Skrbimo za udobnejše bivanje.
MCK d.o.o.
Borovci 64, 2281 Markovci
tel.: 02/755 45 01, 754 00 90
fax: 02/754 00 91
Ptjjska cesta 17, 2270 Ormož
tel.: 02/740 23 20, fax: 02/740 23 26
Prodaja keramičnih pioščic
Rm
^2.343,60]
Kopalnica GORENJE Sonja BKG 140.2K_
Kopalnica KOLPA-SAN
Lara im__
146.862,74-
122.247,10-
Kopalnica GORENJE Sonja BKBB7.0!
PipaPaffoni AP161
^ixiymi
'C
Pipa PaflbniAP.0701
Kopalnica KOLPA-SAN
Tina 175__
Kopalnica GORENJE Vita BKG 122.01
176.898,-
6.973,13-

m
11.887,00-
PipaPafem^OTO
V enem tednu popolnoma obnovimo vašo staro kopalnico!
Ogrevalna tehnika	_
10.961,90-
Kotel
RIELLO 4RCT
91.924,80-
Kotel	Kotel Bojler
CTC 280 Gemini Plus Feroterm FKB 25KV	Lentherm OWL 200L
473.930,10-	190.673,70-
'Kombinirani kotel z dvojnim kui1«em
100.215,-
Radiator AKLIMAT
— JÍ-,	Aluminijski radiatorji AKLIMAT so izredno
J "~7* lakovostni izdelki, ki vam bodo v raziiinih -f-t—i—^ oblikah in dimenzijah, prinašali toplino v
vaS dom najmanj 15 let kolikor zanje garantira proizvajalec.
Kot dodatno možnost si Izberite radlatorski obešalnik, za odlaganje birsai.
Radiator KORADO
TehniSni podatki: Dolžine: 500-3000 mm Višine: 300-400-500-600-900mm Ptikijušna višina: 54mm Pňkljuiek:4prii<ljueid-po1/2" Debelina pioeevine:1,25mm I Preizkusni Hak: 9 bar ' Delovni tlak: 6 bar Toplotna moč: po DIN 4704
Montiramo in dobavljamo različne vrste materialov za vodovod in ogrevalno tehniko!
Za vse blago, kije na zalogi, velja 5% gotovinski popust pri nakupu v naši imovini'.
Izvajamo vodovodne instalacije, plinske instalacije in centralno ogrevanje, ter polagamo keramične ploščice.
Plačilni pogoji: 6 mesecev brez obresti. Kredit na 2 do 4 leta prel<o banke. Vse cene so v SIT in vključujejo DDV. Za morebitne napake se opravičujemo. Pridržujemo si pravico do spremembe cen.
Kako naprej
Zanimivo vprašanje, ki se pojavlja iz dneva v dan vsakemu maturantu, diplomantu, podjetniku, kmetu in nenazadnje tudi politil<u.
Izteklo se je prvo uradno leto tretjega tiso~letja, ki je prineslo nekaj novosti. Na Ptuju in v Ormožu smo dobili novo gimnazijo, v manjših ob~inah se je naredil marsikateri kilometer asfalta in vodovodni priklju~ek, mi smo v veliki meri posodobili našo informacijsko hišo in verjetno bi lahko našteval do konca strani. Vse pridobitve so pretežno rezultat povezanega dela na osebnem ali višjem nivoju. Drobljenje, ne glede na dejavnost, prinaša samo ve~ dela, naporov in stroškov - za enak rezultat.
Torej, kako naprej? Jasno, s povezovanjem! Poglejmo ~ez mejo, v EU in svet. Povezujejo se še v~eraj nezdružljiva podjetja iz vseh industrijskih panog, banke, mediji ..., z jasnim ciljem — manj potrošiti in ve~ zaslužiti. Osebno se mi zdi, da pa smo na Štajerskem trenutno nagnjeni ravno k nasprotnemu, k razcepljanju. V mislih imam predvsem sodelovanje med starimi in novo nastalimi ob~inami. Skupni zgodovini in skupnemu prebivalstvu navkljub se ne znamo oziroma ne
znajo dogovoriti o pomembnih projektih za vse nas: zdravstvenem varstvu, izobraževanju, knjižničarstvu, kulturnih projektih, varovanju okolja, civilni za{~iti in tudi turizmu. Vsak vidi samo svojo mejo in se v okviru teh meja trudi narediti čim več. Morda pa ima sosed podobne težave? Če se povežeta, jih bosta prav gotovo lažje re{ila — tudi z manj stro{ki. Politiki, ki smo jih izvolili za župane, v občinske svete in državni zbor, pa morajo na teh funkcijah prerasti politične omejitve in delovati v interesu prebivalstva in regije. Vsi moramo to zahtevati od njih.
Na udaru so tudi kmetje in gospodarski subjekti. Povprečen kmet v EU ima veliko večjo kmetijo, podjetja primerljivih panog so nekajkrat večja. Vzemimo si zgled pri Perutnini Ptuj in velikih trgovcih — povezujmo se na ekonomski in kapitalski osnovi, poi{čimo sinergijske učinke, če sploh želimo v okviru EU imeti možnosti za lastno identiteto in obstanek na trgu.
Kot informacijska hi{a posku{amo prerasti občinske okvire in obravnavamo Spodnje Podravje kot regijo. Zato smo se odločili, da medijsko podpremo prav vsak pozitivno in združitveno naravnan projekt.
Politiki, gospodarstveniki, kmetje, kulturniki, {portniki, vsi ste pri nas dobrodo{li s povezovalnimi projekti. Pisali in govorili bomo o vas. In kot pravi reklama za neko podjetje: KAJ ŠE ČAKATE? PRIDITE ŽE!
Božidar Dokl,
direktor Družbe za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d.o.o., Ptuj
Iz vsebine:
Stran.....................Občina, podjetje
	5...................Mestna občina Ptuj
	6...................Mestna občina Ptuj
	7...................Mestna občina Ptuj
	8...................Mestna občina Ptuj
	9...................Mestna občina Ptuj
..........Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o.
1	0...................Perutnina Ptuj, d.d.
11	...................Perutnina Ptuj, d.d.
1	2..................... Gledali{če Ptuj
1	3..................... Gledali{če Ptuj
1	4................. Petovia avto, d.d., Ptuj
1	5.................Mercator SVS, d.d., Ptuj
1	6................. Teh center, d.o.o., Ptuj
1	7.............Območna obrtna zbornica Ptuj
1	8.................Okrepčevalnica Gastro
1	9..............Meso izdelki Žerak Podlehnik
2	0..............Kmetijski kombinat Ptuj, d.d.
21	................. Gradbeni remont, d.o.o.
......................Terme Ptuj, d.o.o.
2	2.........Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana
............... Chiptronic Reha center, d.o.o.
.........................Fema, d.o.o.
2	3...........Kamnose{tvo Daniel Vrbančič, s.p.
. . Čevljarstvo, rokavičarstvo in za{čita Janez Dolenc, s.p.
2	4......Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, d.d.
......................Tames, d.o.o., Ptuj
2	5......................Daemobil Ptuj
.............Trgovina Gaspari, Marinka Šef, s.p.
.......................PCS computers
................Vrtnarski center Trade Clivia
2	6................ Mlekarska zadruga Ptuj
.....................Sat-com computers
....................... Golfinvest Ptuj
2	7.....................TeVe, d.o.o., Ptuj
......................Asfalti Ptuj, d.o.o.
................... Pokrajinski muzej Ptuj
...................Čisto mesto Ptuj, d.o.o.
2	8....................TMD Invest, d.o.o.
........Gradis Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, d.d.
....................[tajer-Les, d.o.o., Ptuj
....................Ptuj~anka, d.o.o., Ptuj
. . . . Čebelica, d.o.o., Mladinski in študentski servis Ptuj ....................Betonarna Kuhar Ptuj
2	9................[tajergrading, d.o.o., Ptuj
.........................Lekarne Ptuj
.............................Keor
3	0.................... Ob~ina Benedikt
31	................... Ob~ina Cerkvenjak
3	2.....................Ob~ina Destrnik
3	3.....................Ob~ina Destrnik
3	4.....................Ob~ina Dornava
3	5....................Ob~ina Gorišnica
3	6....................Ob~ina Gorišnica
3	7....................Ob~ina Gorišnica
38	..................... Ko-trans, d.o.o.
4	0.....................Ob~ina Hajdina
41	.....................Ob~ina Hajdina
4	2.....................Ob~ina Juršinci
43	.................... Ob~ina Kidri~evo
44	.................... Ob~ina Kidri~evo
4	5...........Boxmark Leather, d.o.o., Kidri~evo
4	6...............Kmetijska zadruga Lovrenc
4	7......................Ob~ina Lenart
4	8..................Interles, d.o.o., Lenart
4	9....................Ob~ina Majšperk
5	0....................Ob~ina Markovci
51	....................Ob~ina Markovci
5	2........... Obmo~na obrtna zbornica Ormož
....................Belcont, d.o.o., Ormož
.....................Lekarna Ormož, p.o.
5	3....................Ob~ina Podlehnik
5	4.......Ob~ina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
5	5......................Ob~ina Zavr~
5	6......................Ob~ina Žetale
5	7.........Slovensko narodno gledališ~e Maribor
5	8......Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
....................Ing. Janez Sevšek, s.p.
