\ GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK ^JJ^Oj^j Glas Svobode. i ' i GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "0D BOJA DO ZMAGE"! ^ "KDOR NE MISLI SVOBpDNO, SE ME MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 50 Chicago, HI. 15. decembra 1905 Leto IV . ' 1 ■ ■ ■ ■ ——*— Razgled po svetu. RUSIJA. "Polot&j v Rusiji postaja Čedalje bolj aeznosen. Revolucija dosegla je vrhunec. V Rovalu razorožili so tri polko peščev, katere btratijo kozaki. Aleksander Newsky polk v Petrogra-du se Je uprL V Manžurijl so uporni vojaki pobili mnogo Častnikov. Moštvo nekaterih polkov pa je sklenilo, da ne bode na upornike streljale paC pa da prestopi v njih vrsto, ter se a njimi bojujejo v dosego njih zah-tev. Obupana poroClia dohajajo Is Azija. VSe nekaj tednov je snano da v tamošajl armadi vlada nesadovoij-aoat V Harblnu pripetili so se tavao tar ki dogodki, kakor v Vladivstoku, kajti tanoAnjs armada se Je uprla, ter odpovedala pokorščino. Armada strada Vojaki zahtevajo da M jih pošlje v domovino, kar se pa me sgodL Bolniki in ranjenci nimajo postreft-be, radi tega Jih pomre na tlsoCe. Armada ne svraCa krivde na generala Ll-nljeviCa pa« pa na oskrbovalne' uradnike. General LlnijevlC se trudi, da bi odpravil nedostatke, vendar do sedaj se mu to ie ni posrečilo. Dne 5. decembra Je neka revolucl-Jonarma Cena ustrelila s samokresom generalnega poroCnlka Saharow-a. Ta je bil poslan v Saratov, da bt-tamkaj kmetsko ustajo zadušil. Postopal J« kruto in grozovito proti kmetu. Radi njegove krutosti pridali, so mu Ime "krvni pes". Morilka, katero so ssprll, izjavlja da Je bil Saharov od revolucijonarne stranke vie davno obsojen na smrt. ( Ta dogodek napravil v Petrogra-du muCen utls, kajti boje se, da bi tamotajl revolucljonarjl utegnili slediti tema zgledu. V HJkadinodsrju so uporniki naskočili tamošnjl arsenal, ter si priborili 16.000 pušk, katere so potem med upornike razdelili. Došla poročilo trdijo, da Je bilo pri tem 1500 oseb ubitlb, a koliko ranjenih se pa le ne ve. Na splošno, se pa ljudstvo pripravlja na odporen boj. Iz Dunaja došla poroCUa Javljajo, da prihaja veliko begunov v Avstrijsko Poljsko. VeC teh dospelo je v, Lvov, kjer pripovedujejo gorostasne dogodke In podrobnosti o ruskih dogodkih. Klanje Udov še ni prenehalo. VeČina v Avstrijo prlbeglih so ftldje. Da pa Avstrijo s svojim pohodom ae osrečijo, si lahko mislimo. Delegat je kongresa zamitev so izrodil grofu Wltteju a pomeni oo, v k*-torej poudarjajo, da ljddstvo zahteva splošno volilno pravioo. V spomenici naglašajo, da oplošna volilna pravica bi ne bila prav za prav t njih korist, pač pa da s« a privolitvijo te, zamore zabranltl. anarhijo, ter aa U aaCln rešiti državo pogube la propada. Wittejev odgovor na to spomenico pričakujejo v kratkem. Unij« brzojavnih in poštnih vslat-bencev so sklenile, da s štrajkom nadaljujejo. Poštne pošiljatve se odpošiljajo le a pomočjo policije ln vojaštva. Polo-iaj je še vedno nespremenjen. V Vladi vostoku Je bil zopet vojaški punt; ker Je neki častnik zabodel u-pornega vojaka, navalili so vojaki na Častniško kazino. Častniki so se branili z revolverji. Vendar se bili trlj« častniki ubiti. Zaprli so 47 vojakov, ki Jih bodo najbrl vse postrelili. Tudi t Mandiurlji ln sosednji Sibiriji se širi punt med vojaki. Grof Wltte dsl Je predsednika Kru-stalefa ln člane eksekutlvnega odbora delavskega sveta zapreti, kar Je med delavci provzročllo silnega hrupa. Vse socljalne, delavske ln sllčne skupin« prirejajo shode, na katerih napadajo vlado in pri katerih glasujejo za splošni generalni strajk, kajti s tem hočejo svoje zaprte voditelje o-svobod t ti. Posledica Wittejevega dela bode generalni Btrajk in konečnl boj med proletarcl ln vlado. Delavske voditelje, dal Je Wltte zapreti na šeljo kapitalistov, kateri zahtevajo preganjanje delavskih agitatorjev. r»r mu, pi cuuu do Ttruatalefa zaprli Je ta pvoje mneuje Izrazil: Najprej nastane takoj po božiču generalni štrajk. Delegatje, katere smo razposlali na razne strani, poročajo, da je ljudstvo predlog za generalni štrajk z navdušenjem sprejelo, ter da Je cela Rusija pripravljena, ne le na generalni štrajk, pač pa na splošno revolucijo. Večina delavcev nas trdno podpira Čeravno Jih lakota sili, da odnehava-jo v Izvedbi svojega političnega mnenja. Priprave za splošno ustajo bo dokončane, vendar do zmage pridemo le takrat, Ce nas vojaštvo podpira. Na vojaštvo se pa lahko zanašamo, kajti k propogando, smo vže toliko dosegli da Je vojaštvo sklenilo vstopiti v naše bojne vrste. Tudi kmetBki stsn Je z nuni, ter nam je velika podpora, kajti ti ravno trpijo naj ve«, ter bi se radi bojevali z nami za zlato Bvobodo. Revolucljonarna stranka ima tako urejeno telegrafično zvezo, da z njo operira po potrebi po celšm carstvu." Znani romanopisec Slnklelwlcz. se Je Izrazil da so ruski birokraciji dnevi šteti. Ljudstvo Je dobro, birokracija pa tatinska tolpa. Poljaki ne zahtevajo neodvisnosti, pač pa auto-nomljo. Največja zapreka za Poljake je Nemčija, kajti, (s^ne bode privolila, da si Poljska pribori neodvisnost. Nevarnost preti da cesar Viljem pošlje svojo armado na Poljsko. AV8TRIJA. 7. dec. "Neue Frele Presse" poroča, da je 12 bataljonov pehote, ki so namedčenl v Llncu, Krakov u ln Olu mucu, kakor tudi dragonci lz Dunajskega Novega mesta dobili ukaz, od riniti na Češka Boje se namreč resnih nemirov ln bojev za splošno volilno pravit«. Dunaj 7. dec. — Cesar Franc Jolef se Je opetovano izrazil, da Je uvedba splošne volilne pravice za Avstrijo pre potrebna in za trdno določena stvar. Iz tega se toraj razvidi, da tudi ce sar fell osrečiti nllje sloje, ter Jim podstl pravico do splošne volitve Dunaj, 3. dec. — 2upa# Lueger Je v svojem Javnem govoru bičal socija liste ln Žide, Ur obenem zagrozil žl dom, da se jim tudi v Avstriji lahko pripeti kaj tacega kakor se jim je na Ruskem. Ta nJega izraz bil Je sprejet kot direktno pozvanje slediti ruskemu u* gledu. Budapest, 6. dec. — Delavci so ndr-11 v uredništvo lista "Hlrlap", pobili vBe šipe, ter razdejali uredniške prostore. Prebivalci poslopja so streljali na razgredntke, katere je konečno poli cija raz gnala. Število ranjencev Je precejšno. Avstrijsko vojaštvo pripravljeno zs rusko Polsko. Listi poročajo:V Lvovu sta pripravljena en pehotni ln en artiljerijskl polk kakor tudi en pehotni polk v Rzeszovu. Vojaki Imajo streliva ln 11 vila za štirinajst dni. Baje i majo nalogo, da so pripravljeni odkorakati na Rusko Poljsko?t? Dunaj 11. dec. — Na Ogrskem li-večl Rumunci prirejajo tajne shode ln nastopajo proti Ogrom. Njih devlza Je "Proč** z ogrskim magneti, ml na- šega cesarja ne pustimo taliti." Nekega Ogra, kateri je rumunske-mu kandidatu oponiral, so usmrtili Rumunci bb pripravim* da lzlenejo vse v rumunsklh dlsiriktab naseljene Ogre. ' Dunaj 10. dsc. — Cesar je sprejel v avdljenci poslanca dr. Perathonerja ter mu med razgovorom rekel, da upa da se bodo z uvedbo splošne in enake volilne pravice ozdravile v Avstriji parlamentarne razmere. Splošna volilna pravica Be Izkazuje za potrebno, ter se ne da več zadrževati. Olomuc, 28. nevembra. Delavci ln kmetje iz okoliških vasi so prišli popoldne v mesto, raadjall neko žgan-Jarno, priredili klerikalnemu poslancu Hrubanu mačjo godbo In razbili poslancu Prlmavesiju šipe. Posredovati so morali vojaki. Neki občinski svetnik In neki stotnik sta bila s kamenjem težko ranjena. Austerlitz, 28. novembra. — De-monstrantje so naskočili neko tovar-no; na orožnike so metali kamenje. Orožniki so streljali ter hudo ranili 7, lahko ranili pa o*eb. Dva ranjenca sta že umrla. LJubljana. — V deželnemu zboru se Je sklenilo, da se obravnavski zapisniki splsujejo in sestavljajo v slovenskem jeziku. Veleposetnlkl, kateri bo v zboru po desetih poslancih zaBtopani so se pa temu sklepu protlvlll, Jer naglašali, da se s tem Nemcem godi velika krivica. Galicijški armadnl doli so mobilizirani, kar Je v Avstriji vzbudilo ve ilko senzacijo. Svoječasno so Angleži v listih trdili, da b >de Avstrija posegla v Rusko Poljski nemir. Ogri se pa te mobilizacije boje, kajti med Avstrijo in Ogersko se Je vže Itak napeta kriza poojstrila. Ukradeni denar. Iz Krakova bo Javlja, da Je bilo v tamošnjem poštnem uradu ukradenih 27.000 kron. Torba v katerim Je bil shranjen ta denar bila Je od urada, kateri Je pošlljatev oddal pravilno za pečatjena in po predpisih zaklenjena Ob 6 uri zvečer pa prevzel Je podu-radnlk denarno vrčo, ko Je pa pregledal videl Je da manjka 27.000 kron Uvedla se je stroga preiskava. — Sarajevski nadškof Stadler škof Jeglič, enakovredna brata. V "Srpskl Rlječl" čltamo: Pooblaščenec nadškofa Stadlerja Je najel okoli 60 srbskih kmetov v Blažnju, da mu dova žajo drva z Miševlča, da se jim plača po 8 K za seženj pripeljanih drv in da jim zaslužek liplačuje koncem vsakega tedna. Prvi teden so dobili zaslužek Izplačan, drugI tedeu se jim je pa že reklo, da ni nadškof še po-Blal denarja. Ker so bile vse prošnje zaman, so se delavci obrnili naravnost na nad&kofa. Toda tudi nadškof jih Je sprejel osorno in Jim končno pokazal vrata. Sedaj tožijo kmetje bogatega nadškofa Stadlerja. ker jim ne plača zaluženlh 1000 K. Kakor Be vidi, postopa bosanski nadškof prav tako, kakor naš Jeglič, ki tudi ne izplačuje delavcem krvavo prlsluženlh grošev. Ali ne pravi katekl zem, "da Je "delav cem pritrgovatl plače" vnebovpljoč greh? dE ENA ŽRTEV KATASTROFE V DIAMONDVILLE. Katastrofa katera se Je pripetila v Diamond vlile, zahtevala Je Se drugo žrtev, nam lz naše sredine pograbila našega drazega sobrata, našega rojaka ln uda druStva Terdnjave št 10 naSega obfieznanega in priljubljenega Lovrenca Jenka. Doma Je bil Suhe vasi pri Skofjl loki na Kranjskem. Rajni Je bival v Ameriki dve leti ln pol, bil Je ožen-jen ter zapušča žalujočo udovo. Spremili smo ga k zadnjem počitku; sijajen pogreb Je pokazal, da smo vedeli ceniti njegovo priljubljenost Ameriške vesti. KATASTROFA V JAMI. V zadnjem našem listu poročali smo o grozni nesreči, katera so je pripetila v Dlamondvllle, Wyo. vsled prezgodnje razstrelbe Bmodnika. Ta nesreča zahtevala Je 21 žrtev, med temi se nahaja tudi naš rojak Ivan Smerdel, kateri Je pred nedavno časom postal ud našega društva. Njegovega trupla, kakor tudi drugih 19 ponesrečencev še niso spravili Iz globočlne, kajti ogenj In voda ovirata vsako delo tako, da je vsaka pos-kušnja spraviti ponesrečence na po-veršje nemogoča. Razstrelba Je bila tako silna da je vse na okolo podrla In razdejala vse v bližini se nahajajoče brlzgalnlce. Radi tega Je tudi omejitev ognja nemogoča. Pravi uzrok razstrelbe še ni znan. WIND80R, VT. Pomožni šerif Kinney poroča, da Rogers, katero so Jo imeli obesiti niso obesili, pač pa zadušili. Vrv Je bila predolga, ter Je obešenka grozne muke pretrpela predno je zdlhnila kajti z nogami bo je dotikala tal. Slednjič Jo Je šerif potegnil kvišku, ter na U način zadušil. Očividci so morali obljubiti, da bodo o tem moICall, vendar pomožni šerif Kinnejr Je to afero obelodanil. ŽRTVE INDUSTRIJE. Za časa, ko so stavci štrajkal! nastavili so lastniki tiskarn v svojih tiskarnah deklice, katere naj bi se v Črkostavstvu izurile, posebno pa privadile črkostav8kemu stroju. No predbaclvamo ti m—Op>+wna-stavljenkam, da so s tenir&jWo\ato-plle kot stavke v tiskarno -Poškodovale strajkujoče stavce — paC pa predbaclvamo lastnikom tiskarn, kajti z nastavljenjem ženskega spola pri črkostavskem stroju, so učinili hudodelstvo, a katerim uničujejo materinstvo pri nastavljenkah ženskega spola. 