignon in pride v večno mesto, ali ker se papež ni odzval, se je ljudstvo uprlo proti papeževim namestnikom in jih pregnalo, ter pozvalo kralja Ludovika, naj pride v Rim. Ludovik je bil premagal Pizo in je 7. januvarja 1328.- prišel v Rim, kjer se je nastanil v papeževem stanovanju.
Dne ji. januvarja *e ;e sešel rimski parlament in je podelil Ludoviku cesarsko krono. V nasprotju s tradicijami izza časa Hohenstaufov se je Ludovik postavil na stališče, da podeljuje cesarsko krono rimsko ljudstvo samo in da nima papež na to nobenega vpliva. To je bilo prvo demokratično kronanje v starodavnem Rimu. To kronanje se je izvršilo z nepopisnim sijajem, Dva škofa sta Ludovika mazilila, v imenu j-imskega naroda pa mu je cesarsko krono posadil na glavo slavni Rimljan Sciarra Colonna, senator, ljudski kapitan, vodja papežu sovražne strani. Sciarra Colonna, ki je 25 let prej v goreči palači v Anagniju na prestolu sedečemu Benediktu VIII. nastavil meč na prsi in mu pahnil z glave trikratno papeško krono, je sedaj kot pooblaščenec suverenskega naroda držal v rokah cesarski dijadem in ga izročil izvoljena! ljudstva.
Papež je besnel v nepopisni jezi. Proglasil je to kronanje za neveljavno, preklel cesarja, novic in napovedal proti njemu križarsko vojno. S tem je papež le poostril sovraštvo, ki je vladalo proti njemu. Cesar je prej omenjenega Marzilija iz Padove imenoval za duhovskega vikarija v Rimu. Takrat je Rim štel kakih 50,000 prebivalcev, med katerimi je bilo 2163 du-hovskih oseb. Marzilij je delal na to, da bi bil papež Ivan XXII. odstavljen. Miioro duhovnikov ga je podpiralo. Zastopniki duhovnikov in vernikov so začeli pravi proces proti papežu in so se zedinili naprositi cesarja, naj papeža Ivana XXII. kot krivoverca od-stavi.
V zgodovini rimske cerkve in rimsko-ncrriskega cesarstva je 18. april 1328 eden najpomembnejših dni. Ta dan se je sešel rimski parlament. Na stopnicah cerkve sv. Petra je stal prestol, na katerem je s cesarsko krono na glavi in z žczlotn v roki sedel Ludovik, cesar po volji rimskega naroda. Okrog cesarja so bili zbrani velikaši, duhovniki in sholastiki in ljudski zastopniki ter poglavarji, spredaj na trgu pa rimsko ljudstvo. Se nikdar ni videl večni Rim takega cesarsko demokratičnega prizora.
Ko je nastal mir, je stopil na govorniški oder neki frančiškanski menih in trikrat s povzdignjenim glasom vprašal: "Ale je kdo tu, ki hoče zagovarjati duhovnika Jakoba iz Cahorsa, ki se imenuje papež Ivan XXII.?" Ker se ni nihče oglasil, je stopil na oder neki opat in prečitaL^esarjevo sodbo. Papež Ivan XXII. je bil s to sodbo proglašen "za krivoverca in mističnega antikrista" ter vsled tega odstavljen. Cesar je izrečno prizhal, da je s to sodbo izvršil sklep duhovščine in naroda. Cesar se je v tem postopanju točno ravnal po naukih monarhistov, ki so trdili, da je papež podložen cesarju in koncilu, da ima cesar pravico, papeža soditi in kaznovati in da smejo papeža, ako se ne ravna po verskih predpisih ne samo duhovniki nego tudi verniki odstaviti.
Papež Ivan XXII. se je proti temu vojskoval kakor blazen. Cesar je seveda tudi papeža sovražil iz dna duše in je z dekretom z dne 28. aprila 1328. obsodil papeža Ivana zaradi krivoverstva in žaljenega veličanstva na smrt. fHK^vUL^il cesar mogel pai>eža doseči, bi ga bil dal gotovo obesiti.
Logični zaključek teh korakov je bil pač ta, da je cesar izbral novega papeža. Minoriti so zalite vali, naj postane papež duhovnik njenega redh, ki bo stal na stališču, da se papež nima vtikati v posvetne zadeve in ki bo živel v evangelijski siromašnosti, kakor apostoli in papež Celestin V. Cesar je ponudil papeško krono tninoritskemu menihu Petru iz Korbare, čisto navadnemu klošterskemu tq>cu, ki o političnih in državnopravnih vprašanjih ni ničesar razumel in že zato ni bil kos silno težavnim nalogam protipapeža.