........................Ob~ina Duplek
................. Ob~ina Slovenska Bistrica
5	9........Pomurske mlekarne, d.d., Murska Sobota
.............Veterinarska ambulanta Majšperk
........... Gostiš~e Pri Antonu, Jože Bra~ek, s.p.
6	0................Od boži~a do treh kraljev
64................Nova KBM, d.d., Maribor
Kronika 2001 je priloga Tednika. Izdaja: Radio-Tednik, d.o.o., Ptuj, Raiceva 6, p.p. 95; tel. 02/749-34-37; elektronska pošta: tednik@amis.net. Direktor: Božidar Dokl. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Tehnično urejanje: Slavko Ribaric (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Celostna podoba: Slavko Ribarič. Oglasno trženje: 02/749-34-15. Tisk: Delo Roto. Strani na internetu: www.radio-tednik.si
Karikature: Mladen Mrčela. Fotografije: Martin Ozmec, Jože Bračič, Črtomir Goznik, Marija Slodnjak, Foto: Kosi, Foto Langerholc, Foto Laura
MESTNA OBČINA PTUJ
Umirjeno leto, brez bistvenih sprememb v delovanju mestne občine
Leto 2001 bo v mestni občini Ptuj zapisano kot leto velikega {tevila majhnih, a za to okolje kvalitetnih in pomembnih projektov.
Na prvem mestu je odprtje nove gimnazije, sledijo ureditev novih prostorov centra interesnih dejavnosti in mladinskega hotela, ki pa {e ni v funkciji, 5. septembra se je pri~ela gradnja nove osnovne {ole Grajena, ki bo predvidoma kon~ana do septembra leta 2002, 29. junija pa tudi rekonstrukcija minoritske cerkve z baro~nim pro-~eljem - dogodek, ki bo pomembno
zapisan v zgodovino ptujskega mino-ritskega samostana in župnije ter mesta Ptuja.
Na podro~ju varstva okolja je bila letos pomembna uvedba nove tehnologije na podro~ju ravnanja z odpadki. Izvedenih je bilo ve~ aktivnosti za pri-~etek gradnje centra za ravnanje v Gajkah; ta se bo pri~ela v letu 2002. Za rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Olge Megli~ pa je v izdelavi idejni projekt za obnovo sedanje stavbe v Pre{er-novi. Za gradnjo atletskega stadiona na Ptuju je bilo letos pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Junija je bilo na Ptuju ustanovljeno
Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ustanovilo ga je {est ob~in, ki se pona{ajo z bogato kulturnozgodovinsko dedi{~ino, in devet gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri obnovi starih mest. To je zelo pomemben dogodek na podro~ju ohranjanja kulturne dedi{~ine in obnove starih mestnih jeder, saj gre za prvo tak{no združenje v Sloveniji, ki bo lahko kandidiralo tudi za sredstva iz državnega prora~una.
Iz inventure leta 2001 je po prepri~a-nju župana mestne ob~ine Ptuj Miroslava Lucija potrebno omeniti tudi to, da je pripravljen prostorskoure-
ditveni plan, v katerega je umeščen novi center za ravnanje s komunalnimi odpadki in navezovalna cesta na hitro cesto Hajdina - Ormož s tako imenovanim Puhovim mostom.
Na županskih srečanjih v letu 2001 so se največ pogovarjali o sprejemu delitvene bilance, za katero je sprožen postopek arbitraže, o ustanoviteljstvu javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj (nekatere občine želijo biti soustanoviteljice, nekatere bodo za svoje občane osnovno zdravstveno varstvo zagotovile po pogodbah), glede bivše počitniške kolonije Biograd na morju, gradnje novega centra za ravnanje z odpadki, gradnje nove reševalne postaje in tudi dializnega centra, o nakupu bibliobusa in še čem.
Intenzivno so v tem letu na Ptuju pričeli iskati lokacijo za gradnjo varovanih stanovanj, mesto je letos pričelo tudi prve resnejše pogovore o ureditvi
večnamenskega prostora, ki ga nujno potrebuje za izvedbo prireditvene in druge dejavnosti. V letu 2001 se je mestna občina Ptuj pričela tudi bolj odpirati v širši prostor, saj išče povezave v mednarodnem prostoru. Po besedah direktorice uprave mestne občine Ptuj Evelin Makoter Jabločnik je ta v letu 2001 delala dobro, enotno in strokovno, vse v korist Ptuja in njegovih občanov.
Leto 2001 je po oceni župana mestne občine Ptuj Miroslava Lucija v mestni občini Ptuj potekalo dokaj umirjeno, brez bistvenih in ugodnih sprememb na zakonodajnem področju. Pričakovanih sprememb nepravičnega zakona o financiranju občin občine niso dočakale. Tako mestna občina Ptuj še vedno nosi breme razvojnih projektov in delovanja ter financiranja kulturnih ustanov na območju celotnega Spodnjega Podravja. Gre za knjižnico, gimnazijo, gledališče, glasbeno šolo, osnovno šolo s prilagojenim programom, znanstvenoraziskovalno središče Bistra, športni zavod in drugo. Nobena zakonska sprememba, ki jo le letos sprejel državni zbor, se ni pozitivno odrazila v boljšem finančnem stanju mestne občine Ptuj, to pa se je posledično pokazalo tudi na investicijah v komunalno in cestno
Miroslav Luci, župan mestne občine Ptuj
Evelin Makoter Jablo~nik, direktorica ob~inske uprave mestne ob~ine Ptuj
infrastrukturo, pa tudi pri projektih na področju kulture in drugih družbenih dejavnosti.
"Prihodnja leta bodo odlo~ujo~ega pomena za nadaljnjo usodo Ptuja. Spreminjala se bo slovenska ustava, sprejemal se bo zakon o pokrajinski razdelitvi. Če Ptuj ne bo postal regijsko središče in se ne bo spremenil zakon o financiranju občin, bo to pomenilo stagnacijo razvoja mesta in njegove okolice. Te problematike se bomo morali bolj zavzeto in učinkoviteje lotiti tako na lokalni ravni kot tudi preko poslancev državnega zbora s tega območja. Brez dvoma bodo potrebna večja prizadevanja, kot smo jim bili priče do sedaj. Če Ptuj ne bo regijsko središče, bo potrebno bistveno spremeniti strategijo njegovega nadaljnjega razvoja," je ob iztekajočem se letu še posebej poudaril ptujski župan, ki vsem občanom v novem letu želi, da si vzamejo čas za svoje sanje in jih tudi skušajo uresničiti.
PODŽUPANI MESTNE OBČINE PTUJ O LETU 2001
Socialna slika vse bolj zaskrbljujoča
Podžupan Mitja Mrgole ocenjuje, da se je v letu 2001 na področju sociale zgodilo
ve~ pomembnih stvari.
Posebno poglavje so socialna stanovanja. Letos so s prednostne liste oddali štiri stanovanja, dve sta še v gradnji. Prihodnje leto bo za prosilce socialnih stanovanj boljše, uredili naj bi jih 12. Da je socialna slika v mestni občini čedalje slabša, govorijo tudi nekatere številke o subvencijah stanarin - te so iz proračuna pokrili v višini 10 milijonov tolarjev, za oskrbnine naših občanov v socialnih zavodih je šlo 54 milijonov tolarjev, za nekaj izrednih denarnih pomoči so namenili 2,5 milijonov tolarjev, za javna dela na področju sociale je bilo porabljenih 4,3 milijonov tolarjev, pol milijona tolarjev je bilo porabljenih za ureditev prostorov za brezdomce, sredstva pa so zagotovili tudi za brezplačno pravno pomoč, mladinsko svetovanje Tom telefon, počitniško letovanje socialno ogroženih ter za nujno vzdrževanje in sanacijo bivše počitniške kolonije Biograd na morju. Dejstvo pa je, da je bilo za vse potrebe na področju sociale sredstev premalo, reševali so le najnujnejše probleme.
Podžupan Mitja Mrgole je osebno najbolj zadovoljen, da se je rešil problem zdravstvenega doma - javne zdravstvene službe, ki jo sestavljajo tako zavod kot koncesionarji. Sodelovanje se je vzpostavilo na novih, kvalitetnih osnovah, razveseljivo je tudi,
Mitja Mrgole
da se na novo vzpostavlja sodelovanje z bolnišnico, zdravstveni dom pa tudi vse tesneje sodeluje z občinami, ki naj bi bile njegove ustanoviteljice. Pritisk na nove koncesije se je umiril; delno je k temu prispevala tudi zavarovalnica sama, saj jih ni razpisala. Glede ustanoviteljstva zdravstvenega doma se občine odločajo že od marca letos. Če bi bila rešena še delitvena bilanca, bi se v občinah lažje pogovarjali o nadaljnjem razvoju osnovnega zdravstvenega varstva na Ptujskem. Z nad-
gradnjo srednjega in veznega trakta zdravstvenega doma na Potrčevi 9/a je bila omogočena preselitev še preostale zdravstvene dejavnosti iz stavbe v Čučkovi 2 v enotno zdravstveno cono na Potrčevi. Javni zavod lekarne Ptuj je septembra letos predal namenu tudi drugo lekarniško enoto na Ptuju v svoji sestavi, lani pa jo je že odprl na Bregu. Ureditev centralne lekarne v Trstenja-kovi 9 načrtujejo v letu 2002. Mestna občina Ptuj bo s sredstvi podprla tudi gradnjo reševalne postaje in novega dializnega centra, ki je že v izgradnji.