8troJ obvladuje le močan delavec, in še ta zamore le po 4 ure na dan delati, brez da bi zdravja zapravljal. Puh in gazi, kateri se izlivajo od toplječega svinca, Je vže več mladih In močnih stavcev Bpravllo v prezgodnjo gomilo. Učinek in posledica tacega dela je pa za žensko naravo še toliko bolj občutljivo, kajti ona onemogoči žensko, da spolnuje svoj naravni poklic, to uničuje v ženski, da ne more ostati zvesta svojemu Idealu — materinstvu. Pa kaj prašajo kapitalisti za to? Oni lz sile in revščine ubogih kovajo zlate tolarčke. Kapitatistkt sloj je pač totovajstvo; delavci pa morajo preprečiti zloben namen^|ega, ako nočejo podleči tolovajskemu kapitalizmu. Nekaj se mora učlnitl. Govorilo In pisalo se Je mnogo. Vendar to nam ne pomaga dosti. Med tem, ko ml roke v žepu držimo Stevlljljo se žrtve sedajnega Bistema, kateri rod za rodom spravlja v pre-rani grob. Preprečimo toraj te nakane kapitalizma. dvlgnlmo se, ter pojdimo v boj za našo pravico, bojujmo se za naš Ideal za enakopravno Blobodo. K. B. MORRISON, PREDSEDNIKOV NAMESTNIK. Za severni del države Illinois, Je predsednik imenoval Karla B. Morrl-sona svojim namestnikom. Ob enem Je tudi Izjavil, da Be druga imenovanja namestnikov v kratkem Izvrše GENERAL WESTON. Z ozirom na to, da Je mesto Šefa generalnega Štaba izpraznjeno, krojijo vesti, da bode general Weston Imenovan šefom generalnega štaba. Ta general Je sedaj poveljnik severne divizije v St. Louis, III. t RUDARSKA,DRUŽBA NAMERAVA KUPITI RUDNIK. Bksekutivni komite "Western Federation of Mlnera" je sklenil predlacati, da se v svrho nakupa rudnika podpiše mlljon dolarjev. Vsak društvenik vplačati bi moral 10 dolarjev. V temu rudniku bi delali rudarji, katere hočejo posestniki rudokopov za njih pravice prikrajšati ln od dela odpustiti. ŽENITVE ŽELJAN KMETIČ. V Elkonu, Ky., nameraval Be je neki kmetic poročiti, ter vže vse pripravil kar Je bilo potrebnega, samo listine so mu še manjkale. Seveda hodil je vsaki dan v farovž popraševati, če so listine vže došle, a njegovo popraše-vanje bilo Je brezuspeSno. Neko saboto pride k župniku, kate-rlmu pove, da je nekaj listin vle tu, a samo krstni list neveste še manjka. "Ja, koliko časa bo treba še Caka-katl," vpraSa kmet župnika. župnik mu odgovori: "To vam Jas ne zamorem povedati, le Imejte Se nekolika potrpljenja." "Ne, gospod župnik, jai nimam več potrpljenja, če te presnete pisarlje ne pridejo — bodem kar v pondeljek začel." To je bil odgovor kmetiča. NEDOLŽNOST IZ DELEŽE. V Bnhl-u, Mlnn., zagovarjati se je moral mladenič P. R. radi težke telesne poškodbe pred sodnljo. Kot pričo poklicali so tudi nJega izvoljenko, katera Je radi svoje lepote in mlčnosti daleč na okolu slovela. Sodnik Jo Je prašal po Imenu, starosti ln veri, katera vprašanja Je dekle takoj odgovorila. Na vprašanje ali Je z obdolžencem sorodna aH osvačena dekte ne odgovori, pač pa sramežljivo pobesl svojo glavico, ter videlo se jej je da Je v veliki zadregi. Sodnik poBtane nevoljen, ter reče: No, priča, ali me ne razumete; odgovorite vpraSanju "ste II s obdolžencem v sorodu ali v svaštvu?" Na to mu lepotica odgovori: "Gospod sodnik. samo enkrat sem bila." "BROOKLYN" ODPLUL. Iz New Yorka se nam poraCa da je parobrod "Brooklyn", kateri je last "Frank Zotti" Jeve parobrodne drulbe, odplul Iz prlBtanlšča, ter ukrcal nekaj nad 800 popotnikov, kateri se vračajo t staro domovino. Vest, da parobrod ni odplul, je torej Izmišljena la!. Da Je Imel nekoliko zamude, je pa krivo to, da se Je v zadnjem trenutku oglasilo večje število potnikov. V PETIH MINUTAH — MILIJON DOLARJEV. Na newyorSki borzi Je znam! špekulant H. Hoadley Imel nad milijon Bvežnjev bombaža. Dne 21. L m. je cena bombaža hipoma poskočila za pet dolarjev pri svežnju ter Je na ta način dobil v petih minutah nad milijon dolarjev dobička. IŠČEJO SE. Tukajšni c. k. avstrijski konzulat 184 La Salle Str. ISČe sledeče rojake: Jančar MIha iz Kresnic. Kormaniek Gašper iz Trevalln. Komur Je znano njih bivališče naj ga naznani avstrijskemu konzulatu. KLUB PROTI 8PANJU. V New Yorku so ustanovili klub, katerega člani so se zavezali, da ne bodo spali več kakor 4 ure na dan. Kdor spi več časa. mora na avtomatično postelj, ki ga po Štirih urah vrle na tla. V salonu, kjer se navadno shajajo, nI stolov ne zof, zato da ne bi kdo mogoče zadremal. Povišanje plače. Delavcem "American Woolen Co." v Bostonu bodo po novem letu plačo povišali za deset odstotkov. Ta družba Ima 30. tovarn. Kedaj bodo druge družbe sledile temu vzrfednt ■An,rte*!« .T. afc . j^u Božično pismo. Chicago, 15. dec. 1905. Velecenjenl gospod urednik! Mokro, Jako mokro zimo Imamo lotos, da si Je bil« jesen dokaj suha, in popito se Jo precej Atlaaovo tekočine, če bi bilo pa ie dlje snežilo in dele-valo, pa bi se morali t Čolnih okrog Toxlti in iskati Chicago z — grabljaml Nail "socialisti", kakor Vam Je mano so baje te študirali ganljive govora o drugem vesoljnem potopu ln kakor pred nekaj leti i planeti, tako bi skušali sedaj s — potopom priti do denarnic lahkovernega ljudstva. Skoda, da je Pečetova obstrukclja toliko poirla; sicer bi nekaj "iplsov" gotovo veC padlo v njih bisago. Na dvorih in dvorcih bo Imeli v srednjem veku norce za aabavo. Ti "lepi" časi se bod sedaj povrnili in imeli bomo tudi pri nas norca — v po dobi lista "Proletarca". Zavrtnlku sedaj pšenica cvete. Iz predalov stare vrečo Je potegnil "bogato" zalogo rokopisov, b katerimi bode mučil potrpežljive bralce z le stokrat rabljenimi frazami. Pred kratkim je v svojem "bedaku" izrazil željo, da bi zopet rad sedel za uredniško mizo. Mož tedaj gotovo ni mislil, d{ bi se njegova iskrena želja tako hitro uresničila, kajti 3. t. m. Je bil od 6. navzočih "socialistov" enoglasno Izvoljen za urednika novopečenoga bedaka. Prešeren za finančnega tajnika. Petrič ml. za zapisnikarja. Poštne vreče oddale se bojo v oskrbo zopet Peče tu. Za tem bila je krstlja, in krBtili bo ga za — Proletarca. General Pečo bo tedaj vendar enkrat začel z ofenzivo. Skoda da nima Se par kranjBklh lemenatarjev poleg sebe. Ti bi že kar s svojim upltjem In ploskanjem preplašili slovenske naseljence v Chlcagl. No pa saj bodo ti bojevniki tako kmalu prišli v bojni metež. Kranjski "Kuropatkln" jih bo črez nekaj mesecev le poslal v svojo trdnjave Iz katerih bojo streljali potem na — "socialnega zmaja". Is kakšnega materjala bod bombe, si lahko mislite. če pa vbo "bombardiranje" ne bo zadalo socialnemu zmaju smrtne rane, potem bodo pa zgodovinarji čez nekaj časa lahko pisali o druge j "St. Jernej-akl noči". Petrič bo pa hitel pisati tragedijo, v kateri še sam Zavrtnlk ne bo mogel zaslediti nič napačnega. Zadnje dejanje te slavne tragedije glasilo se bode nekako tako le: i. 4. DEJANJE: 1. prizor. (Prostrana dvorana. Peč« stoji zamišljen pri oknu. Na ulici velik hrup.) Preieni: fprlbeži s krvavim mečem v roki, s zavihanimi rokavi.) — Glas Svobode smo z naskokom vseli. — Val uredniki mrtvi. Ferdinanda de Peči: Dobro, isvrstno moj sin t — Kdo straži Kondata? Si verige dobro pregledal, da nam ne uide? Preiem: Ne bojte ae, ekscelenca! Vse Je v redu. Ker Je Mlo Šelesje res ie precej zarjavelo, dal aem v zvoniku kranjske cerkva po rezati vse vrvi ln s temi smo potem "izdalajca" dobro zvezali Ferdinanda de Peči: fpremerl s smehljajočim obrazom eoboj: Kje je Zavrtnlk s svojim oddelkom? Preiem: Odšel Je k narodni dvorani. Napadel bode tam zborujoče uradnike 8. N. P. J.! — Ferdinando de Peči: Vse mučilno orodje postavite na hodnik, le železno skrinjico prlneaita aem — tu noter. Poglej če so žrebljl dobro pritrjeni, in grmada pripravljena! Preiem.' Kdaj bomo začeli pa m reva r UIT Ferdinando de Peči: Takoj! Vzemi trobento in skllčl vse nai« vkup, da vidijo, kakšen strašen konec bo vsel "<» dajalec vseh iedajaloev. iMdalajea tvojega naroda", ker nI priobčil Simonovega pisma in ni hotel nam Izdati Je-dnote. Naj se pokori, nai najhujši ne-prljatelj! Preiem: Smrt nJemu! Stara maU Luclferjeva naj ga na dnn pekla polije a hudičevim oljem. Ferdinando de Peči: Pred no pa grei trobit prineai ml "knjigo postav", ki Jo Je aplsal Peter Arbaez, slavni Inkvi-zator sa izneverjeni proletarce. " Na podlagi teh postav hočem Kondatu dokazati. da je zaslužil smrt na grmadi. Jekleni mol m bliža svo- jemu koncu.. — Vsaka reč Ima svoj konec; klobasa dva, sveder pa tri. (O-UldeJ Zazrlnjalo pade. Nekako tako — le be vsebina tragedije, ki jo bo spisal naš slavni pisatelj. Ta Igra se bo gotovo VBak mesec z velikanskimi vspehl igrala na "socialnih" odrih In bo imela večjo pri vlačno moč kakor klerikalni "Mlini pod zemljo" ali pa "Lurška voda". Pod novim orlom. Zgodovinska pevest. Ponatis Iz "Slav, Naroda" drugi nm* IX. Zdaj bo Je Marl zjasnilo lice Torej je maršala le prav sodila! In zdaj sta njeno Brce prešinila veselje in ponos, da se je vladar Ilirije, slavni vojskovodja, celo v dalnjem kraju v prijaznosti In prijatelstvu nanjo spomnil. Toplo bo je zahvalila mlademu kapitanu In ga tako nujno prosila, naj počaka, da ga pozdravi tudi njen oče, da se oficir ni mogel ubraniti. Gospod Damjan Je bil Jako ponosen, da se Je maršal v tujini spomnil njegove rodovlne. Konrad, ki Je s starim gospodom prišel, pa Je s temnimi pogledi motril lepe ln v tem času tako redke cvetke. Njegovega srca so ae polastila nenavadna čutila. Sam si jih n) mogel razložiti, le toliko mu Je bilo Jasno, da to nI samo Bkrb, da Ima maršal morda vendar nepoitene namene, nego tudi ie nekaj drugega, nekaka ljubosumnost, ln videl je zdaj, česar še nikdar ni bil prav opazil, da je Mara lepa. Mara sama pa se Je ta dan prav malo menila za Konrada. Z napeto pozornostjo jo poslušala maršalovega odposlanca, ki Jc pripovedoval o po-jezdu nad Turke. Ker bo Turki neprestano