Dne 12. marca 1328. so se Rimljani zopet zbrali pred cerkvijo svetega Petra. Cesar je sedel na svojem prestolu, poleg tega pa je bil pripravljen papežev prestol. Beneški škof je trikrat vprašal narod, če hoče fratra Petra iz Korbare za papeža. Dasi bi bil narod raje videl kakega Rimljana kot papeža, je vendar soglasno pritrdil nasvetu beneškega škofa. Nato je vstal cesar in je fratra Petra slovesno proglasil kot papeža ikolaja V. Cesar je novemu papežu nataknil ribiški tan na prst, mu obesil čez rame papeško oblačilo in posadil na svooj desno stran. Pred začudenimi
Rimljani je sedel cesar, ki so ga Rimljani sami izbrali, in papež, ki so ga Rimljani sami izvolili. Beneški škof Jakob je novega papeža mazilfl, na kar mu je cesar lastnoročno posadil papeško krono na glavo.
Po sodbi cerkve je bil veliki Ilohenstauf, cesar Friderik II., najstrašnejši sovražpik papeštva. Zdaj so duhovniki spoznali, da je bil Friderik U. še prav nedolžen človek v primeri s cesarjem Ludovikom. — Cesar bi se Friderik II. nikdar ne liil upal storiti, to je Ludovik storil brez'strahu. Ludovik j»?\dal z brez-primernim pogumom boju med cesarstvom in papeš-tvom revolucijarno in demokratično smer. Kakor so se časih papeži pridružili demokraciji, da so njene moči mogli porabljati za boj proti cesarjem, tako je zdaj cesar apeliral na demokratični princip o veličanstvu naroda in je s tem principom šel v boj proti papeštvu. Ludovik je sprejel cesarsko krpno ne iz rok papeža, nego iz rok naroda in povrnil je narodu pravice, da po svoji volji izbere papeža. Cesar je vse kardinale proglasil za krivoverce in prepustil, da izvolijo duhovniki in verniki poglavarja rimske cerkve.
Te radikalne premembe so bile posledica tega, da je papež rezidiral v Avignoni in od tam začel brezumen boj proti cesarju. A že sedaj sta bili obe'oblasti, ki sta se borili na prvenstvo, papeštvo in cesarstvo, samo še senca tega, kar sta bili v prejšnjih stoletjih. Vsled poraza papealt Bonifacija VIII., vsled bega papeža v zakotno mestece na Francoskem, je papeštvo za vedno izgubilo svoje svetovno gospodstvo. In istotako je krona Karola Velikega izgubila silno mnogo svojega sijaja, ko so po padu Hohenstaufov priznali Habsbur-žani rimskemu papežu primat in imperatorsko oblast, Ludovik pa je krono sprejel iz rok nekaj ^tisoč Rimljanov.
Ti Rimljani niso bili cesarju dolgo časa zvesti. Cim se je pokazalo, da cesar ni v stanu ugnati neapolj-skega kralja, so se Rimljani obrnili od njega, posebno še, ker je cesar od njih zahteval denarja za vojne namene. Cesar je moral takorekoč bežati iz Rima. Radikalni prevrat, ki ga je cesar provzroči! v Rimu, je bil v nekaj urah uničen. Neapolitanci so bili z navdušenjem sprejeti in so brez odpora izvedli restavracijo papeštva.
Kakor je bil začetek cesarjeve vojne v Italiji izredno'srečen in sijajen, tako žalosten je bil njen konec Samo osem mesecev je bil cesar gosjxxlar Rima, od aprila 1329. 1. je bil v Pizi, decembra tistega leta pa je moral oditi v Nemčijo. V Italiji je bila njegova stvar izgubljena, stranka Gibelinov je razpadla, velika večina mest je protipapeža Nikolaja V. izročila, oziroma prodala Ivanu XXII. in ga poslala v Avignon. Ta proti-papež, ki je leto prej najstrastneje preklinjal "krivo-verskega duhovnika Jakoba" je pisaril zdaj pasje ponižnosti polna pisma na "najsvetejšega papeža Ivana XXII." Zaslužil je svojo usodo: izberačil si je milost in umrl v zaničevanju. Z vrvjo okrog vratu je moral stegnjen kakor pes ležati pred papežem in prositi odpuščanja.
Ivan XXII. je triumfiral. Odpustil je temu naj-klavrnejšemu vseh ptoti papežev, kar jih je kdaj cerkev videla, sprijaznil iti pomiril se je z Rimom in z vsemi drugimi italijanskimi državami in prišel je v položaj, da je lahko ošabno odbil mirovne |H>nudbc cesarja Friderika.