Prvi~ sredstva za hitrej{i razvoj
Podžupan Ervin Hojker je z dogajanjem na področju družbenih dejavnosti v letošnjem letu zadovoljen. Znotraj proračuna jim je uspelo zagotoviti dovolj denarja za redno delo in letos prvič tudi za hitrejši razvoj.
Predvsem ima v mislih odločitev za gradnjo nove OŠ Grajena, ki je bila v mestnem svetu soglasno podprta. Zelo odmevno je bilo odprtje nove gimnazije, za katero so v proračunu mestne ob~ine Ptuj zagotovili pomemben delež, čeprav naj bi za investicije v srednje šole skrbela država. Mestni svet je z odločitvijo o soinvestitorstvu omogočil mladim kvalitetnejše pogoje za izobraževanje. Na področju predšol-
Ervin Hojker
ske vzgoje so zagotovili sredstva, ki so omogočila redno delo, manj pa je bilo denarja za investicije; premalo ga je bilo predvsem za ureditev novih igrišč za otroke.
Na področju kulture velja omeniti predvsem začetek vlaganj v dominikanski samostan, pa tudi začetek rekonstrukcije minoritske cerkve z baročnim pročeljem. Nove prostore
bo dobila tudi uprava Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki se seli v prenovljene prostore nekdanjih zaporov v Prešernovi ulici, kjer pa bi morali javnosti v spominskem smislu odpreti tudi zaporniški del.
Ptujsko gledališče je tudi letos navduševalo s svojimi uspehi, glede ureditve prostorov pa se stvari še vlečejo. Tudi na področju športa je bilo javnih sredstev dovolj za redno dejavnost, saj so ptujski športniki dosegli nekaj izjemnih dosežkov v državnem in mednarodnem merilu. Vse drugo se je reševalo z entuziazmom posameznikov.
Na področju turizma se bo kmalu zaključila zgodba o GIZ-u, v mestnem svetu je padla odločitev o ustanovitvi lokalne turistične organizacije, ki je v zaključni fazi ustanavljanja. Njena ustanovitev bo omogočila začetek novega obdobja v turističnem utripu mesta Ptuja in njegove okolice. Podžupan Ervin Hojker obžaluje, ker še vedno ni rešeno vprašanje investicije v grajsko restavracijo, vesel pa je, da se približuje koncu zgodba o nekdanji kavarni Evropa, ki jo novi lastniki uspešno obnavljajo.
Ptuj je tudi letos prireditveno izredno bogato živel, številne prireditve so v mesto ob Dravi privabile veliko
obiskovalcev, še posebej poleti. Prireditvam se bo mesto v bodoče moralo še posebej posvetiti, doreči bo moralo koncept prireditev javnega pomena v mestni občini Ptuj, kot so kurentova-nje, Dobrote slovenskih kmetij, Festival domače zabavne glasbe in podobno.
Enakomernejši razvoj gospodarske infrastrukture Na področju gospodarske infrastrukture je bilo v letu 2001 izraženih veliko več potreb, kot je bilo možnosti. Zastavili pa so mejo med porabo sredstev, ki so namenjena gospodarski infrastrukturi, nasproti porabe v družbeni nadgradnji.
Milan Cucek
Kot poudarja podžupan Milan Čuček, ki v mestnem svetu odgovarja za področje gospodarske infrastrukture, jim je letos prvič v zadnjih letih uspelo, da so delali na vseh področjih občine, pri pločnikih na primer v Trstenjakovi, na Mariborski, Dornavski in v Orešju. Prebili so tudi strokovno mnenje, da je potrebno vse narediti naenkrat.
V tem letu so bili tako izdelani tehnični dokumenti za osnovno komunalno infrastrukturo za Podvince, Spuhljo, Budino in Breg, da se bo v letu 2002 že lahko pričela gradnja v teh četrtih. S
temi projekti se bo tudi pričel uresničevati enakomernejši razvoj na področju gospodarske infrastrukture v mestni občini Ptuj. Največji uspeh po Čučko-vem mnenju pa je, da je v program vlade R Slovenije in Darsa vključena ptujska priključna cesta s t.i. Puhovim mostom ter da so v ministrstvih za leti 2002 in 2003 zagotovljena tudi sredstva za gradnjo nove deponije. Z vidika razvoja komunalnega gospodarstva v smislu programskega razvoja pa je pomembno tudi dejstvo, da je ptujsko območje v vladi uspelo z določi-
tvijo statistične regije, kar pomeni, da bo lahko samo načrtovalo gospodarski razvoj. V programih vlade je Ptuj uspel tudi s projekti za širitev čistilne naprave.
Vzdrževanje lokalnih cest so lahko izvajali ob največjih naporih, s sredstvi proračuna pa tudi niso mogli slediti intenzivni cestni gradnji oziroma modernizaciji v primestnih in mestnih četrtih, zlasti še, ker so v veliki meri občani pripravljeni sami sofinancirati le-to.
Majda Goznik Fotografije: Črtomir Goznik
lt|
-^STiT^,.,	Ime firme: Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o.
. - »i
""	Sedež družbe: Vošnjakova ulica 6, 2250 Ptuj
^ i- Telefon: 02 779 43 61; Fax: 02 779 47 81
PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE IZ PTUJA PRAZNUJE 10. ROJSTNI DAN
Naša dekada
Podjetje za stanovanjske storitve je bilo ustanovljeno v letu 1991 kot posledica novo nastalih razmer na podro~ju stanovanjskega gospodarstva, ki so zahtevale druga~en pristop k reševanju stanovanjskih problemov.
Dejavnost družbe je razdeljena na profitni del, ki vključuje gradnjo profitnih stanovanj in preurejanje starej-
ših kupljenih objektov, ter neprofitni del, kamor sodi vzdrževanje in gradnja neprofitnih ter socialnih stanovanj. Pretežni del poslovanja zajema: - projektiranje in sorodne tehnične rešitve,
-	stanovanjske storitve,
-	opravljanje cenitev nepremičnin,
-	vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov po pogodbi z lastniki,
-	promet z nepremičninami: odkup, prodaja, posredovanje najema stanovanj in poslovnih prostorov.
Naši cilji in vizija razvoja družbe so jasni. Dolgoročno si bomo prizadevali ohraniti obseg poslovanja z dosedanjimi poslovnimi partnerji. Povečati želimo tudi obseg upravljanja z več stanovanjskimi hišami in večjimi poslovnimi objekti. Naš namen je združevati najemnike v objektih, kjer bo mogoče z večinskim lastnikom vplivati na gospodarjenje v objektih in opustiti objekte, v katerih ni mogoče zagotoviti ustreznih bivalnih prostorov za najemnike stanovanj.
V zadnjih desetih letih smo veliko pripomogli k adaptaciji že dotrajanih stanovanjskih in poslovnih objektov. Tako smo izboljšali bivalne razmere v starem mestnem jedru. Z rekonstrukcijo skupinskih kotlarn in kuriš~ trdega goriva na zemeljski plin pa se je v veliki meri zmanjšalo onesnaževanje zraka v mestu Ptuju.
Perutnina Ptuj d.d.
OSEBNA IZKAZNICA
•	Perutnina Ptuj združuje stoletje dobrih okusov, saj razvija 1905. leta začeto perutninsko dejavnost na Štajerskem.
•	Perutnina Ptuj je vertikalno organizirano, specializirano živilsko predelovalno podjetje, ki obvladuje in nadzoruje vse faze vzrejnega in predelovalnega kroga.
•	Perutnina Ptuj ima v svojem sistemu kemijski in bakteriološki nadzorni laboratorij ter veterinarsko ambulanto.
•	Perutnina Ptuj ima svojo logistično podporo vsem fazam proizvodnje in distribucije do končnega kupca.
•	Perutnina Ptuj predeluje vzrejene piščance, izključno pri več kot 230 zadružnikih v naravnem okolju ekološko neobremenjene Štajerske, s krmo pripravljeno v lastni mešalnici, pretežno iz soje in koruze.
•	Perutnina Ptuj prednjači po dinamiki in obsegu ponovnega uvajanja proste reje piščancev v tem delu Evrope.
•	Perutnina Ptuj spoštuje stroge organizacijske in kakovostne standarde in sisteme nadzora, ISO, HACCP, HALAL in druge, kar ji zagotavlja sodelovanje z najzahtevnejšimi kupci, tudi McDonaldsom.
•	Perutnina Ptuj je internacionalno podjetje z lastnimi podjetji v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH.
•	Perutnina Ptuj je dinamično podjetje z izrazito usmerjenostjo
k zadovoljevanju potreb potrošnikov in zagotavljanju njihovega vsestranskega zadovoljstva ter življenjske sreče vseh generacij.