prihajali čez Savo ln po Hrvatskem ropali, je Marmont zbral 5000 mož ln šel nad Turke. — Izačlfi smo popolnoma oplenlli, Blhač smo zavzeli In zažgali, je pripovedoval francoski oficir. Podili ( no Turke da Je bilo veselje. Ko je Bihafi pogorel, je sarajevski paša proall za mir. Marmont Je tako hitro ln čudovito spretno operiral, da je a svojo malo armado strahoval vso, desetkrat večjo turško vojsko. Turki sami so priznavali, da bo je vsa Bosna tresla pred njim, kristljani pa bo na kolenih prosili, naj Bosno združi s Ilirijo. In Marmont Jih je tolažil, da ae to prej aH slej zgodi ln da se bo enkrat razprostirala Ilirija doli do Carigrada. Oficir Je Še mnogo pripovedal o tej malt ekspedlcljl maršala Marmonta ln o doživljajih v tej kratki vojni. — Vse je pripravljeno, je končal da lahko brez posebnih težav zavzamemo Bosno. Maršal je stopil tudi v zvezo s srbskim knezom, a črnim Jurjem, ki se pripravlja na novo vojno proti Turkom. Oborožil je 1000 Bošnjakov in jih poslal v pomoč Črnemu Jurju. če pritrdi Napoleon Marmontovim nasvetom, se znajo zgoditi velike stvari —• ln morda se uresničijo Marmon-tove sanje o veliki Blovanski državi — od Alp do Carigrada. Konrad je bil edini, ki m ni udeležil pogovora o Marmontovih načrtih sa prihodnjoat, nago zami&ljeao nI pred ae aH pa motril Maro. Že ko Je bil francoski kapltaa odšel, je Mara vpraiala: — Kaj Vam pa je danes, Konrad? Tako ste zamliljenl, kakor bi se Vam bilo kaj posebnega primerilo. Konrad se Je nagnil k nji ln JI tiho rekel: — Razmišljal sem o tem, če je med maršalom Marmontom ln gospodično Maro Damjanovo sploh mogoče prijateljstvo. — In do kakega zaključka ate pri-ill? — Da Je tako prijateljstvo nemogoče In da se mora hočeš ali nočeš naviti v ljubezen.... čuvajte se, gospodična Mara.,., Mara Damjanova ni ničesar odgpvo- rila. * X V komisiji ta organizacijo iolatva Je generalni intendant d'Auchy odločil na korist Nemcev. Komisija Je sklenila, da naj se celo v ljudskih šolah neguje nemški Jezik, ls gimnazij in z vseučilišča pa naj bo slovenski jezik popolnoma izključen. Ti sklepi so slovansko rodoljube popolnoma potrll, samo stari Damjan nI Izgubil upanja, da se dajo ie ovreči. Posebno ko se Je skrivnostni lite-rat Pellenc iz Pariza lsrazll, da Je d'Auchy odločil v korist Nemcev samo zato, da bi marfiala Marmonta kompromitiral v očeh Slovencev, edinih zanesljivih njegovih prijateljev v Iliriji. Damjan se Je živo spominjal Marmontovih besed ln obljub in tato nagovarjal svoje znance, da poiljejo posebno deputacljo prosit mariala, naj ne odobri sklepov komisije. Ta trud ni bil brez vspeha. V deputacljl so bili stari Damjan krepki Gorjenec, kanonik Walland, Inteligentni Ravnikar !n odlični naravoslovec Hladnik. Kot tolmač jo šel ž njimi Konrad. Deputaclja je dosegla več, nego Je mogla upati. Komaj Je maršalu pojasnila, za kaj se gre, Jo bilo že tudi odločeno, da sklepi učne komisije ne dobe veljave. "Nikdar, dokler sem jaz generalni guverner," je Izjavil Marmont. "Ilirija mora biti narodna slovanska država." de Isti dan Je maršal poklical d'Aucbyja k sebi ln zahteval od njega pojasnil, ln pri U priliki sta moža trčila BkupaJ, kakor še nikdar poprej. Bila sta si od nekdaj nasprotnika. Marmont Je dobro vedel, da Je cesar imenoval d'Aucbyja generalnim intendantom prav zatega delj, da bi bil nekaka protiteka maršalu In da bi ga kontroliral. Zato Je marslkej pretrpel. Sedaj pa, ko Je d'Auchy glede šolskega vprašanja Iz samega nasprotja proti Marmontu poBtopal celo proti cesarjevim Inten-cljam, sedaj Je bila mera polna. Obema je bilo jasno, da eden njiju mora ltl, da oba ne moreta oBtatl na svojih mestih. Marmont Je bil pa tudi prepričan, da zmaga v tem boju on, ker je bil d'Auchy pozabil na voljo cesar- Jevo. j Marmont In d'Auchy sta se bila oba obrnila do cesarja In oba sta pričakovala, da pride Iz Pariza kak cesarjev zaupnik, da stvar preišče. A minuli ao trije meseci In zaupnika nI bilo In nihče nI vedel, pri čem da Je. Samo llterat Pellenc iz Pariza Je menil, da cesarjevega zaupnika sploh ne bo. In uganil je resnico. Zaupnika nI bilo, pač pa je prišel cesarjev odlok: d'Auchy Je bil odstavljen, generalnim intendantom je bil imenovan dobri ln pošteni baron de Belleville. Obenem pa je cesar odredil, da ae vsa oprava v Iliriji reorganizira. Prodno pa so jo to Izvršilo, Je poteklo več mesecev, v katerih se ,Je maršal Marmont z vsemi silami posvetil delu za korist Ilirije. Predvsem jo rešil šolsko vprašanje. Kanonik Walland je moral predelati ves načrt In pri dolgih posvetovanjih z maršalom, pri katerih je bil Kohrad sa tolmača, se je določilo, da bodo lJudBke šolo samo slovenske, v gimnaziji bo bode poučevalo v slovenskem, v nemškem ln višjih razredih deloma tudi v francoskem Jeziku. Za vseučilišče se nI določil nčnl Jezik, ker v tistih časih še nI bilo za slovenska znanstvena predavanja sposobnih mož In ker Jezik še ni bil dosti razvit. S tem, da se sploh ni določil nlkak učni Jezik, jo hotel mar&al Marmont bodočim profesorjem omogočiti, da bi lahko tudi slovenski predavali, če bi to zmogli. Pri teh posvetovanjih se Je tudi 8 Konradom bližje seznanil. Spoznal Je njegov značaj, njegovo nadarjenost ln njegovo rodoljubje. Jemal ga Je seboj na lov, kateremu Je bil strastno udan, in če sto hodila po ljubljanskem barju sta bo dostikrat menila o jako resnih ln važnih političnih vprašanjih. Konrad Je na ta način postal maršalov zaupnik ln prvi posredovalec med maršalom In med slovenskimi rodoljubi v Ljubljani ter je skoro nehotti in ne- vedfl mnogo storil, da je rasla ln se širila maršalova popularnost, časih se Je sam ustrašil, če Je videl, kako si Je marini pridobil vsa area, all če Je Bllial ljudi govoriti, da M bilo aa narod ln za deželo najbolje, če bi mar-šal Marmont postal kralj ilirski, kakor Je bil maršal Murat postal kral} neapolskl. In ta želja je postajala čedalje splošnejša. Odstavljeni d'Auchy, koteč naščuvati prebivalstvo proti maršalu, Je bil nalašč rarnesel vest, da se namerava Marmont polastiti krone in proglasiti za Ilirskega kralja. Nemci in stari plementašl so poskušali to is-korlstlti proti maršalu, a doeegll so ravno nasprotje tega, kar ao nameravali. čimbolj ae Je raznašala ta vest, toliko rajie ao Imeli ljudje mariala. Najhitreje so se te misli oprijeli slovenski rodoljubi. (Prtde • a.) STARA IN IZKUŠENA (jlINARD LINE uatanorvldena lete 1840. je bna najstarejših pbbkmobfikih dbužb. kateua prevaža čez ocean. V Italijo naravnost iz New York* Qibelaltar, Genova, Nea- _ pel Itd. PARNIK iiPipniltl" k&teri ima 20.000 tonelat IMUNA iin21.000 konjskii moči je eden najhitrejših in najbolje o-pravljenih parniku v celega sveta. Odpluje li New Torka dne 9 ianuvarja 1006 27. svečana 1906» Drugi, tudi novi, ter moderno o-premljoni parnlki z dvojnim vijaki odplujejo: •PANNONIA" 19. decembra 1906. "CARPATKIA" 16. januarja 1906. "SLAVONIA" 13. svečona 1906. F. G. WHITING, ravnatelj. , 67 Dearborn Str. chicaoo. te IMeJo ageatje! NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONICNIHI Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp. doktor Iz Unhrirsal Medical Instituta v New Yorku, SrCno se Vam »hval^jem ta Vala Otpcina tdravila, s kterimi ste oidravili mojega malega deteta VI ste otroka oidravili popolnoma po jednomesečnem idravljenji, dati mu nI mogel nijeden sdravnik več pomagati. mo poo Sprejmite dragi gospod idravnlk, »jo naiiakrenijfto zahvalo. Zajedno Vas r„oblaWam, da prijavite moje pismo v Časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hoiem prlporoCiti vsakemv bolniku, najsi trpi nakterikoli bolesni. Ostajam vedno udana in hvaleina Ida Rutilsky — 3 — 116 - DlmleyPa. Dela Čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale ho potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kta-rih slike vidite tokaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč moije in Žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužit ju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: liavma-tizcui, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, uSesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. A ko zgnbljate lase, če vas boli Želodec, dalje, za spolske bolezni, za hememide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, itn-potenco, neredno mesečno čidčenje, krvne in trebu&ne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jas spodaj podpisani potrjujem s tem drage volje, da sem veC mesecev trpel n« slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krila, tako, da mi le bilo iivljenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Pogu popolnoma tdrav po jedno-meaeCnem ulivanju sdravil, Stere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jas dam > tem spričevalo — kot doka« moje udanosti in visokega spoštovanja sdravnilke vede imenovanega tavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo s mojo sliko po Časopisih. V inak zahvale srčno udani Frank TullioviČ, — Springlield Ave, Grantford., N. Y. To spričevalo je bilo podpisano \ mo jej prisotnosti 8. septembra leta 190". Nikola Grill, Notary Public, 99Grand St. Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniiki zbor zdravnikov, oeobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To Vnru dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno iBta zdravila, ktera je vže prqje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. Če imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo na&ega imenitnega patent, električnega stroja „Statie". Ta stroj u^nja fzvrstno in zdravi: rev-inatizem, gobe, nervoziteto, i m potenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bode ta ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Eipresa(l ln z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Mcksike in Ka nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vaše) družini. > ZAUPAJTE NAM — Mi VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEONAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE DOLEZNI V KRATKEM GASO. NASLOVI Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway, "'DNE 0EE: Vsak dan od 10. do 1. ar« pop., tar od S. do fl ar« pop. — Ob torkih in eohotab od S. ara do A. ar« pop., in od?, do t. vre tvai«r. — Ob artrijah od 10. aro dop do 1. ar« pop. GLAS SVOBODE Na dnu življenja. MAKSIM QORJKI. H&nnotrivanja. Napisal Ferd. Turna. Konec liorkl* hofe pokazati, da osebe same ne morejo Izpremenltl svojega dosedanjega Življenja ln pričeti novo, ln prav zaradi tega so oklepajo ma-teriallzma, t' j. naziranja, da se izpremeni človfik in njegov način življenja ftele z izpremembo tistih živ-Ijenskih razmer, v katerih živi, da zavisi človek, ves njegov'"Jaz" lo od tega, kar ga obdaja. . Te njegove mlallbl se dale morda zbrati tako: človek se je rodil v blatu ln smradu ali ^pa so ga vrgle različne razmere v to gnjllobo, kjer Be je vdal najrazličnejšim gnjusobam in pcdivJanoBt! alt pa suženjskemu delu, kar vse Je izaesalo njegove moči. In če pride naposled kdo, ki mu zna pokazati v vsej svoji luči položaj, v katerem se nahaja; ki mn pokale, dc. tiči i v njem nekaj tiste vrednosti, s katero more koristiti celemu človeštvu; ki ga navadi v resnici spoznati smrad, v katerem Je dihal doslej — vidimo, da vobče nima več zmožnosti, pričeti novo življenje. Prepozno! — To Je rezultat, h katerim zaključuje pesnik, vi morate respektlratl človeka Že kot otroka, kajti človek — to je nekaj velikega! To je nekaj, kjer tiče vsi začetki, vsi konci. VI morate uporabiti vse svoje moči, da mu ne daste poginiti, zaradi nJega morate žrtovatl celo resnico, kajti: resnica — to Je človek---- In Maksim Gorklj pravi dalje, da ne pogrezne noben človek tako globoko v svojem blatu, da bi bile uničene s tem vBe kali njegovega pobolj-Šanja. Ali pri tem je treba vaše u-amlljene roke, da se dvigne tak človek Iz svojega obupnega položaja. Da more to pokazati, zato pripelje na oder najnižje ljudi, kl si jih moremo misliti, ljudi, ki niso več zmožni niti iluzij o boljšem življenju. Tatove, vlačuge, goljufe, karto-plrce-aieparje____ vse te nam združuje na enem prostoru, kjer nam kaže njih medsebojno življenje ln razmerje, v katerem živijo napram drugemu svetu. Med seboj žive skupno, dejal bi morda celo komunistično, ker kar si prlTvoji kdo na t* ali oni način, to deli rad z drugimi. Ves čut duševne mllobe jim Je seve že davno lzruval neizprosen boj, kl so ga morali prebiti, dokler niso padli do tega, kar so. Ksj čuda, ako je njih edino ve-aelje še: omotiti se z — alkoholom. Vse njegove osebe gomaze v smradljlvem močvirju, vse si dele bratski to živinsko življenje. Vse te podobe so le Izvržkl občne družbe, kl so izgubili že davno vero v boljše življenje. To izgubljeno vero. vero v človeka, ki biva vendar še vedno v njih, spoznati to vero, tega Jih uči star mož, romar, kar se Imenuje sam, ki ne zahteva od življenja ničesar drugega, kakor mu ravno nudi, ki vidi svoj poklic le v tem, da daje padlim pogum k o-krepitvi. In po pisateljevem mnenju ameno dati človeku kot tako okrepil-no sredstvo celo laž, samo če more s tem praznovati človek svoj preporod v sopetnega človeka. Temu nožu Je ime Luka in njegov značaj ima specifično ruski kolo-rit, ki ga velikokrat srečamo v moderni ruski književnosti ln tu zopet pri Gorkem: to Je tisti notranji nagon človeka, pomagati komu, Žrtvovati se Za koga. Luka skuša odvrniti gledališkega Igralca od pijančevanja, mlademu Pepcu kaže pot. po kateri mu Je Izhod Iz tega umazanega življenja.... vsakemu ve polno krepil-nlh In dobrih besed, ali žal da ostane samo pri — besedah. Iz tega Izvaja OorkIJ, t. J. lz popolne nemožnostl teh ljudi, pričeti novo življenje, da Be mora Izpremenltl prej okolica teh ljudi in da Jih samo pridlgovanje ne more rešiti njihovega pogina. S tem neha pisatelj ln le tuin-tam mu še pade misel na obstoječo družbo, na obstoječ red, kl Je zskrivll bedo teh propallc. Tako se n. pr. pridružuje moderni misli, da vplivajo celo Ječe na demoralized Jo človeka! Izpremenltl Je treba — kakor že omenjeno — prej okolico človeka, kij ga Je morda pripravila do tega, da Je recimo: tat. V človeku moramo vzbuditi prej upanje na Izboljšanje samega sebe. In celo 1AŽI podobe mu smemo podajati, samo če se vzbudi s tem tisti človek, kl odgovarja svojemu času, kl nosi že v sebi celo bitje tiste epohe, v kateri živi, ker le tako more biti srečen. Ali pri tem se nam vzbude nehote novi pomisleki: če bo respektlralo človeštvo zaradi enega morda celo laži, potem vendar ne more napredovati. Na to odgovarja deloma te tudi pisatelj nam: da resnice same od sebi ne prenaša noben človek. Laž v človeku služI v to, da se bori človek zopet na drugI strani za resnico, to je za napredek vesoljnega človeškega rodu. 8 tem pa nam tudi' podaje migljaj h veliki nalogi, ki jo mora še rešiti moierna filozofija. KAKO SI PRIDOBIVAJO KAPITALISTI PREMOŽENJE. 8e s: de!*:, k- al Je nekdo trdil da je Rockefeller poštenim potom pridobil BvoJe premoženje, da si ga Je sam s svojo lastno marljivostjo zaslužil. No tej tvrdltvi pač oporeka trditev milijonarja Thomas W. LawHonu. kateri nam dokazuje kako si je Rockefeller pridobil milijonsko premoženje. Najbolje nam dokazuje trditev milijonarja LawBon je priobčil v "Everybody" mosečniku pod naslovom "Tho Story of Amalgameted (zgodovina trusta za baker) članek, v katerim biča ln razkazlva nastop milijonarjev kl so združeni v trustu za olje ln čigar glava Je Rockefeller. V začetku opisuje Lawson finančni sistem v Zdr. državah kl bode BČaso-ma dobil v svojo pest vso državo, ln pravi: "6e nekaj let In ti molje bojo postavni lastniki Zdr. držav, vsi drugi ljudje bojo pa njih sužnji." On primerja ta sistem z louzljansko loterijo ln trdi, da je bila loterija z etičnega, moraličnega In postavnega stališča mnogo boljša, kakor ta sistem. On zaključuje: VI lahko vprašate, če hočem jaz razširjati vest, da *o vsi finančni Instituti in truBtl, kojlh vodje bo na WhII ulici r New Yorku, zarota, kl Ima namen vse ljudstvo oropati za njih prihranke. VI mislite, da je U trditev pretirana. Jas Izjavljam, da so vsi finančni Instituti, kl na kak način pod pretvezo, da hočejo hraniti denar in kapital ljudstva, porabljajo ta denar za sebe, ali pa ga rabijo za svoje špekulacije. To je šlo louzljanskl loteriji najboljše, zaslutila je vbozlh 10—20 milijonov dolarjev na leto, mejtem ko vrže raznim bančnim skupinam, trusiom ln korporacijam na ram« načine vsako leto na stotine milijonov. Trust- za sladkor je v enem letu oropal ljudstvo za sto milijonov, trust za jeklo pa za 5 sto milijonov dolarjev. Sedaj nt treba druzega, kakor še l>-račanltl dan, kl bode prišel po nekaj letih, ko bode 10 mož gospodarji te dežele, kakor je v te dandanes Rockefeller precejšnjega dela gospodar. Kadar ta dan pride, bojo ljudje poBtavnl sužujl teh 10 mož. Kdor ni slep, ln opazuje razvoj, bode uvldel, da ni nič nemogočega. Tu vidimo aecega človeka, kl kaže javno Bvo^lh 500,000,000 dolarjev, svoto kl reprezentuje vrednost dela 150,000 ljudi. In ta človek, si je to ogromno svoto v 40 letih "prihranil". - Tako Lawson, kl j« sam milijonar. Jaz nevem kakšni nagibi so vplivali na Lawsona,- da je razkrinkal moderne tolovaje. A eno je resnica, opisal J« novodobno piratstvo. Socialisti mnogo store sami za na-obrazbo ljudstva. To dokazuje socialistična literatura In pa napadi duBev-nlh nazadnjakov, katerih kar mrgoli v socialni stranki. • • • Za spremenltev današnjih žalostnih razmer, so najboljia sredstva Jav-na diskusija, dokazi in agitacije. Za srečno rešitev tega problema, nam pa najbolj jamči neomenjena razprava.Na tem stališču mora sledujlč zmagati resnica. Ako hočemo zboljšatl današnje razmere, tedaj moramo delovati z besedo, časniki. Bplsl In drugo raznovrstno ln v to koristno literaturo. To delovanje neeme biti omejeno, ker bi bilo nemogoče, da se misli ln pojmi razširjajo. Tu lahko vsak po svoji zmožnosti nastopi, kdor misli, da so današnje gospodarske razmere krivične ln, da Be bojo te razmere enkrat predraga- čile. Nad 80 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRBNOVXJHKI "SIDRO" ■ kot najboljši lek zoper REUMATIZEH, FOEdSTKICO, PODAGRO itd. in rasne reumatične neprillke. I SAflOi 3set. la MeL v vseh Mcaraah F* A& Eicfiter & Gol 215 Pearl Street, New York. Badaya dobite! Veliko podobo z dvanajsterioo kabinetnih slik, pri fotografu J. F. M a I y, 570W.i8,8t.bl!zu Blue Inland Dobro delo, zmerue cene. -367 Blue Island Avenue In vogal 14. ulice. Solidna trgovina oblek. Možke obleke in Huknje - (jj* n najnovejše mode po________• etM/ do............................ $25.00 Obleke za dečke ln nuk , ft O KA nje najnovejše mode po w do........ ...................SIO.OO Naši po $1.50 in $2. klobuki so najboljši t mestu. I Spodnje možke obleke ysake vrste, srajce in druge potrebščine po 50c. 75c. in $ 1. Obiščite nan in prepričajte He Na vogalu i k ulce In Blue Tsland Ave. Frank Stonich, prodajalec. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni, JOS. J KUAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za poprav-1 jen je god. instrumentov Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — sodovlco In mineralno vodo. 5/6 W. 19, St. Telefon, Canal 6296 y™^^^*^*1* iF^JJSTJJftSiPCffčSBES^te. * t Razstava bažiiiaga blaga ia IGRAČ. C- nikdar popred Vam nismo razstavili toliko zanimivih kollčnlh daril zamož-ke, ženske In otroke. Vse stvari so tako vrejene, da s! brez težave izberete kar telite. Naie cene zanimajo najbolj varčnega kupovalca. Opozarjamo Vas, da ne odlaiatež nakupovanjem za praznike do zadnega dne, ker el stem ničesar ne prihranite, Obiščite našo prodajalno* predno kupite kje drugje. Naie varstvene znamke dobite z nakupom vsakih 5c. Ako jih hrantts, prihranite si i'/a odstotkov pri vsaksm nakupu, Oblifiite oddelek, kjer so razstavljena darila In preprieall se bodete o istinltosti. Blago se razvaža na vse dele mesta in predmestja. Prodajalna je odprta vsak večer, do božiča Imamo svlraJoCe Albume »a slike — s stojali In okraienl s mealn- {T 4 goni, cene od $2.25 do........Jp I ^ Primerni Albums za dnrl'o — ■ finim okraskom od q AO 50c do.....................0«"0 Dlftave, velika ln bogata zaloga, vloie-ne v lepih fikatljah, cena f od 25c, do..............I.^O Kovček! za toafetne potrebščine, za Ionske ali moike, vsake velikosti, cene od 69c do.....4) IO Škatla za britve — s gledalom, bogato okrašena, cene od A C i\ 69c do.................... Denarnice — za motke ln ienBke, raznih vrst ln dela. « CZf"| cene 25c do.................I«OVr V zalogi Imamo razne marmornate ure, belega In Črnega deta, 1 O cena $2.50 do................M* ■ vf 1.50 »Cene za $15 Nickel Plated ure za moike — katere prodajamo po po 9T25 !n............. PozlaCene ure za ženske — JamCene za 20 let, cena od $8.50 do............... Igrače v tretjem nadstropju. Možke ovratnica za praznike, velika zaloga, raznih mod, barv In kroja, vsaka v posebni škatli — \ gA po 25c ln...................I-Ov/ Rokavice za možke In ienske — velika zaloga vsake vrsto, raznih mod ln oen. Prodajamo Jih po O O 25c do;....................^»Vyy Svilnati dežniki za moike ln ženske — nekateri popolnoma svilnati, drugI lz svile ln platna, velika zaloga navadnih In modernih držajev, tvoja "*> O ^ zbira od 98c do........ 56/,563 ^565 BW£ /5LAND AVE. i*.......iiUfefc,^..,**«*, .....