Papež Ivan XXII. je umrl dne 4. decembra 1334 v Avignonu. Učakal je starost qo let. Dolgo let je bil vladar kristjanske cerkve in provzročil neizmerno mnogo zlega. Ljubil je edinole denar in kupičil zaklade, to je bilo edino hrepenenje njegovega srca. V svoji, iz politične omejenosti izvirajoči gospodstvahlqmosti je provzročil silne boje, neizmerno prelivanje krvi in pa razkol v cerkvi. V tem, ko so se radi njega prepirali narodi, ko so tuje vojske morile, požigate in ropale, se je papež — kadar ni prešteval svojih zakladov — kratkočasil s sholastičnim spintiziranjem. Se v zadnjih letih svojega življenja ie provzročil silen vihar verskega značaja, ker je naenkrat začel učiti, da duše pred sodnim dnem ne vidijo Boga. Ta nova in gotovo brezpomembna dogma o nebeških razmerah je naletela tia najhujši odpor. Tudi najvišji duhovniki, ki so stali sicer na papeževi strani, 'so dolžili papeža krivoverstva. Sinoda v Vincennesu je proelasila, da je ta nauk kri-voverski in papež — nezmotljivi papež! — je moral svoj nauk preklicati.
Vladanje papeža Ivana XXII. je velepomembno za svetovni razvoj. Ta papež je izpodkopal katoliški duhovščini njen velikanski vpliv in je obudil politični in verski od]>or proti rimskemu papeštvu.
Ivanu XXII. je sledil Benedikt XII., ki je bil kronan 6. januarja 1335. Nekateri zgodovinarji pravijo, da je bil ta papež sin nekega mlinarja iz Saver-duna v Languedocu, drugi, da je bil sin papeža Ivana XXII. Tako Iakomen in kornmpiran kakor njegov prednik, pač Benedikt ni bil, a sovražil je vse "krivo-veVce" in jih neusmiljeno preganjal. Benedikt XII. je umrl dne 25. aprila 1. 1342. Veliki italijanski pesnik Petrarca mu je očital, da je bil skopuh in pijanec, ohranjena je pa tudi sodba nekega višjega duhovnika, ki je o Benediktu pisal:
lile fuit Nero, laicis mors, vipera elero, Devius a vero, cuppa repteta mero.
Papeški prestol je zdaj zasedel Klemen VI. Izvoljen je bil, ker se je s kardinali domenil, da si med seboj razdele cerkvene zaklade. Klemen je ljubil bogastvo in razkošje in je bil skrajno nemoraličnega mišljenja. Kake nazore je imel o svojem dostojanstvu, kaže izrek: "Papež, ki zna svoje rokodelstvo, si hitro napolni blagajno". No, Klemen VI. je res znal svoje rokodelstvo. Drl je kristjanske narode kar se je dalo in na vse načine.
Izza vladanja tega papeža bi bilo zlasti vredno popisati, kako italijansko narodno in politično papeštvu sovražno gibanje je provzročil ljudski tribun Cola de Rienzi, vendar smo primorani to opustiti, ker ne spada prav v okvir te razprave.	(Datje frih.)
7T

Ali želite postati iieodrlfteii,, ali /elite imeti svoj lasten dom ?
mi Vani ponujamo obojo v .
jugovzhodnem Missouriju,
kjer je zdravo podnebje, kratka, mila zima, dolgo in ne prevročo poletje, kjor na gorski planeti,v črni zemlji dozori najlepšo žito in rast« najbolj soenata trava, kjyr živinoreja Hkor nio'no stane, pa velikanske dohodke, kjer raste izborno sndjo, sooivje in druga zblenjava, ki bo kaj lahko spmvi v denar, kjer bo čisti studenci in potoki, bogati gozdi, kjor železnico križajo ozemlje ter gu vežejo z najboljšimi trgi.
Mi Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Nikjer na jugu, zapadu ali Beveru zamorajo vspovati slovenske naselbine boljše kakor tukaj, kjor lahko postane v kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku.
CHARLES PETERS,
VHa vprašanja pošiljajte na slovanski oddelek: A. M. Knobel, Mgr. 315 Dearborn St., roon>217-223 Chicago, III.
Obleko, površniki, zimsko suknje.
Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimsko obleke za delavnik in praznik, ^pvreyiki in zimske suknje. Za tretjino coneje kod drugod«
Nase ceiie oblekam so: $5.00-$22.00 " zim. suknjam $ 4.00« $ 23.00
Nnša zaloga je najboljša in najmodernejša na trgu. Vso je izdelano po najnovejšem kroju. Ceno so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleko za dečko in otroke. Najstarejša unijska tvrdkn.
Telefon—Canal 11 08
<S>"
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave, won Mm
<s>
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličon zdravnik, obiskujte torej Slovnna v svojo korist.
©
©
SLIKA PREDSTAVLJA
uro za dame.
Pokrovi so pretegujem z zlatom Gold filed, jamoeni za 20 let. Kole-Bovje na razpolago Elgin ali VValtham. Zdaj samo
Mož, osreči svojo ženo in kup^ji uro za božično darilce,
Jacob Stonich
8» E. Madison Nt. Chicago, lil.
i iemu pustiš od nevednih zobo, zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zob$? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simoneb
Zobozdravnik.
544 BLl E INLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.