S
Perutnina Ptuj
www.perutnina.si
Perutnina Ptuj
Preteklost. Teater se zganja na Ptuju že nekaj stoletij. Prva zgodovinska pričevanja o gledaliških predstavah segajo v daljno leto 1786. Kdo ve, morda pa bodo arheologi našli na Ptuju kdaj celo ostanke rimskega gledališča _ Nemškemu prebivalstvu se je zdelo gledališče za mesto tako pomembno, da so ga večkrat obnavljali, širili. In mu leta 1896 dali novo podobo: veličastno pročelje z balkonom, stebri, reliefnim okrasjem. Projekt so zaupali arhitektu iz prestolnice, Dunajčanu Rudolfu Klotzu. Šele leta 1918 se je na odru ptujskega gledališča prvič zaslišala slovenska beseda. Ptujski oder je bil vse do začetka druge svetovne vojne v glavnem nekakšna »izpostava« mariborskega dramatičnega društva. Vrh v njegovem razvoju predstavlja avantgardni teater režiserja Frana Žižka tik pred začetkom druge svetovne vojne. Tudi Jože Babič in Borštnikov nagrajenec Sandi Krošl sta v tistih časih začela na Ptuju. Prišla je vojna, odšlo nekdanje pročelje. Po vojni se je gledališka dejavnost nadaljevala. Leta so tekla in ptujsko gledališče je bilo v letih 1954-1958 čisto pravo, poklicno gledališče. V najboljših časih je imelo stalno zaposlenih tudi do 15 igralcev. Čeprav so poklicno gledališče politiki ukinili, pa gledališke dejavnosti ni mogel uničiti nihče. Ljubiteljsko obdobje ptujskega gledališča je bilo več kot zanimivo; v stavbi gledališča so delovale dramska, lutkovna in plesna skupina. Nekega dne je študentom ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, združenim v skupini Zato., začela rojiti po glavi zamisel o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zbrali so pogum, dovolj mladostniške trme in že nekaj znanja ter za profesionalizacijo pridobili očitno dovolj pomembnih mestnih politikov. Ključno vlogo v tem času je odigral Franc Mlakar, ki je organizacijsko vodil projekt, »rdečo luč« pa so pri-
žgali najprej tandem Vojteh Rajher in Branko Brumen, ki sta prisluhnila Kristini Šamprl Purg, takratni vodji oddelka za družbene dejavnosti, kasneje pa še župan dr. Miroslav Luci in svetniki, ki so leta 1995 zbrali voljo in namenili denar za ustanovitev poklicnega gledališča. Sedanjost. Programska shema Gledališča Ptuj se je v letih od ustanovitve do danes postopoma oblikovala in ustalila. Gledališče pripravi tri do štiri lastne premiere v sezoni. Od teh je ena namenjena otroški oz. mladinski publiki, tri pa odrasli. Redno uprizarja poletne predstave v zanimivih ambientih starega mestnega jedra. Lutkovni abonma je namenjen našim najmlajšim obiskovalcem. Vsaki dve leti prireja Festival monodrame, ki je vzpostavil Ptuj poleg Celja, Kranja in Maribora kot slovensko festivalsko gledališko mesto. Projekt mlada dramatika spodbuja nastajanje in uprizarjanje dramskih del mladih slovenskih avtorjev. OB-program je programski sklop, v katerem najdejo svoje mesto zamisli posameznikov, ki za svoje ustvarjanje sicer nimajo institucionalne »strehe nad glavo«. Seveda vabimo na ptujski oder tudi predstave drugih slovenskih poklicnih gledališč. Že v juniju 2002 načrtujemo SKUP - Srečanje komornih uprizoritev na Ptuju, ki bo gotovo dodobra razveselil ptujsko gledališko občinstvo. Nedavno tega je bil ustanovljen Klub ljubiteljev ptujskega gledališča, ki bo za Ptujčane prirejal organizirane oglede v drugih slovenskih gledališčih in poskrbel za živ stik med gledalci in domačim gledališčem. Naj omenimo še večletni projekt zgodovina ptujskega gledališča. Pripravljamo serijo štirih knjižnih publikacij, v katerih bo zajet razvoj ptujske gledališke zgodovine. Z nemškim teatrom na Ptuju se ukvarja germanist Miha Toš. Avtorica knjige Prelomnice v razvoju ptujskega gledališča
1918-1958 je komparativistka Andreja Babšek. Za obdobje med letoma 1958 in 1992 še iščemo nekoga, ki bi ga zanimalo gleda-liškozgodovinsko raziskovanje. Pripravljamo pa tudi že gledališko kroniko, ki bo spregovorila o ptujskem gledališkem desetletju na prelomu stoletja (1992-2002). Ko bodo raziskave zaključene, bo Ptuj eno redkih mest, ki bo imelo svojo gledališko zgodovino raziskano. Gledališče Ptuj je v minulih letih pripravilo načrte za celovito obnovo gledališke stavbe. Arhitekt Andrej Šmid je izpeljal pre-veritveni projekt, izdelal idejni projekt in nato projektno gradbeno dokumentacijo za celovito, temeljito obnovo stavbe ptujskega gledališča. Načrti predvidevajo rekonstrukcijo nekdanjega pročelja in funkcionalne in tehnične izboljšave notranjosti. V finančni strukturi dosega gledališče zavidljivih 30 odstotkov lastnega prihodka, polovico denarja daje Mestna občina Ptuj, 20 odstotkov pa pridobimo iz državnega proračuna. Posebej pomemben je podpis tristranske pogodbe o financiranju gledališča iz leta 2000 med dr. Miroslavom Lucijem, županom, Rudijem Šeligom, takratnim kulturnim ministrom, in Gledališčem Ptuj. S to pogodbo je bilo namreč ptujsko gledališče uvrščeno med »resna« slovenska gledališča, katerih program sofinancira država. V pretekli sezoni smo v našem gledališču našteli 24470 gledalcev na 167 prireditvah. Gledališče je 77-krat odšlo tudi v druge kraje po Sloveniji in tako prepoznavno predstavlja mesto Ptuj v širšem slovenskem merilu. Marsikomu se te številke zdijo velike. Ja, takšne tudi so. Samo novembra 2001, denimo, smo imeli 40 predstav: v stavbi na Slovenskem trgu smo odigrali 11 svojih predstav, 7 predstav je prišlo od drugod, 22-krat pa smo z našimi predstavami gostovali v drugih slovenskih krajih. Za svoje delo so ptujski gledališčniki prejeli strokovne
nagrade (Aljoša Koltak, Gojmir Lešnjak - Gojc, uprizoritev Mar-jetka, str. 89), Franc Mlakar pa oljenko za delo na področju kulture. Šest let po ustanovitvi poklicnega gledališča delajo Zato.-jevci in drugi ptujski gledališčniki Vojko Belšak, Romana Ercegovič, Gregor Geč, Gorazd Jakomini, Aljoša Koltak, Tadej Toš, Iva Kranjc, Helena Peršuh, Peter Srpčič, Nenad Tokali -Nešo, v različnih slovenskih gledališčih. Številni od njih so imeli že v svojih prvih gledaliških korakih z Branko Bezeljak Glazer odlično gledališko vzgojo, za seboj imajo ljubljansko Akademijo; za njihovo poklicno prihodnost se zato ni bati. Prihodnost Gledališča Ptuj pa je v rokah mestnih oblasti. Od njihovega posluha za gledališče bo odvisno, ali bodo z denarjem podprle razvojne cilje. S tem bi omogočili obnovo stavbe gledališča, ki bi stala okrog 400 milijonov tolarjev, ter redno zaposlili vsaj manjše igralsko jedro. V preteklem stoletju je bilo torej ptujsko poklicno gledališče ukinjeno in znova ustanovljeno. V stoletju, ki ga živimo, si mesto zasluži, da mu gradbeniki vrnejo nekdanji ugledni izgled sredi najlepšega mestnega trga, domači, matični igralci pa dajo potrebno življenje in odrski utrip. Ko bo gledališče na sliki, ki je pred vami, jasno, v njem pa igralci, potem bomo vedeli, da smo tam: v samozavestnem, kulturnem, ambicioznem mestu Ptuju. Šele takrat bomo lahko rekli, da smo naredili dovolj. Sedemčlanski kolektiv Gledališča Ptuj vam želi, da bi praznike preživeli lepo, s tistimi in tam, kjer se dobro počutite. Prihodnje leto naj vam prinese zdravja, poklicnih in osebnih uspehov. Hvala vam za aplavze v minulem letu; naredili bomo vse, kar zmoremo, da boste naši - upamo zadovoljni - gostje tudi v prihodnjem letu. Srečno 2002!
PETOVIA AVTO, D.D., PTUJ
Na prvem mestu kvaliteta
Leta 2000 so v Petovia avtu prihodke v primerjavi z letom 1999 pove~ali za 20 odstotkov, kar so tudi na~rtovali. Kupili so ve~inski paket delnic podjetja Agroservis Murska Sobota, kjer imajo danes že 80 odstotkov delnic in so tudi ve~inski lastniki. Skladno z letnim planom za leto 2000 so odprli tudi trgovino v Mariboru.
V letošnjem letu so prav tako dosegli začrtane cilje, promet so še dodatno povečali, realizacija pa bo dosegla dve milijardi tolarjev, medtem ko je leta 1998 znašala 890 milijonov, pri tem pa števila delavcev niso povečali. Konsolidirani prihodki skupine Petovia avto -skupaj z Agroservisom Murska Sobota - pa bodo letos dosegli 3,6 milijarde tolarjev. V Petovia avtu je trenutno zaposlenih 88 delavcev, v Agroservisu 96.