^ -- jjmiHk^m ■ - , 4 ■ __ ■ — 1 II— "Glas Svobode" [The voice op Libbbty] WEEKLY Published by The Glaa Svobode Co 657 W. 18th St, Chicago, 111. latind at the Fu«t Offio. »t Chicago.*III., M Second 0Im» U«»«f__ Subscription 11.80 per year. Advertisements on agreement. , "Qlaa Svobode" Izide vaakl petek ta velja za AMERIKO: sa celo loto ................11.60 ta pol lata ............... 750 za rvropo: ca celo leto ............kron 10 sa pol leta ....... Prvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik*. Naslov za dopise in pošiljatve je ■ledoči i 'OlnH Svobode' 657 W. 18th St. Chicago, III. Dopisi. LORAIN, OHIO. Predragi mi list "Glaa Svobode". Oprosti mi, da so Ti po tolikanj ča-bu zopet oglaSam, saj veS da dan da-nee se težko pride do pisanja — aozeb-no pa za take, katerS nimamo vedno pisala v rokah je prava težkoča. No, pred vsem te praSam: "Kako Ti greT" Menda dobro, žlvlS v zadovoljno-stl, zasleduješ vedno pravo pot, ter se poteguješ za pravice, katere naj bi nam Bluille v pobolJSanJe naSega stanja, ter nam nekako ugladile trnjevo pot. po katerej gazimo v bodočnost. Le tako naprej — saj plačilo Ti ne tz-oatano, hvaležnost delavca trpina naj Ta spodbuja v boju za pravico, za katero se poganjal Oprosti, da preldem na drugo pot. Spominjal Be bode* pregovora "Blagemu namenu namenjena je trnjeva steza. Da Je to res sklepam li tega: "Socijalnl" klub v Chicagi poslal mi Je hieroglifa, v katerih bičajo naš ljubljeni Ust, kakor tudi lastnika lista. • PraSal bi, kaj imajo ti gospodje proti Vam? Kaj nameravajo s Bvojlm podlim početjem. Bolje bi bilo za njih, da se grejo učiti abecedo, a kadar se Jo prluče, naj poskušajo priti med svet a svojo učenostjo. RazvidIm, da Ti nameravajo konkurirati, vendar zagotavljam jim dane«, da od naa nimajo pričakovati noben« podpore. MI zaupamo popolnoma "Jednoti". To tudi ne zapustimo, zveatl jej hočemo ostati, ter se z njo bojevati proti neprljatelju proti "socljalistom" v Chlcagl. V avojej umazani canjl Vas napadajo. Nastopajte proti nJim kakor Je proti takim za postopati — Ne udajte ae. Naj avira "Belokranjako" Vreanlci ob-lalojem, da mene nI v Chlcagl, Marsikatero bi jim zagodel. Vendar mislim, da tudi brea mene odpravite, kajti poznam Vaa, da se bo-dete bojevali za stvar, in tudi vem, da ostanete v boju zmagonosna stranka. Tebi dragi ml Konda le rečem "uatra-jaj" — "Glaa Svobode" ne propade ln Jedaota dospela bo do zaleljene vi-line, do svojega cilja. 2eleč TI vsega dobrega ostajam TtoJ pristal Alektef BeUMtaer, tajnik. LOUISVILLE, COLO. Dne S Dec. 1905. Cenjeni g. urednik! Prosim da priobčite moj dopla v nam priljubljenim listu Glas Svobode. Ob onem Vam pollljam $1.60 naročal ne sa Ust, katerega najraje čltam, kajti ta Je najboljil slovenski list v A merikl! Spoznal sem ie iz prve izdaje, katero sem bral v Puebll. Colo., ko jo j« dobil neki rojak na ogled, da Je Ust delavakl, in sem si ga kmalu naročil; ter ostanem tudi v prihodnje zvest na>-ročnik'lista Gl. Sv. SIcer trdi neka 61 kaij/ka trojica v posebno izdanej uma-zeity — cunji, da Ust nI soeljalen ln da nJega lastnik nasprotuje socljalltmu, vendar menim, da nI potrebno zagovarjati Hat, kajti kdor ga člta ln se količkaj zaveda, ve tudi razaodltl v kakem smislu j« pisan, In kakšna Je nJega podlaga; vsak bode prlpoanal, da Je najboljil ln podučljlv Hat n slovenskega delavca v Ameriki. Zahvaljujem aa tudi valm sodrugom kateri so primerno odgovorili nesramnemu Izzivanju letaka, Izdanega od vrlih člkaftklh možakov, kojlh namen •Jo bil uničiti list Gl. Sv. in S. N. P. J. Mislim pa, da so se ti moiičkl prebito opekli, da niso, in ne bodo mogli Škodovati ne listu ne S. N. P. J. V letaku razkrili so le sami sebe, ln pokazali kakSnl "socijalistl" da bo. Nobeden zaveden delavec ae ne bode oziral na ono umazano cunjo, ter vedno stal na strani Gl. Sv. Vslm zavednim rojakom priporočam, naj podpirajo Glas Svobode, kolikor Je komu mogoče. Omeniti Se moram da nameravamo ustanoviti "junijo". Kaclb 150 mož Je vie opisanih. SIcer Je pa to težavna Btvar tu v Coloradi, ra AV o? V v. # Kdor Hoče kmalo dospeti na Kranjsko. KoroSko. Spodnje Štajersko ali v Istrljo, naj se poslužl parnikov francoske družbe Compagnie Generale Transatlantiqiie. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Yorka vsak četr-tek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent sa Ameriko in Canado na 32 Broadway St. New York. MAURICE W. KOZMIN8KI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent ua 9478 Ewing Ave, 8. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Slika predočnje zlato damako uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. A OO Te vrste ura stank le fA*«vv V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madisou St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolariey, kupite peči In pohištvo prf Jas. Vasumpaur, na voglu 16 in Paulina ul. Chicago, III BRATJE DELAYCI! Cene delnicam grejo čimdelj Tišje. Naaiga noviga parobrodniga društva parobrod "Brooklyn", je v evropejakih vodah pokazal kraaen0 prosperiteto. Z redno plovitbo je družba prifela v začetku meseca oktobra t. 1.. Radi toga ao tudi oene delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako poatane aotiwd-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so Se po $5.00 PRANK ZOTTI A CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon Izreiite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica Je vplaCana popolnoma. In se nemore veC vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, PRESIDENT. [Inkorporirana po državnih zakonih i glavnico $2.000.000, od katerih je ž« $1.600.000 uplačanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— _ M S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po |6.00 komad, in Vam prigibno pošljem avoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrbo, in delnioe mi prej ko mogoče dopošljite. 8 tem ae razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne... ............... 190.... Ceki, menice (trato) in poštne nakani ice naj m pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. ...... . , 1 JfVA : - V :, JLX . - ' . Podporna Jednota. niki: Pomoini odbor s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, 657 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, HL. Blagajnik: Fbank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. „ , i Dan. Badovinac, P. O. Box 193 La Salle, 111. Nadzor- ) JoHN Vbbsčaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Mabtin Potokih, 564 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol, 343 Fulton St. Pullman, 111. Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josip Mateo, Box 481 Claridge, Pa. Matija PbČjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. YSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Društvene vesti. ti Bolniški odbor: Društvo -Slavlja" tt L 8. N. P. J. t Chlcagu, 111., Ima svoje redne me-seCne saje vsako drago nedeljo v Mesecu ▼ Narodni dvorani na (8? 8. C«£tr* Ave. - lohn Duller, tajnik. IS W. 26th St, Chicago. III. Bratsko d mit to -Triglav" It 2. -S. N. P. J " v La 8alle, III., ima svoje redne mesečne aeje vsako prvo nedeljo v meseca točno ob aH popoldan, v prostorih II. Kumpa. Druitvo "Adrlja" št 8. "8. N. P. J.", v Johnstown, Pa., ima svoje redne »e eeCne eeje tsoAoo mdno nedeljo v me-sscu ob 2 uri popoldan na 725 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-meojeno društvo vabi Odbor. DruStvo "Bratstvo" It C B. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne eeje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 8 uri popoldan v prostorih br. Fr. MIklaoCICa na 8rg« Odbor. Drnirto "Orel" št lt "8. N. P. J." v Stone CKy, Kaos., ima svojo redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac Peteik, tajsfc, Društvo "Zora" Št. 25 8. N. P. J. v Tercio, Colo., ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Odbor. Društvo "BratJ* Svobode" št 26 S. N. P. J. v Cumberland, Wyo., ima "svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sieer ob 2. uri popoldan v mestni dvorani. MUvo "Bled* it 17 "8. N. F. J." v borate. O.. Ima »vojs rodne msesčne seje vaško prvo nsdsljo ▼ mesecu ob 8 url popoldan ▼ pr-štorih tasta Yr-banka. Alexander SsichnKzer, tajnik. »78—10th Ave., Letata, O DruAtvo "Edinost" It. 12 "8. N. P. mesečne seje vsako prvo sredo v mase-crn s m- - Manaj Upor House. M. Zugel, tajnik. P. O. Bok 127 Murray. Utah. Druitvo "Zarja" it 15 "8. N. i«. J.", v Ravensdale, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako sadno nedeljo v mesecu. v dvorani g. F. Ludovtk-a v Ravensdale, Wash. Odbor. Slovensko narodno bratsko podporno dnaktvo "Bratstvo Naprej" *t t. "8. N. P. J.", v Yale, Kaos., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldan, v slove« ski Narodni dvorani pri sob. Dolar! Frank Lev se, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" IL 20 "8 N. P. J." v Blr, M hm., tma svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo mesecu v prostorih br. Jos. SeliUcar Ja. J. Somrak, tajnik. Box 62 Bly, Mlnn. Društvo "Orel" št 21 "8. N. P. J. v Pueblo, Colo., hna redne mesečne eeje vaško prvo nedeljo, ln vsako prvo po 15. vaaoega meseca, v dvorani M Kochevar-Ja 1217 Eller Ave. Odbor. Društvo "Edlnoet" št 23 S. N. P. J. v Darragh, Pa. Ima svoje redne mesečne seje vsaLo prvo nedeljo v mesecu, v dvorani Wm. Slnger-Ja v H-renlngtov. i, Pa Odber. Bratsko društvo "Sokol" »t 11 spa dajoče v "B. N. P. J.". ▼ Realm, Wash., Ima svoje redne mseeOne eejs vsako prvo nedeljo v meeeen pri br Ivan Malenfrek-u. Odber. Druitvo "Trdnjava" »t IS "8. N. p. j.", v Rock Springs, Wyo., Ima svoje redne meeečne seje vsako prvo nedeljo v mescu Ob • uri dopoldan. Ivan Labor, taja*. Društvo "Danica" it 28 8. N. P, J. v Tri mountain, Mich., ima svoje redne mesečne aeje vsako drugo nedeljo v mesecu. Matija Llkovtt, tajnik. R0D0YITNA C0L0RADA In sc doseže skoz Denver &Rio Grand© R.R. "Najlepša najbolj6a razgledna pot celega šteta." Colorado ima rodovitne doline, naravne prikazni tem jednake se ne dobi nikjer drugod pod solcem. Smehljajoča polja zibajoČega se iita, drevesa pa se lom« ljejo pod težo sladkega sadja, brez številne črede šivine in ovac se vidijo povsod ako s« pelješ skoz ta razgledni psra-diš na zemlji. Informacije glede vo-iuje, zemljevidi in literatura se dobe prosto na zahtevo........ S. K. HOOPER, O. P. & T. A. R. C. NiCHOL. General Agent Denver, Colo. 242 Clark Str., Chicago. Kdor želi postati forman mu priporočam najnovejši Slovenheo-abolbSii^ bečkie, kateri je jakorazumlivo sestavljen, in se v najkrajšem oasu angleščine bres nilteUa nauči. Velikost žepne knjilioe, oena ji je samo 60oentov katere se lahko v poštnih znamkah naročilu pridene. V. J. Kubelka, •9 Dearborn St. Chicago, III. Hermanekov Angelika balzam je najboljSe krepilo. Kedar telo alabi in so njega moč čimdalje boljinbolj zmanšuie te-daj potrebuje želodec krepila za prebavljenje. da ojači črevn in led vico Hermanekov angellka balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko ptmtaue kri nečisto, s« pretaka nepravilno in postaja razkrojna, telo ne dobiva dovelj jakoBti, torej slabi in razpada, priBtopno je boleznim, norvoznosti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še drugo bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam jenaj-boljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. Cena 75c; po pošti 85c. Izdelujo in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 8o. Centre Av. Chicago 111. Edina vi nama, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije nase vino, trdi. da še ni nikdar v svojem življenju pokuBil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil P. Hehoenhofen Brg. (Vs. Najboljše pivo je So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111. John. J. Dwyer <17tt Blue Inland Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in drugim Slovauom v obilen obisk. Postrežba točna ln solidna J. J. Dwyer, 679 Blue Island hi. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. £2—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island he. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul, pa do SO^dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar bo posojuje na posestva in zavarovalne police. 49 NEKAJ PODAKTOV O Severovem slovenskem almanahu." 491 49 t 4H P I« I** W 49 |49 « I« 4S I«! 49 * 49 I« 49 € I« 4* 149 * 49 43 49 49 49 4fi >49 49 49 Jo le pripravljen sa raspošlljatev. Stal nas je veliko denarja. Časa in dela Obsega koledar ta vsak mesec, s napovedanjem vremena, Ltd. Razpravlja vse potrebno o boleznih in njih sdravenjn. Članke Je napisal zanesljiv zdravnik. Obsega zanimiv pdduk in statistiko, valno sa vsakega «talca Po njegovih straneh Je vse polno dogodbie, dovtlpnth ln zmeinih. Ima 12 praznih stranij sa zapiske. Izdaja koledarja obsega ved ko 100,000 Iztlsov. Jeden Iztia je sa vas. Dobite ga sastooj pri vseh lekarjih ali trgovcih, kl prodajajo nafta zdravila, ali pa nas obvestite po dopisnici ln vam ga bomo poslali._ _'_ Nate zdravila ss le prodajajo vsft ko Četrt stoletja. Rabi jih danes vsfl ljudij kot kdaj poprej. Ce jih ne dobite v vaii lekarni pošljite svoje naročilo naravnost na naa Mi plaCamo ekspresne stroške pri naroČilih sa 11.00 ali več. Za 15.00 si lahko izberete » »«.00 vrednosti v sledeClh zdravilih. ZDRAVNIŠKI NASNETI ZASTONJ. Severov balzam za pljuča ozdravi kašslj, pre-hlajenjs in vse bolezni grla ln plJuC. Cena 2S ln SO centov, Beverev ialodCnl gren«so krepte prsbavljavne organe, pospešuje spotit, krepCa telodeo v celem telesnem sesUvu. Cena ŠOo ta 91.90. Severovo elje sv. Qotharda zdravi Cadstao hitro opekline, oUklins, vnstjs In drags rev-maCCns in nevralglčne bolezni. Cena »Oo. Severov tivljenskl balzam, zdravi ln okrepCoje vrak organ v telesnem sesUvu. Cena 9100. 8« v« rov o zdravilo za obleti In Jstra odpravi seal so kislino od telesa, ravno tako oblstne kamenCke ter odstrani igoCe odvajanje vode In vss drugs bolezni teh organov. Cena 75c in 9100. Severovo sdravllo za oblzti suoon..sCa.. .. Sevsrovo zdravile zoper S°toT° nesljlvo zdravilo »oper gliste vseh vrst, ter krepCa Črevesje ln Je posebno dobro zdravilo sa otroke. Cena 85c. Severov Ženski regulstor odstranjuje bolezni pri meseCnem Cistenju, krepCa organe ter zdravi bolezni, na katerih veliko lensk dandanes trpi. Cena 9100. Severov krCIetlleo je dobro zdravilo soper krC In druge zastarane bolezni ter pomaga organom pri Cistenju telesa Cena 9100. Severova febrokura Je zdravilo, kl gotovo od strani mrzlico, malarijo, raznovrstne druge mrzlICne bolezni itd. Cena 76c. Severova srCna tonlks ozdravi arcs in drugs srCne organe, krepCa onemogle irCne stene in lile ter ozdravi tudi vse druge srCne bolezni. Cena 91.00. Severov prašek preti glavobolu tn nevralflljl Js izvrstno zdravilo proti vsakovrstnemu gla-▼obolu ln nevralgijl. Popolnoma neikodljlv. Cena 36c. Severova tonlks za lass zsbranl posebno padanje las, ozdravi prhute ln poepetnje rast las. Cena 2Bc. Severovo sdravllo zoper revmatlzem odstrani in zdravi Čudežno hitro nevralgfc> v boku, trganje v krilu ln vse druge revmatične bolezni. Cena 91.00. Severov laksoton Je prijeten sa utiranje, odstranjuje telesno blato na lahek naCin, ozdravi kronlCno zabasanost Cena Mc. Severovo mazilo zoper garje je zdravilo prve vrste posebno proti garjam ln drugim podobnim kotnim boleznim. Cena SOc. Severov Nervoton zdravi beznoet, glavobol, potrtost nervoznost, alkoholizem ln druge nervozne bolezni. Cena 91.00. Severova mast za rans ln ureznlne, premrzlene rane zaceli Izvanredno hitro. Cena SSc. Severova zdravila zopsr kurja eCeee odstranijo mehka In trda kurja oCesa In raznovrstne bradsvice. Cena 25c. Severovo zdravilo zoper kolero je dober lek proti koleri, krCem, gritenju In driski. Cena 25 in 50c. Severove krogljlce za Jetra so majhne a izvrstno delujejo. Odstranijo glsvobol^dravs zlatenico in vss drugs Jetrne bolezni. Cena 26c. Severovo zlato mazilo za oCI ozdravi vnetje In ranjene trepalnice itd. ter prepreCi JeCmen. Cens 26c. Severovo zdravilo zoper kstsr ozdravi poletno mrzlico In prehlajenje v glavi. Cisti ln miri sllznostl v nosu. Cens 25c. Severov pralek za otroke, sa otroiko koto po kopanju, in za mole po britju. OmehCuje In ogladl kolo. Cena 25c. Severov zdravilni obllt (flajlter) lsled bolestne milice in Členke. NaJboljSe sdrsvllo sa krajevno omejen revmatlzem. Cena 25c. b> % 1* » i P » * ft » ft » P ft ft ft ft i ft W. F. Severa Co CEDAR RAPIOS IOWA ' dokazal ia izpadanja lan bolezni želodca. organov, — Kralj Peter in jugoslov. ve-•čer v gledališču, V torek ae je priredil na čast jugoslov. književnikom in časnikarjem v narodnem gledališču v Bolgrudu jugofllovan-aki večer. Igrala se je po ena bolgarska, srbska, hrvatska in slo-venska enodejanka. Ia slovenske književnosti se je vzeta dramaka slika "Ljubezen" ki jo je Tppifulla Ž.ofku Jelovškova. K tej predstavi je prišol tudi kralj Pe-ter. da d leni izrazi svoje simpatije atremljcnju jugoslov. književoikov in časnikarjev po kulturni zajed-nioi. — Pred nekaj mosoci zginilo je več pisem, katere bo prišle iz A« merike v staro domovino. Te pisma je spoliral postni ekspedijent Nemetz. Za ta čin so ga oeljski porotniki obsodili v 15 mosočno jeoo, — Duhovnik mod 'mašo tepen, Iz Karlovpa se piše reškemu "Novemu Listu": Da hočejo popi narod na vsak način poneumniti, je znana stvar. Tak je tudi naš pop Hegedio, ki jo zahteval od gospe Želj ko, da se inoaa vsak teden dva krat izpovedati. Ker je Željko pred kratkim zahtevala, da jo mora Hegedič vsak dan iaipovedali, se je ta uprl in ker mu ženska ni dala mini,jo je v oerkvi klofutnil. To je pa pobožni žoni bilo provoč, akoravno je bila tako srčno vdana avojemu dušnemu pastirju. Sklenila je, da se mu posveti in jo že parkrat čakala, da mu povrne njegove klofute. A šelo v soboto se ji je ponudila prilika za to. Med mašo Hegedičevo se je Željko navalila na svojega sovražnika in ga korenito pretepla, a bi jih bil pop m*no 80 obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, uUJultl i pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam jo vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili, » V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in v^e glavne znake iu to v svojem raaternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Onim ki potrebujejo zdravniške pomoči. Trpel sem grozne bolečine od revmatismu na levi nogi. V St. Louis, Mo. sem rabil tri zdravnike in mnogo žrtvoval, a pomagalo mi ni nič. Prišedši v Chicago, sem po naklučju naletel na zdravnika Ro-senblitha kateri me je 'popolnoma ozdravel. Radi tega priporočam v Chicagi živečim Slovencem zdravnika Rosenblitha. Dr. Rosenblith ordinira na vogalu 21. ceste in Ashland Ave. Ludevik Podgornik Chicago, 6. dec. 1905. MPDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y Potem sinete biti z mimo duSo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Zavo.l Dr. K. ('. Colllns-a je otvprjen <«l 10 ur« dopoldne do 5. popoldne. NAZNANILO. Slovenoem in bratom Hrvatom najtopleje priporočava, posta-rokranjakem okusu delano SMODKE. Fino Izdelane Vlriinke po najnlfjlh cenah. Zunanja naročila sprejemljeva z posebno točnostjo poštnine prosto Vsa naročila naj se noslovijo na BAKOVEC BROS. 567 S. Centre Ave. Chicago, Nižje podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejep i Telefon Telefon urada stanovanja Main 39. 928—V. Dr. F. E. Hicklin La Silit, III. fcjfe priporoča tu živečim Slovanom- Urad ima nad Strauso-vo prodajalno; »■■SALOON z dfojnin kegljiščem in IMF ■» razpolago. ToČlm sveže pivo, domača in importirana vina, fino likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek yedno na • razpolago. John Kiuflar, na vogalu Laflin i p 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago, III. Praianje glede pijače. Pri nekem banketu bilo je stav-Ijeno vprašanje, da kako vrste vi-' no je primerno za razipe ljudi, in kedaj, da ga smejo piti, into za* devno vprašanje stavilo na pisatel-Johnson-a, kaj 011 mjBli. On pa je odgovoril. "Lahko kislo vino jeza mladenče, močno sladko vino za starce ln tropinovec za junake. Ako se bi sedaj to vprašan jo stavilo pred ljudi, bilo bi edino pravilno dosojeno, da Trinerjevo zdravilno grenko yino lahko vBak rabi in ob vsakem času, zato ker pomaga telesu. Zavzema najboljše vino in najboljša zelišča, to-nemora škoditi še tako občutljivemu in bolnemu ielodou. Ako ni-,mafl slasti do jedil, ne moči, ne življenske principijelnosti, ako si bled, nimaš barve, se slabo poou. tis po jedi, ako Bi slab in nervozen nezadovoljen in vznemirjen, da ti vže nobena zdravila ne pomagajo, Trinerjevo zdravilno grenko vino ti bode gotovo .-pomagalo, zato ker delu jo direktno na prebavne organe in skoz te na cel život. Dalo ti ti bode močne mišice, dober želodec in pravilno probavLjonje. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 Sa, Ashland Ave., Chicago, III. Ozdravyeige oči je meja posebnost. m- LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjin cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. ROJAKI POZOR! 