Podjetje Petovia avto je glede na programe organizirano v štiri profitne centre: PC Renault, PC Servisi, PC Trgovina in PC Tehnični pregledi. Agroservis je organiziran v holding (delniško družbo) s tremi hčerami: AVTO ARES, d.o.o., ki prodaja Renaultova vozila, AVTO CIT, d.o.o., ki prodaja Citroenova vozila, in A SERVIS, d.o.o., ki je trgovina za prodajo in servisiranje tovornega programa in traktorjev. Že v lanskem letu so pričeli aktivnosti za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001-2000 in načrtujejo, da ga bodo pridobili v začetku leta 2002. Ureditev poslovanja skladno z visokimi mednarodnimi merili kakovosti je zahteva sedanjega časa, svoje zahteve pa postavlja tudi približevanje Evropski uniji. Pred kratkim so ustanovili podjetje v Beogradu, v okviru katerega bodo v začetku prodajali rezervne dele za tovorna vozila znamke Iveco, Mercedes, Man in Tam, kolikor ga je še ostalo. Kot je povedal direktor Petovia avta Vili Cerovič, se z nekaterimi slovenskimi podjetji pogovarjajo tudi o zastopstvih v Jugoslaviji, razmišljajo pa tudi o prodaji Renaulto-vih vozil na tem območju.
"Naši cilji na jugoslovanskem trgu so veliki, začeli bomo počasi in premišljeno. Načrtujemo tudi ustanovitev podjetja v Novem Sadu," je še povedal direktor Cerovič.
Petovia avto je zastopnik za prodajo Renaultovih vozil na področju Ptuja. "Lahko se pohvalimo, da smo tržni delež zadržali. V Sloveniji je namreč zadnji dve leti močno upadla prodaja avtomobilov, letos celo za 15,6 odstotka. Količino smo celo povečali, res pa je, da vsega nismo prodali na Ptuju. Naš tržni delež znaša za deset mesecev letos 22,76 odstotka," je še dodal Vili Cerovič.
V tovornem programu so zastopniki
za tehnične preglede, ki jih zahteva uresničevanje novega sistema za registracije vozil. Načrtovane investicije jih bodo stale najmanj sto milijonov tolarjev. Če bo le dovolj denarja, bodo posodobili tudi trgovino z rezervnimi deli za tovorni program, ki kljub temu da dela v nemogočih razmerah, dosega dobre rezultate. Predvsem pa je želja celotnega kolektiva, da tudi v novem letu ohranijo že dosežene tržne pozicije in jih nekoliko povečajo.
V okviru reorganizacije Renaultove prodajne mreže je Petovia avtu uspelo pridobiti status regijskega centra; v Sloveniji bo takih centrov trinajst, s Ptuja pa bodo pokrivali Štajersko od
Vili Cerovič, univ. dipl. ekon., direktor delniške družbe Petovia avto Ptuj. Foto: Črtomir Goznik
in pooblaščeni serviserji za vozila Man in Tam, za vozila Iveco pa so pogodbeni serviserji. Prodajajo tudi rezervne dele za druga vozila, ki jih sami uvažajo delno iz Avstrije, nekaj iz Italije. Za Renaultove sladkousce so uredili tudi butik oblačili znamke Renault.
Začetek poslovanja v novem letu bo v znamenju pridobitve ISO standarda. Število zaposlenih bodo zmanjšali za osem; gre za delavce, ki imajo možnost, da se upokojijo. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bodo delno znižali stroške.
V Prekmurju jih čaka dokončna konsolidacija poslovanja, organizacijske, kadrovske in programske spremembe so že izpeljali.
Na lokaciji Petovia avta na Ormoški cesti na Ptuju bodo v letu 2002 največ denarja namenili za investicije v opremo
Maribora naprej proti Prekmurju. Ko bo ta mreža v letu 2003 pričela funkcionirati, bo Petovia avto prodal letno okrog 1600 vozil, letos pa jih bodo okrog 300.
Skladno z zahtevami po vedno večji kakovosti storitev v vseh delih podjetja veliko skrb posvečajo izobraževanju svojih zaposlenih, da bi bili čim boljši v komunikaciji in odnosu do kupcev. Vlaganja v kader so stalna naloga, enako investiranje v servisno in programsko opremo. Veliko ljudi se ob delu izobražuje za potrebe podjetja. Zavedajo se, da je vlaganje v kvaliteto storitev in kadre hkrati najboljša naložba za prihodnost.
Petovia avto Ptuj se uvršča med največje slovenske skupine podjetij po anketi Gospodarskega vestnika, prav tako pa tudi med najuspešnejša tovrstna podjetja s h~erin-skimi firmami.
Le dober gospodar je lahko najboljši sosed.

Vsak dan nam izkazujete zaupanje. Zato se trudimo, da bi vam ponudili samo najboljše. Kakovost je bistvena sestavina nase ponudbe izdelkov in storitev.
Velika potrditev naših prizadevanj in dokaz, da v Mercatorju veljajo visoka mednarodna merila kakovosti, je tudi certij^at ISO 9001, ki ga je družba Mercator 5VSi d.d Ptuj pridobila pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje.
Kot dober gospodar, zato da smo lahko najboljši sosed.

creator
SlQNetg
ISO 9001 Q-394
TRGOVINA, STORITVE, PROIZVODNJA, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TEHCENTER - TRGOVINA, STORITVE, PROIZVODNJA, UVOZ - IZVOZ, d.o.o.
Strokovnjak za kovine
Podjetje Tehcenter iz Ptuja predstavlja pomemben člen pri dobavi primarnih surovin, črne metalurgije in tehničnega blaga na področju Štajerske in tudi celotne Slovenije.
Leta 1989 ustanovljeno podjetje se je v svojih začetkih poslovanja ukvarjalo predvsem s prodajo tehni~nega blaga, a se je kmalu preusmerilo in postalo eden ve~jih dobaviteljev najrazli~nej-ših surovin v Sloveniji in tujini.
So~asno s trgovino pa se je razvijala tudi proizvodnja kovinskih izdelkov, ki obsega proizvodnjo kovinskih delov in
Sedež podjetja in trgovina
Proizvodnja, Mlinska ulica 14a
armatur za potrebe železarske in aluminijske industrije, pa tudi strugarsko-orodjarskih del.
Leta 2001 je bilo za podjetje s 47 zaposlenimi zelo uspešno, v naslednjih letih pa na~rtujejo še nadaljnji razvoj.
Eden glavnih ciljev je izgradnja novega poslovno-trgovskega objekta z najve~jim skladiš~em blaga ~rne metalurgije in surovin v tem delu Štajerske ter novo trgovino s tehni~nim blagom. Objekt bo stal v industrijski coni v Ptuju in bo predvsem zaradi svoje velikosti in dostopnosti še bolj utrdil podjetje na mestu enega najve~jih dobaviteljev kovin in kovinskih izdelkov v Sloveniji.
Nadaljnji cilji podjetja segajo tudi na podro~je organizacije in ekologije, saj so v zaklju~ni fazi pridobivanja certifikata ISO 9001, v letu 2002 pa želijo pridobiti še okoljevarstveni certifikat ISO 14000.
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA PTUJ
V znamenju 30-lctnice
Osrednje dogajanje v Območni obrtni zbornici Ptuj je bilo v letu 2001 vezano na praznovanje 30-letnice obrtni{ke organizacije na Ptujskem. Ob vstopu v leto 2001 je imela Območna obrtna zbornica Ptuj 1395 ~lanov, od tega najve~ samostojnih podjetnikov, kar 1288. Junija, ko so potekale osrednje aktivnosti ob 30-letnici z razstavo obrtnih izdelkov in storitev, se je {tevilo ~lanov pove~alo na 1404.
Največ obrtnikov je imela mestna občina Ptuj - 611, v občini Kidričevo jih je bilo 147, v Markovcih 107, v Gorišnici 93, Vidmu 89, Hajdini 87, Majšperku 67, Dornavi 61, Podlehniku 36, Destrniku 35, Juršincih 26, Zavrču 15, Svetem Andražu 12, Žetalah 10 in Trnovski vasi 8. Zelo je razveseljivo, da se je obrt v zadnjih 30 letih pričela razvijati tudi v nemes-tnih okoljih, s čimer je zagotovljen njen kompleksen razvoj na celotnem območju zborničnega delovanja.
Na peti, jubilejni razstavi izdelkov in storitev se je prestavilo več kot 120 obrtnikov. Razstava je uspela, želja obrtnikov in obiskovalcev pa je, da bi jo pripravili pogosteje, ne le na vsakih pet let. Velik problem Ptuja je stalno razstavišče, zato so letošnjo razstavo pripravili v šotoru.
Zelo odmevna je bila tudi predstavitev ptujskega obrtništva na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer so sejemsko dejavnost pomagali razgibati tudi cir-kovški folkloristi.
VELIK POUDAREK IZOBRA@EVANJU
V okviru svojih programov dela daje Območna obrtna zbornica Ptuj največji poudarek utrjevanju sekcijskega delovanja ter izobraževanju članov in pri njih zaposlenih - teh je več kot 1800. Trenutno je aktivnih že 16 sekcij, osem pa jih še ustanavljajo. Povprečno letno za različne oblike izobraževanja porabijo okrog osem odstotkov vsakoletnega zborničnega proračuna.
Štirje odgovorni za delovanje Območne obrtne zbornice Ptuj (od leve): Janez Rižnar, sekretar, Jože Milosič predsednik, Zdenka Škerget, tajnica, in Boris Repič, strokovni sodelavec
Zbornični servis je osredotočen na partnersko sodelovanje z državo in lokalnimi skupnostmi, da bi obrtništvu zagotovili čim boljše pogoje za razvoj. V okviru izvajanja javnih pooblastil sta najpomembnejši nalogi vodenje registra in izdajanje obrtnih dovoljenj. Delo pri vodenju obrtnega registra je obsežno: letno izvedejo okrog 90 prijav, 80 odjav in okrog 200 sprememb v registru.
15. november letos je bil zgodovinski dan za slovensko obrt: po skoraj 30 letih so podelili prve mojstrske diplome. Med prvimi, ki so jih prejeli, je bilo tudi pet obrtnikov s Ptujskega. Frizerske mojstrice so postale Danica Dobnik iz Cirkovc, Lidija Kolbl iz Ptuja in Marica Poplatnik iz Gorišnice, mojster klepar-krovec je postal Franc Veselič iz Ptuja, mojstrica očesna optičarka pa Marija Kuhar iz Ptuja.
S sodelovanjem z občinami na Ptujskem so v glavnem zadovoljni. Opažajo, da se pri njih vse bolj zavedajo pomena razvoja drobnega gospodarstva za občinski in siceršnji razvoj. Občine sprejemajo nekatere spodbudne ukrepe za pospeševanje in razvoj obrti ter kmetijstva. Za te namene skupaj z bankami zagotavljajo sredstva, v glavnem za regresiranje obrestne mere.
ZBORNICA SE SPOGLEDUJE S TUJINO
Območna obrtna zbornica Ptuj se je v zadnjem letu precej angažirala tudi pri
navezovanju stikov z zbornicami drugih držav; lani so vzpostavili stike z madžarsko in hrvaško. Prvi rezultati so vidni, saj so se nekateri obrtniki in podjetniki s Ptujskega oktobra udeležili sejma SASO v Splitu, ki ga je organizirala Obrtnička komora Splitsko-dalmatinske županije, 23. in 24. novembra pa se so člani Območne obrtne zbornice Ptuj srečali s predstavniki slovaške obrtne zbornice v Bratislavi.
Obrtna zbornica Ptuj oziroma njena gradbena sekcija s predsednikom Brankom Goričanom se je tudi letos izkazala pri organizaciji in izvedbi 3. državnega tekmovanja slikopleskarjev, ki nima samo tekmovalnega, temveč tudi humanitarni značaj. Letos so ekipe v tekmovalnem in humanitarnem delu popleskale 1800 m2 površin mariborske porodnišnice. Njihov humanitarni prispevek znaša 6,5 milijona tolarjev.
Iztekajoče se leto je prineslo največ problemov avtoprevoznikom, predvsem zaradi zakona o prevozih v cestnem prometu. Vsi, ki bodo v letu 2002 želeli obnoviti licenco za prevoze, bodo morali do konca decembra oddati zahtevke za ureditev parkirišč.
Na skupščini Območne obrtne zbornice Ptuj, ki je bila 19. decembra, pa so začeli postopke za volitve v organe zbornice za mandatno obdobje 2002-2006. Izvolili so tudi novega podpresednika zbornice, ker se je eden od dveh dosedanjih, Viktor Cvetko, upokojil; novi podpredsednik je Jože Kokot.
OKREPČEVALNICA GASTRO, MARJAN SKOK, S.P.
Desetletje uspešnega dela
Prva leta vsakega podjetja so najtežja, pravijo izkušnje slehernega podjetnika. Ko podjetje preživi desetletno obdobje in pri tem nenehno raste ter se razvija tudi v kakovostnem pomenu, je njegova prihodnost zagotovljena. Seveda ob pridnih rokah in strokovnosti vseh zaposlenih.
Vse te pogoje izpolnjuje zasebno podjetje GASTRO samostojnega podjetnika Marjana Skoka, ki je 10-letnico obstoja 29. novembra slavilo z velikim slavjem, obletnici pa dodalo {e pomembno pridobitev za dejavnost podjetja.
Gastro je danes pojem za dobre malice in kosila, jedi po naro~ilu, znan pa je tudi kot dober gostitelj ve~jih skupin, ki se zberejo ob najrazli~nej{ih priložnostih: prireditvah, porokah, izletih ... V njihovi kuhinji vsak dan pripravijo 2200 malic in ve~je {tevilo kosil, poleg tega pa postrežejo morebitne skupine. Poleg strežbe v lastnih prostorih postrežejo dnevno okoli 1600 malic na lokacijah 50 rednih odjemalcev; to so podjetja v bližnji in daljni okolici. Hrano prevažajo s petimi specializiranimi vozili. Njihovih storitev se ljudje poslužujejo ob razli~nih priložnostih: družinskih praznikih, prireditvah, piknikih in podobno.
Ob slovesnosti pred mesecem dni so odprli klubsko sobo, ki se je v tem pre-dnovoletnem ~asu že izkazala za idealno poživitev njihove tradicionalne ponudbe. V njej je 50 sedežev, ki so razdeljeni v med seboj lo~ene koti~ke. Ponudba je zelo bogata, saj pripravijo vsa jedila po naro-~ilu, vse ve~ji poudarke pa dajejo doma-~im jedem s {ir{ega ptujskega obmo~ja. Poleg klubske sobe je dvorana, kjer lahko hkrati postrežejo do 200 ljudi.
Podjetje je pri koncu pomembnega postopka uvajanja sistema HACCP, ki postaja obvezen tudi za gostinske objekte, pomeni pa sistemsko metodo, ki ugotavlja in ocenjuje dejavnike tveganja pri posameznih postopkih proizvodnje in prometa z živili, dolo~a na~ine kontrole in prepoznava kriti~ne kontrolne to~ke.
Slovesnosti ob 10-letnici so se udeležili {tevilni gostje, poslovni partnerji in tudi nekdanji, sedaj upokojeni delavci. Lastnik in direktor Marjan Skok se je v svojem nastopu spomnil za~etkov: "Leta 1991 se je zgodilo marsikaj pomembnega za slovensko ljudstvo. To leto je {e posebej pomebno za nas v Gastroju, saj je bilo podjetje tega leta ustanovljeno. Tistega leta je za~el privatizacijo tudi Agis, kjer sem bil zaposlen kot vodja obrata družbene prehrane. Potrebno se je bilo odlo-~iti, ali ugrizniti v kislo jabolko negotove privatizacije ali ostati v popolni negoto-
vosti, kaj bo jutri. Odlo~il sem se za prvo možnost in prevzel obrat z osemnajstimi zaposlenimi. Tako se je 3. maja 1991 rodilo podjetje Gastro."
V imenu zaposlenih se je na slovesnosti vodja obrata Vlado Škrabl direktorju zahvalil za vse, kar je storil za podjetje in v njem zaposlene ter jim za gotovi l socialno varnost. Tudi za to, da ima do zaposlenih korekten, ~love{ki odnos, da zna prisluhniti in v okviru možnosti tudi pomagati, ~e je kdo v težavah. Nobede-nega od delavcev, ki jih je prevzel skupaj s prej{njim obratom, ni odpustil, ob tem pa omogo~il zaposlitev in zaslužek mnogim mladim, dela voljnim ljudem. Vlado Škrabl je {e poudaril, da niti en mesec delavci niso ostali brez pla~, kar se v novonastalih podjetjih rado dogaja. Kljub velikim vlaganjem se je vsako leto na{el denar tudi za regres, ob desetletnici pa jih je presenetil z nagrado, ki so je bili deležni tudi upokojenci podjetja.
Strategija podjetja temelji na zdravih temeljih zasebnega kapitala, strokovno izobraženih kadrih, nenehni skrbi za naravno in kakovostno slovensko surovino ter pripravi hrane po recepturah HACCP in ISO standardih. Zaposleni se torej veselijo Marjanove obljube, da jih vodi v Evropo, in se zavedajo, da tudi tam z dobrim delom ne bodo med slabimi podjetji.
Kolektiv Okrepčevalnice Gastro iz Rajspove ulice 16 v Ptuju. Foto: Kosi
žerak
T
MESO'IZDELKI
Haloz.
»I » I •

Smo podjetje z dolgoletno tradicijo na področju proizvodnje mesa in mesnih izdelkov. V letu 2001 smo predelali 2000 t mesa in mesnih izdelkov, ki jih prodajamo v lastnih prodajalnah: Marketu @ v Vo{njakovi ulici v Ptuju (dobitnik priznanja za najbolje urejeno prodajalno v letu 2000, ki ga je podelila Gospodarska zbornica Slovenije — združenje za trgovino ), prodajalni v TC Videm pri Ptuju (dobitnik priznanja za urejenost v letu 2001, ki ga podeljujeta Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije), Marketu @erak v Podlehniku, mesnicah na ptujski tržnici in na avtobusni postaji v Ptuju ter v Cash & Carry centru Koloniale na Trža{ki ulici v Mariboru. Ostali del proizvodnje prodamo s pomočjo ambulantne prodaje in veleprodaje, s katero smo prisotni na področju celotne Slovenije, občasno pa tudi zunaj državnih meja.
V letu 2001 zaposluje naše podjetje že 65 delavcev, ta številka pa se bo v prihodnjih letih še povečala, saj načrtujemo razširitev proizvodnje in pridobitev statusa industrijskega obrata. Dejavnosti za dosego tega cilja smo pričeli že letos,
saj ravnokar končujemo investicijo v prizidek k proizvodni hali in pakirnico, ki bo omogočala za kupce bolj priročno in tudi na oko privlačnejše pakiranje naših proizvodov. Načrtujemo, da bomo status industrijskega obrata pridobili v prvem četrtletju naslednjega leta.