1000 mol potrebujeva v —Silver Saloon— 461-463,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne tnize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH,1 San Francisco, Carl. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJE MALCEM. Dasi je božič ali sveti večer še daleč, vendar pa je čas omisliti si božična darila. 11 pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katere brezdvomno najlažje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družine. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi so Vam zahvaljujemo m vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodete cenili in vpoštevali nase točne in cene postrežbe, sedaj namenjene edino le zanaŠe slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vstrajnost je naša zahvala, ostajam z veleetovanjem Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Točiva vedno szeže pivo in pristne druge pijače. Raznovretne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ave. Chicago, III. 391_393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. Chicago. Ill se ulita, ako sta mol in Sena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlia zavžito brano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi ki spospe&uje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena brana J spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. iomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar i bi varali ljudstvo. AH naSI čltatelji vedo, da je edino pristno Naročila za. ta na debelo ponarejati, Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS, Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speoielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, iropinjevec, konjak. PrlporoCam vsem rojakem svojo moderno gostilno, kjer točim vedno svete pivo,: najfinejše žganje la likerje in prls-tna, naravo« vina. Sprejemam rojake tudi na stanovanja In hrano. John Mlakar, 60th. & Greenfield A ves. Weft A Hid, Wis. no v vseh narodno-političnib, zlasti pu bodo z združenimi močni stremili za tem, da bo čim preje o-životvori zedinjenje Dalmacijo b Hrvatsko in Slavonijo. Jezik o-beh plemen, ki je eden in isti, se ima doslovqo nuzivati hrvatski ali srbski; v uradih in šoli ste latinica ln cirilca popolnoma enakopravni. V šolah se ima učiti hrvaška in srbska zgodovina. Narodni zpsta-tavi obeh plemen ste v deželi rav-nopravni in se imate razobešati druga ob drugi na vseh obč. uradih onih občin, kjer stanujejo skupaj Hrvatje in Srbi. — Ta zapisnik je podpisalo 23 poslancev kluba hrvatske stranke in 6 poslancev kluba srbske stranko. — Iz Ravensdale, Wash, ae nam poroča, da je pri tamočnjem deln ubilo našega rojaka Alojza Kante, doma iz Mokronoga na Kranjskem Štirje bil 22 let in zapušča tukaj enega brata v stari domovini pa mater in enega brata. Bil je član 'Jednote". Želim kupiti ali prevzeti v mestu Chicagi dobro idoči "8aloon". Ponudbe naj se upošiljajo na upravnlitvu Olas 8 to bode, Jo Royance- Naznanje vsem c. gg. naročnikom in dopisovalcem Vai dopisi, denarne pošiljatve itd. naj Be pošiljajo na sledeči naslov. "glab Svobode" 657 \V. 18. Str., Chicago, 111. Z bratskim pozdravom Upravništvo in uredništvo "OLAS SVOBODE", NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotionik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "QLAS SVOBODE". pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, 683 Loomis Str., Chicago, III. | Knjiga "OPATOV PRAPOR- j j SCAK," spisal F. R. je izšla, j i Ta zanimiva zgodovinska povest • I je izšla kot podlistek v "Slov. i j Nar." in "Glaa Svob". Knjiga i j obsega 211 strani in stane 60c. ; ! poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj j i bo zglasi za pojasnila pri uprav- i ( ništvu "OLAS SVOBODE". Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom mojo ■■■Gostilno—H dvorane za obdržavanje sej In zabav. JOSEPH POLAČEK, 683 Loomis, cor. 18 PI. Chicago, (Telefon Canal 7231) Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-šel t C. HOFBAUER. RAZNO. Moške suknje — fine ali navad, ne barve, posebne ali navadne velikosti — nikjer pod tako ugodni' mi cenami, in sicer od .00 do 25.00 OELEKE IN SUKNJE ZA MLADENČE (starost od 13 do20 let.) Krasnega kroja — trpežnega dela $4. do 18. Na vogalu 18. ulice in Blue Island Ave Izdeluje društvene znake, gum be, zastave in druge ptrebščine K-"T5 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače- "ntlns beer" in vsakovrstna vina. UnijBke smodke na razpolago. Vaace-ihu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Avo. blizo 19 ulico Cbigaoo, III. — Marija in tat. V neki španski oerkvi je neki tat oropal Marijin kip dragih kamnov in prstanov Zasačili so ga; ter spravili p;ed sodišče. Zagovornik, znani vodja španskih aocijalistov, je hotel svojega klijenta rešiti z zvijačo. S ponižnimi ^besedam i strogo vernega katoličana je vprašal najprej sodnike, ali sci kristjani, in ko bo mn pritrdell, začel je dokazovati, da njegov klijent ni tat, temuČ^o-lo pobožen, a reven človek. V najhujši stiski se je zatekel v cerkev k Materi Božji z otroško ganljivo prošnjo. In Mati Božja se ga jo usmilila, kip je oživel, nagnil so k prošnjiku. ter mu izročila drago kamenje in prstane. Predsednik je nato mirno odgovoril:'1 Radi verjamemo, da more Marija revežu podariti svoje dragocenosti, to hoče striti. Toda, zdi se nam nemogoče, da bi v takem slučaju Marija dovolila, da bi njeuega varovanca prijeli in zaprli. Ker pa jo to Marija pripustila, moramo biti na svojo žalost uverjeni, da ji je obtoženi dragocenosti ukradel." Nato je tatu obsodil zaradi cerkvene tatvine v lOletnn ječo. — Sveta narodnost. Socialni demokratje bo — to ve celi svet — brezdomovinci, ljudje brez narodnosti i. t. d. Patentiranim patriotom pa je narodnost sveta, n.pr. princu Ferdinandu Marija bavarskemu, ki se omoži b sestro španskega kraljička Alfonska in je zato postal pretečen teden Spanec. Gospodično princesa je zelo bogata, mastno a-panažo mu bode moral španski narodnost ena, dve, tri, kakor preo-bleče drug Človek srajco. Bibz-domovinci so pa vendar le socialni demokratje. —Carjeva prisega. Ruska ustava je za Nemce nekaj neprebavlji-vega. Toliko so pisali o ruskem barbarstvn in nazadnjafitvu, zdaj jim je pa ustava zaprla sapo. Vendar nekaj je treba ziniti in nemški listi so zinili. Ruski carje dal sicer ustavo, a ne izgovori nikoli besede "konstitucija" ali "ustava" ker je avojomu očetu Aleksandru III. prisegel na evangelij, da se nikdar ne odpove avtokraciji, ln ker se je oar tej odpovedal, jahajo nemški listi na njegovi "prisegi" ki je zdaj prelomijena.Prosto jiml Grenko pa je in mora biti za nem-štvo, ko vidi in občuti, da nima več vpliva na slovanski živelj, kar je toliko časa imelo. Zato tolika jeza in peneče sovraštvu! — Strašno razmesarjemo tuplo" V torek so našli na železniškem tiru med Mariborom in HoČami tako strašno razmesarjemo truplo, da se v prvem trenutku ni dalo spoznati, aH je roški ali ženska. Truplo brez glave so našli v bližini mesta, kjer se loči ptujska cesta od glavne ceste. Deset metrov naprej je bil gornji del noge, nekaj korakov dalje pa spodnji. O-koli 25 metrov od tira je ležala glava. Obraz je bil nepoškodovan a manjkal je zadnji del glave z možgani vred, ki so ga našli 5 metrov od tod. V obleki so našli pismo, naslovljeno z "cenjena komisija". Samomorilec je Gabrijel Kandolin iz Maribora in se je n-smrtil vsled revščine. V pismu prosi komisijo, naj se usmili nje-govjih treh otrok. — Hrvatsko-srbski sporazum v Dalmaciji. Kluba hrvatske in srbske narodne stranke v dalmatinskem saboru sta podpisala zapisnik, tičoč se hrvatsko-srbskega sporazuma. V tem zapisniku se nagiaša, da stojita oba kluba na stališču, da so Hrvatje in Srbi e-den narod in da so valed tega javnopravni drug dragemu. Z bog tega se bodo Hrvatje in Srbi bori-rili kot enakoporavni bratje skup- — fcJ . .-j!' Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNIC0. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bachman, 680 So. Centre Ave. Chicago. Sedaj je čas da si kupiš zimsko obleko in suknjo* da dobiš prvo izbiro najboljše delane obleke na trgu. Na j lepšega kroja dela in prilege, kakor tudi naše nizke cone, kar dola trgovino v naši prodajalni ugodno. Lope moško obleke z navadnim aii dvojnim oprsjem, v navadni velikosti, kakor tudi velike močne ozke tako tudi posebne velikosti popolnoma jamčeue v vsih ozirih, in sioer od ., $7.50 do $25. vi LAS SVOBODE I: Konklave 1. 1903. III. Tomaž Akvinskl je živel od leta 122&—1274. V Rimu bo fle sanj preklicano malo meaill. Vsi odličnejši bo-goslovcl »o morali iakati kruha Izven Rima. In ni čuda. Med 258 papell j« bilo kakih 170 Jurlstov, bogoslovcev pa prav malo in bo v Rimu aploh bogoslovje vedno prezirali, ker Jim Je vera Blužlla samo za posvetne, namene. BedaJ, ko so^ papeži; Izgubili svojo posvetno državo, je Leon XIII. Iskal cerkvenega učitelja. Cigar nauki bi mu dajali pravico, rahtevatl obnovitev posvetne države. Rosminl je učil, da naj se papei ne vtika v posvetne zadeve. Leon XIII. Je dal Roamlnlja proglasiti za krlvoverca ln Je proglasil za cerkvenega učitelja tistega Tomaža Akvlnskega. kl Je uCil, da je papei gospodar v vseh posvetnih zadevah. Prav jezuvitsko zvijačno Je Leon XIII. a proglaSenjem Tomaža Akvlnskega ustvaril najprej dogmatično podlago za svoje zahtevanje, naj bo prlpoznan kot vrhovni vladar v«e zemlje ia naj se obnovi nekdanje pe-peStvo. In ko je bila ustvarjena I a dogmatlčna podlaga, Je začel Rampol-1a delati na uresničenje papeževih as-piracIJ. Savojsko dinastijo, ki Je uresničila Ideal Italijanskega naroda, sta Leon XIII. In Rampolla poskusila najprej uničiti s socljalno revolucijo ln z republikanskim gibanjem. Pričakovala Rta, da se zcdlnjena Italija razbije na več malih državic, kl bi bile med seboj zvezane kakor so Švicarski kantoni, vrhovno goepodstvo pa bi imel papei kot vladar Rima ln obnovljene cerkevne države. Ker se je kmalu izkazalo, da se ta načrt ne da uresničiti, sta Leon XIII. In Rampolla napravila nov načrt: francosko republiko Je postaviti v službo rimske cerkve, da z mečem uresniči papeževe preten-sije. šestdeset tisoč Italijanov je padlo za svobodo ln zedlnjenje svoje domovine. Mlada Italja Je morala prevzeti deaet tisoč milijonov dolga, kl so Jih napravili neapoljskl ohešenjafikl kralji ln ničvredni papeži. Viktor Emanuel je rlakiral svojo krono ln je ie-dlnjenju domovine irtvoval neizmerno premoSenje savojske rodovlne Naj-plemenltejfil učenjaki ln rodoljubi, največji duhovi ltaljanskega naroda tiste dobe. kakor Silvio Pelllco, Con-falonlere, Plsacane, Manln, Sperl, duhovnik Enrico Tazzoll, duhovnik