V podjetju smo letos dodali nov člen k naši oskrbovalni verigi, saj smo prevzeli živinsko klavnico Ptuj, ki je bila tik pred zaprtjem. S tem smo rešili približno 20 delovnih mest, v prihodnosti pa se bo potreba po delavcih tam še povečala. Ustanovljeno je bilo hčerinsko podjetje Klavnica Ptuj, d.o.o., ki danes zaposluje 25 delavcev in bo letno proizvedlo 3000 t svežega govejega in prašičjega mesa. V klavnici oskrbujemo svoje potrebe po svežem mesu, opravljamo pa tudi služnostne zakole.
Na področju razvoja novih izdelkov in kvalitete smo bili letos po lastnih ocenah zelo uspešni. Na ocenjevanjih mesa in mesnih izdelkov na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so naši izdelki dobili skupaj 25 odličij. Dve zlati odličji smo prejeli na ocenjevanju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani za izdelka piš-čančja hrenovka in jetrna pašteta. Na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa smo prejeli zlato odličje za pečeno prato. S srebrno medaljo so bili nagrajeni: sendvič klobasa, slanin-ska, PePi piščančja pašteta, kuhan prašičji vrat, ciganska slanina, kuhan pršut in dravska klobasa v Gornji Radgoni ter slaninska klobasa, pečena prata, donačka salama in kuhan prašičji vrat v Ljubljani. Bronasta odličja so prejeli izdelki: prašičji jeziki v aspiku, delikatesna mesna slanina, dravska salama, šunkarica, tlačenka in srček klobasa v Ljubljani ter sendvič s sirom, PePi piščančje hrenovke, tlačenka, delikatesna mesna slanina in taščin jezik v Gornji Radgoni.
Prejeta odličja kažejo, da smo z razvojem izdelkov na pravi poti, hkrati pa nas veseli, da smo priznanja prejeli prav za izdelke, ki jih zelo cenijo tudi naši kupci.
Ob koncu leta želimo vsem kupcem, poslovnim partnerjem in drugim sodelavcem srečen božič ter uspehov polno novo leto 2002.
40 let
Kmetijski kombinat Ptuj d.d.
čeprav Slovenija ni velika država, pa je vseeno pomembno, katero je njeno največje kmetijsko podjetje. Med 32 registriranimi podjetji, ki povpre~no obdelujejo po 227 hektarjev zemlje, je Kmetijski kombinat Ptuj, d.d., z letošnjimi 3800 obdelanimi hektarji, s prirejenimi 70 tiso~ prašiči, zanje pripravljenimi 40 tisoč tonami krmil ter vzgojenimi in prodanimi tremi milijoni litrov vina zares velikan. Poleg tega pa je letos podjetje še v najboljših letih: pri štiridesetih je tudi človek krepak, poleg tega pa njegovo vitalnost že vodijo izkušnje in z leti nakopičena modrost. Kdor bi na hitro pogledal poslovanje Kombinata, ki zadnja leta izkazuje dobiček in postavlja svojo poslovno politiko in strategijo za naslednja leta na osnovi modrosti in izkušenj, bo primerjavi z najbolj ustvarjalnim obdobjem človekovega življenja pritrdil.
Zgodovina Kombinata je spletena v kito iz marljivih ljudi, organizacijskega spreminjanja in mnogih naložb. Le še v arhivih ostaja odlo~ba o združitvi treh kmetijskih gospodarstev (Dravsko polje, Haloze, Ptujsko polje) v Kombinat 18. marca 1961. Potem pa so naprej v debele in številne fascikle zloženi dokumenti o ve~ kot sedem tiso~ stalno zaposlenih, ki so delali v podjetju, o mnogih naložbah - od nakupa zemlje preko obnavljanja vinogradov, gradnje farm, ptujskih toplic, posodabljanja tehnologij; dodani so razveseljujo~a in tudi zaskrbljujo~a poro~ila o letinah, pa dokumenti o kakovosti pridelkov in izdelkov, medalje in vse mogo~i obra~uni. Ko bo nekdo temeljito premlel vse to gradivo in ga bo voljan spraviti na strani zajetne monografije, bo za njen naslov moral zapisati
nekaj o uspešni rasti in razvoju.
V prvih štirih desetletjih bo zagotovo najbolj dinamično opisovanje zadnjih desetih let. Kombinat je počasi začenjal slačiti svojo dotedanjo kožo družbenega podjetja in se leviti v delniško družbo. Iz nekoliko večje zgodovinske razdalje bo šele mogoče oceniti, da je pri tem trpel in utrpel velike spremembe. Če je nekoč imel okrog 7 tisoč hektarov njiv in vrsto kmetijstvo spremljajočih obratov in dejavnosti, so leta prehajanja družbene zemlje v državne roke obdelovalne površine neprestano krčila. Prilagajanje novim razmeram je zahtevalo veliko spretnosti in potrpežljivosti: zunanji opazovalci dogajanja v Kombinatu često niso povsem dobro razumeli, vendar o njem najbolj zgovorno govori današnje stanje podjetja, ki je končni rezultat reorganiziranja, opuščanja nekaterih dejavnosti in prodaje nekaterih objektov kot pot-
VIZIJA
Smo največja slovenska kmetijska družba; delujemo tudi na področju živilske predelave, turizma in gradbeništva.
Hočemo ostati vodilni na kmetijskih programih v Sloveniji in postati pomembnejši v živilski predelavi z namenom, da oskrbujemo potrošnike z zdravo hrano, pridelano v strateškem partnerstvu z naravo.
Delovali bomo po merilih evropske uspešnosti.
rebnega dezinvestiranja in koncentracije premoženja. Vse skupaj je sestavljalo finančno sanacijo in programsko prestrukturiranje podjetja, preden je postalo delniška družba. Nekateri stari dolgovi so postali lastniški deleži, za skoraj milijardo tolarjev težka dokapitalizacija in notranja ureditev dejavnosti sta osnovni kapital povečali na današnje 3,4 milijarde tolarjev. Ob pokritju vseh primanjkljajev iz preteklosti in ob štirih zaporednih letih poslovanja Kombinata z dobičkom (kljub kakšni izjemno neugodni letini vmes) pa kaže, da ima zdaj Kmetijski kombinat, d.d., z letnim pri-
hodkom 4,5 milijarde SIT in 300 zaposlenimi trdne temelje in da torej kot največje slovensko kmetijsko podjetje trdno stoji na svojih nogah. Navsezadnje to potrjujejo tudi novi lastniki. Na javni prodaji deležev podjetja smo dobili lastnike po celotni Sloveniji; na prvem seznamu je bilo skoraj dvajset tisoč delničarjev, zdaj pa koncentracija lastništva njihov seznam čedalje bolj krajša. Še vedno pa jih je 16 tisoč, deset največjih med njimi pa ima v lasti 60 odstotkov podjetja. Zanimanje za Kombinatove lastniške deleže najbolj nazorno potrjuje, da je podjetje zdravo in trdno, saj sicer na slovenski borzi po njegovih delnicah ne bi bilo nobenega povpraševanja. Tudi njihova rast za skoraj polovico vrednosti v lanskem letu objektivno dokazuje, da raste vrednost velikega podjetja in da napovedi izpred desetih let, kako je prihodnost le v majhnih podjetjih, ni bilo treba jemati dobesedno.
Kmetijski kombinat Ptuj, d.d., pa ima tudi trdno izdelano strategijo, kako in kam se bo razvijal in utrjeval v naslednjih petih letih. Predvidena je 30% realna rast prodaje z osnovnim poudarkom na 30% povečanju prireje prašičev, za to pa načrtuje v tem obdobju 2,5 milijarde SIT investicij. Letos spomladi je tudi dokončno dozorelo spoznanje, da so potrebne strateške povezave vinarstva, da je potrebno najti strateškega partnerja za ptujske Terme, ki so zdaj še v celoti Kombinatova last.
Strategija je seveda natančen dokument, ki podrobno opredeljuje posamezne pridelke, kulture, izdelke, tržne poteze in kapitalske naloge podjetja. Najbolj si želimo skupaj z vsemi lastniki podjetja, da bi bodoči kronist, ki bo sestavljal monografijo podjetja za prvo polovico stoletja, lahko v zadnji petini dokumentarne knjige zapisal, da so imeli načrtovalci ob vstopu v peto desetletje podjetja prav in so v naslednjih letih zastavljene cilje dosegali, še naprej ob koncu poslovnih let nizali dobiček in da bi lahko tudi pohvalil letine, ki so zdaj še pred nami, ob njegovem pisanju pa bodo že zgodovinske.
Gradbeni remont, d.o.o
Gradbeni remont, d.o.o., je družba v 100 % lasti Kmetijskega kombinata Ptuj, d.d., ki se že vrsto let uspešno ukvarja z gradbeništvom kot osnovno dejavnostjo, zraven tega pa s svojimi stalnimi podizvajalci in kooperanti s podro~ja elektroinstalacij, strojnih instalacij, slikopleskarskih del, mizarskih del, klju~avni~arsko-montažnih del ter drugih zaklju~nih del v gradbeništvu dopolnjuje svojo ponudbo. Izvajamo vse vrste del, od novogradenj do adaptacij in rekonstrukcij poslovnih, industrijskih, stanovanjskih in spomeniško zaš~itenih objektov, urejevanje okolice in druga dela s podro~ja nizkih gradenj. Uspešno delujemo na podro~ju ob~ine Ptuj in širše. Dolgoletno prisotnost na tržiš~u nam zagotavljajo kakovost naših storitev, poznavanje zahtev kupcev, sledenje razvoju in novostim s podro~ja naše dejavnosti, dobra organizacija in strokovno usposobljen kader. Da bi poskrbeli za celovitejšo ponudbo svojih storitev, ustvarjamo na lokaciji Gradbenega remonta, d.o.o., to je na Žnidari~evem nabrežju 10, center za naše in kooperantske storitve. S tem namenom na naši lokaciji že obratuje Mizarstvo Pintari~, s.p., v bližnji prihodnosti pa tudi družba za izvajanje strojnih instalacij Kitec, d.o.o.