Ugo Bassi, delavec Anton Sclesa so morali za svoj narod v pregnanstvo, v grozovite Ječe ln na veSala. Tisoče in tisoče mladih mož raznih drugih narodov Je moralo izkrvavetl, da se Je 1*-vojevalo zedlnjenje Italije, ln zdaj ko je bilo to doseženo, sta kmetskl sin Leon In markete U domovine Maffle delala naklepe, kako bi svojo lastno domovino potisnila pod tuji meč ln uničila s tako preogromnlml Žrtvami pridobljeno edlnBtvo lastnega naroda Divja, vseskoz nemoralna vojna, kl sta jo vodila Leon XIII. In njegov Rampolla proti zedlnjenl Italiji, se nI obnesla. Ali Izkazalo se je v tem boju, kako resnične so besede, kl jih je zapisal ikof van Neercassel: "Jezu-vltjo hočejo politično cerkev, ne rell-gtjozne cerkve." Izkazalo ne je pa tudi, kako resnično je govoril kardinal Manning, ko je rekel: čuvajte se, postaviti Italijanski narod pred grozno alternativo, da se odpove aH svoji domovini ali veri; Italija ne bo ost&la zvesta veri, nego domovini. Politika papeža Leona XIII. ln njegovega državnega tajnika je s železno doslednostjo merila na to, da razbije komaj zedlnjeno Italijo ln obnovi posvetno gospodstvo papeževo. Na povelje lz Rima so tudi slovenski duhovniki dolgo let na raznih shodih proglalall, da je bil papei oropan svoje oblasti ln da je za lzveltčanje krlst-Jansklh duB neizogibno potrebno, da Ima pape* svojo posvetno drŽavo. Rim je temu tvojemu cilju vse irtvoval. Pustit je na cedilu "nesrečne ln sato sv. cerkvi posebno k srcu prirasle" Poljake; lalost nad tem činom papeža Leona XIII. Je za svoj poljski narod zelo vneta kardinala Csackega ln Ledochowskega tako potrla, da nI preveč, če se reče, da jima je ta žalost pomagala v grob. Ravno tako hladnokrvno je papei Leon irtvoval Irce. Dokler jih je potreboval, jih je v največji slU prepustil njih usodUrskl duhovniki, slepa orodja papeštvs. bo bili pahoJenl v Ječe In so v železju u-mlrall, papež Leon XIII. pa se je smehljal ln niti s prstom nI ganil, da bi te žrtve svoje politike relll strafino usode. Vatikanska politika paS nikdar ni imela ničesar opraviti z moralo, z etiko, s pravlčnoBtjo In a človekoljubjem. Narodi, drŽave, kralji, stranke — to ao vse samo figure,- kl jih v Vatikanu vladajoča tovajjSIJa za eksplo-at Iran Je verskih čustev UkorISča dokler JI kaže. potem pa jih neusmiljeno prepusti njih usodi. Boj proti zedlnjenl Italiji pa ni bit samo ljut ln poln najhujfie sovražnosti, nego tudi strupen In skrajno podel. Podlost tega boja se posebno vidi lz dejstva, da Je papeSka politika proglasila zedlnjenjfj Italije ln Italijansko ustavo za hudičevo delo, lzvrSUl bo pa to delo fremasonl, kl v svojih sinagogah molijo satana, ln kl s satanom spolno občujejo. Papefitvo je lz temnega srednjega veka prevzelo bedasto podlo ln svln-JarBko bajko o kultu hudiča ln po vsem katoliškem svetu so duhovniki Bleparili narode s to oslarijo. Leon Tazll Je bil veliki apostol tega nauka, a Je končno sam razkril, da Je vse skupaj samo sleparstvo. O huron-skem smehu vsega omikanega sveta je bil hudičev kult — to sijajno spričevalo Inferljornostl katoličanov — sramotno pokopan. A vse, kar sta počela Leon XIII. in Rampolla, da bi razbila sedinjeno Italijo, Je bito brez uspeha. Ko Je Leon XIII. umiral, al Je moral reči, da se Je zaman trudil, razbiti edlnstvo svoja lastne domovine In svojega lastnega naroda. Umiral Je Leon XIII. dolgo In težko; do Leona XIII. so papeži nekako skrivnostno umirali ln tudi volitev novega papeia se Jb dotlej vrSUa skrivnostno, saj volt sv. duh novega poglavarja cerkve. Sedaj pa je bilo to drugače. Ob smrtni postelji papeia Leona XIII. je nevidno stalo — moderno časnikar stvo ln to moderno Časnikarstvo je lstotako nevidno stalo tudi sredi kardinalov v konklavu. Časnikarstvo Je untčilo tisto mistično po-božnost In plafinost, s katero so prej ljudje gledali na važne dogodke v Vatikanu. Cerkveni skrivnostni čar, kl je objemal take dogodke, Je Izginil, sijaj, kakor bi se godili misterlj nad-človefike, navadnemu umu nepojmljive stvari, je pri kraju. Zdaj vedo v zadnji vasi, kako navadno umirajo pa-peli in kak BemenJ je volitev novega papeia: danes veruje samo Se kak Idl-Jot, da Izbira papeia — bv. Duh. Leon XIII. je bil zadnjih Sest let bs-mo fte po imenu papei. Opefial Je bil dufievno in telesno popolnoma in Je bil do cela nezmožen, Se kako stvar razumeti ln Jo preBodltl. Citati le dolgo ln mogel ln če Je bilo treba kij nI podpisati, je moral roko položiti v neki aparatSeveda se Je to svetu skrb no prikrivalo in Če so prlftll v Rim romarji, so starčka neusmiljeno vlekli iz njegove sob« in ga držali, daje mogel dati blagoslov. V teh letih je bil Leon XIII. samo fte Igrača v rokah kardinala Rampolle. Dne S. marca 1903. je bilo končano praznovanje 21 letnice, kar Je Leon XIII postal papež. Tisti dan so Jezu-vitje že začeli bobnatl: praznovati ae mora 50 letnica, kar je bila uveljav-ljena dogma o brezmadežnem spočetju Matere bolje, čel, Leon Je edini fte živeči član onega kardtnalskega kolegija. kt Je to dogmo sklenil. Tedaj Je stari lisjak Zanardelll, kt Je bil takrat italijanski mlnstrskl predsednik, v svojem listu namignil, da je papei samo fte senca, kl naj nikar ne misli na nove jubileje, nego na smrt In bilo Je res tako. Dne 4. julija 1903 Je pariSka Isdaja "New York Heralds" priobčila brzojavko lz Rima: "Večmesečno umiranje bv. očeta Je stopila v zadnji stadij." Ta Ust je IzSel zjutraj. Istega dne zvečer je be-rollnska "Volkszeltung" le poročala: "Papei Leon XIII. je smrtno nevarno bolan." Omenjeni "New York Herald" je dobil svojo brtojavko is ameriškega vzgajal tSČa monslgnora O'Conella v Rimu. {Dalje prihod.) NEW YORK. Dne 6. dec. 1905. Dragi ml urednik! Odstopi ml predalček v Tvojem cenjenim ml listu. Davno časa se Ti mlsem oglasil, pa brez zamere, saj vefi, da ml New YorSkl Slovenci smo bolj tlbl in mirni, ter da nimamo dosti prilik, da bi se pokazali med svet. Pred vsem poročati TI hočem nekoliko o naSem društvenem življenju. Da Imamo razna društva TI Je znano. Poročalo se Tt je vže od njih.,Vender nlkdo Ti Se nI poročal o naSem tamburaSkem zboru, o našem klubu "Ilirija". SIcer nas je malo, a U sme ljudi. Sviramo prav dobro, ter razveseljujemo slovenski svet z domačimi melodijami. Pred nedolgo časom praznovali smo rojstnlco našega uda Zelenca. Imeli smo se prav dobro in žldane volje smo ho zjutraj spraviti na karo, kjer smo tudi Amerikancetn pokazali, kako se s tamburlco svira — Želi smo pohvale in aplavza ni bilo ne konca ne kraja. Da smo tudi zapeli, je pač samo ob Bebl umevno. Saj naša želja je poleg tamburanja gojiti tudi petje. Temu načelu pa tudi hočemo ostati zvesti, Da klub tako lepo napreduje, zahvaliti se imamo našemu delavnemu dirigentu gosp. Jakšetu. Ta se za klub trudi ln žrtvuje in želimo mu, da bi njegov trud ne bil brozuspešen. Sedaj ko smo na potu napredka, sedaj ko smo bI v svestl, da smo premagali težave, sedaj, ko bo nimamo bati naših neprijateljev, katerih ruvanje proti našemu klubu je In bode brezuspešno, sedaj združimo se in nastopaj mo pot do svojega cilja, kateremu se vidno ln z naglostjo bližamo. NI le samo to, da se veselimo sami našega napredka, nt le samo to, da sviramo priljubljene melodije nafte domovine ob kojlh zvokih pozabljeno težave In trpljenja naftega stanu, ampak prodlrajmo z glasbo In s petjem med Slovenski svet, združimo ga. ter s glasbo in petjem pokažimo mu pot — do vzajemne edinosti. New Yortki. rr-v^IoK^! pueblo, colo, Dne 8. Dec. 1905. Farške žlahte Be čuvaj. Drži se tega reka. Pri meni je bil na hrani ln stanovanju neki Mateul Stin kateri Je v oljem sorodu z našim rev. Cirilom. U-zdrteval sem ga dva meseca a mesto plačila ln zahvale, odkurll Jo je po francoski. Dolguje mi 142.75, da bi ml plačal 88 seveda ne zmleli. Sicer naš rev. Ciril trdi, da mu gre na Fillptnah prav dobro. Zatorej rojaki, čuvajte se tega človeka, pokažite mu vrata; kaj ne, polten rod Iz kojega izvirajo taki lenuhi. Martin Kochevar. KJE JE Roza Urigel roj. Kotarpo domače Kota rjeva iz Radolj pri Bučki, stara 33 let, bolj nizko pa kedpke postave. Ušla mi je namreč koncem meseca novembra, ter se potopalado 1. dec. po Glevelandu, od tam pa je baje ušla v Chicago z nekem Mike Gunicem, oženjenim možem iz Sela pri ŠmarjiGrosuplje,Btarim 35 let, ki je srednjo postave in ima velike rujave brke. Kdor mi nazpani naslov, dobi $5.00 nagrade. John Urigel, 201 Burke Str., Cleveland, O. ali Glas Svobode. SomUheitiki naročajte in tnpo-ročujte n* je časopise. Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim drustvam priporočam tudi moje dvorane za društvene Beje, Bvatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice._ Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, linijske smodke in prost prigrizek. ] War Potujoči rojaki yedno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. U ROJAKOM SE PRIPOROČA m Overland Saloon Rock Springs, Wyo. Čedno prenočišče za nizko ceno Valbntin Stalbck, lastnik. Import!ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-Bke cigarete. J. V0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. Pozor I Poior I Slovenci. "Salon" z MODERNIH KEGLJIŠČEM Svože pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijačo— najboljše in najfinejše unijsko smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izboraa. Vsem Slovoneem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 56* S, Centre hi Chicago, III Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na d«belo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvorničarjev. Predvsem je treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, potem ae še le prične z delom. To je pa pri nas v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlaga na ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da jo obleka izdelana solidno. Take obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniforme, v čigar izdelovanju smo pravcati mojstri. Telefon —Canal 1198 Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke ln izdelujem nove 19* ' =fx> ' ' ■ -^gft js najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. bllio 18. ulice Chicago, III. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Mu tmi m Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne ln od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF ie Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. O: e r*emu pustiš od nevednih zobo-yzdravnikov izdirati svo;o, mo- ?>če še popolnoma zdrave zobe? usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za VBelej dobro in po najnižji ceni napravi ■ Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.