Ob tej priložnosti se vsem našim poslovnim partnerjem zahvaljujemo za izkazano zaupanje, verjamemo, da bomo tudi v bodo~e dobro sodelovali pri novih projektih, hkrati pa jim želimo vesel boži~ ter sre~no, zdravo in uspeha polno leto 2002.
Sedež podjetja Gradbeni remont, d.o.o.
			^^ t:. -
■ ■ ^			
			
Izgradnja poslovnih prostorov za Goja, d.o.o.
Uspešno leto za Terme Ptuj
26. leto poslovanja je bilo za Terme Ptuj eno najuspešnejših v zadnjih letih. V primerjavi z lanskim letom so potrojili dobiček: lani ga je bilo okrog 10 milijonov, letos naj bi ga bilo okrog 35 milijonov, prihodkov od prodaje pa 606 milijonov (lani 560 milijonov).
Obnovili so notranje termalno kopali-{ce in povezali obe vrtini, kajti druga vrtina je bila kar 16 let neizkori{čena. S tem so zagotovili trikrat vecje pretoke termalne vode, kar se odraža tudi na vecji kakovosti termalne vode ter zma-nj{anju stro{kov energije. Uredili so tudi salon za pedikuro.
V poletni sezoni se je v Termah Ptuj kopalo vec kot 100 tisoc kopalcev. Dobra sezona je odsev kvalitetnih priprav in zanimivega animacijskega programa (prvic so izbrali tudi miss Term) ter izbolj{anja ponudbe nasploh. Skupno {tevilo kopalcev v tem letu naj bi doseglo 190 tisoc.
Letos se je v Termah Ptuj kopalo okrog 190 tisoč kopalcev. Foto: Črtomir Goznik
Tudi v stacionarnem delu bodo presegli lanskoletne rezultate, bolj{e rezultate pa dosegajo tudi v gostinskem delu. V letu 2000 so prvic dosegli 40 tisoc nočitev, letos jih bo okrog 43 tisoc. V strukturi gostov se je za 3 odstotke povecal delež tujcev, zelo dober obisk so zabeležili tudi v avtokampu. Med tujimi gosti prevladujejo Italijani, Nemci in Nizozemci, med domacimi pa Ljubljancani in okolicani. Povecuje se tudi {tevilo gostov z Gorenjske in Primorske.
Terme Ptuj so bile letos uspe{ne tudi na
gostinsko-turisticnem zboru v Moravskih Toplicah. Receptorki Alberta Dre-ven{ek in Branka Serban sta bili zlati, Angelca Černen{ek je prejela srebrno priznanje v poznavanju slovenskih vin, Maks Kekec pa se je izkazal v kuhanju bograca v kotlicku in prejel bronasto priznanje. Priznanji v tekmovanju sobaric pa sta prejeli Marija Vuckovic in Majda Fijan.
Dobri rezultati leto{njega leta jim dodatno vlivajo optimizem, da bodo v letu 2002 le priceli uresnicevati programe za {iritev vodnih in nocitvenih zmogljivosti. Vse pa je odvisno od izbire strate{kega vlagatelja. Šele s tem se bodo dolgoletnemu paradnemu konju ptujskega turizma odprle možnosti vecjega turisticnega razcveta.
Od leta 2001 se bodo poslovili nekoliko drugace kot v preteklosti: pripravili so silvestrovanje v kopalnih pla{cih v celotnem notranjem delu Term in v restavraciji Zila v stilu ponudbe "all inclusive", kar je novost na Ptujskem in tudi v {ir{em okolju.
Vesele praznike
Srečno 2002
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Ptuj
Poslovalnica Prešernova, tel. 787 04 44 • Izpostava Super Mesto, tel. 748 02 70 • Poslovalnica Ormož, tel. 740 27 84
R
CHIPTRONIC
EHA center
d.o.o.
Jadranska 17, 2250 PTUJ, tel.: (02) 787 94 30, fax: (02) 787 94 40
Proizvodnja, prodaja, servis, izposoja teiinično ortopedsl(ih pripomočkov, prevozi oseb po pogodbi z GS&S
PE PTUJ, Dravska ul. 6, PE ORMOŽ, Skolibrova 4, PE M. Sobota, Cankarjeva 84,
tel.: 02/748 17 50 tel.: 02/741 13 40 tel.: 02/ 522 15 08
^r^vsem pćft
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE Proizvodnja In prodaja kovinskih materialov In Izdelkov:
-	splošna mehanična dela - mehanska obdelava in valjenje konstnikcij
-	vzdrževanje strojev in kmetij^e mehanizacije
-	izdelava in prodaja pisemskih piedalčnikov
-	izdelava in prodaja hlevske opreme {napajalniki, stojišča, privezi...)
-	prodaja konstrukcijskih in orodnih jekel ter medenine
-	prodaja različnega tehničnega blaga
Telefon h.c.: 02-745-6601, faks: 02-745-6601, komerciala: 02-745-7171, GSM: 041-634-212 e-mail: fema@siol.net
KAMNOSEŠTVO DANIELA VRBANCICA
Izdelki z umetniško vrednostjo
Daniel Vrbancic si je po končanem šolanju najprej nabiral izkušnje pri kamnoseškem mojstru, že sedem let pa dela kot samostojni podjetnik. Delavnice ima v Bukovcih 83, poleg njega pa so še trije zaposleni.
Delo v kamnoseštvu je zanimivo, seveda pa je potrebno veliko znanja in umetniškega navdiha, da izdelek dobi kon~no podobo. Njihove stranke jih najbolj poznajo po izdelovanju nagrobnih spomenikov iz razli~nih vrst kamna. Veliko spomenikov je unikatnih. Stranki svetujejo, kakšni dodatki naj bodo na spomeniku, da bo videz dober. Pri nagrobnih spomenikih sledijo novim trendom, ki se najve~krat kažejo v razli-~nih kombinacijah barv kamna. Stranke se lahko odlo~ijo za spomenik, ki jih
imajo v katalogih, prilagodijo pa se tudi njihovim idejam.
V delavnicah Daniela Vrban~i~a kamen obdelujejo ro~no. Prav to in velikost dolo~ita ceno izdelka. Pri nagrobnih spomenikih je poleg estetike pomembno kasnejše vzdrževanje kamna, da zaradi razli~nih vremenskih vplivov ohrani lep videz.
Izdelujejo tudi najrazli~nejše stopnice in police. Doslej so se preizkusili tudi v kamnoseškem delu v razli~nih sakralnih objektih: v markovski cerkvi so izdelali oltar in krstni kamen, zelo so ponosni
na portal, ki so ga naredili v cerkvi v Šentilju. Prav tako izdelujejo opremo za gostinske lokale, obloge, mize in to~ilne mize.
Danielu Vrban~i~u je delo izziv, še posebej pa je zadovoljen, ko so stranke zadovoljne z ustvarjenimi izdelki. O kvaliteti izdelkov so se stranke že same prepri~ale, zato se rade vra~ajo.
Daniel Vrbančič, s.p., Bukovci 83, 2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041 712 043
30
c^olenc
r	^
let z Vami
ČEVLJARSTVO, ROKAVIČARSTVO IN ZAŠČITA
DOLENC JANEZ s.p. Dragonja vas 1a; 2326 CIRKOVCE Telefon: 02 / 789 01 06 Fax.: 02/789 01 07
PODJETJE ZA PROIZVODNJO VSEH VRST ZAŠČITNIH ČEVLJEV, ROKAVIC IN SPECIALNE GASILSKE OPREME
Podjetje je pridobilo CERTIFIKATE:
EN 345-ZfIŠČITNI ČEVLJI EN 347-DELOVNI ČEVLJI EN 388-ZfIŠČITNE ROKAVICE EN407-GflSILSKER0KaVICE EN 659 - GfISILSKE ROKfIVICE
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE DRAVA PTUJ
Za vode skrbijo že 55 let
V Vodnogospodarskem podjetju Drava Ptuj, kjer je trenutno zaposlenih 105 delavcev, se lahko pohvalijo že s 55-letno vodarsko tradicijo. Kot je povedal direktor Drago Klobučar, jim je na osnovi zakona o vodah ter uredbe o načinu izvajanja vodnogospodarske javne službe v Sloveniji zaupano upravljanje in vzdrževanje voda na nižinskem delu povodja Drave.
Od takrat, ko je v letu 1946 ministrstvo za gradnje ustanovilo Glavno upravo za vode v Ljubljani in Upravo za Dravo na Ptuju, do danes brez prekinitve, a v različnih organizacijskih oblikah že 55 let izvajajo vodnogospodarsko dejavnost. Z reorganizacijo so bile leta 1961 vse enote pripojene k Vodni skupnosti porečja Drave, ta je leta 1966 prešla v
Splošno vodno skupnost Drava - Mura Maribor, leta 1975 pa se je preoblikovala v Vodnogospodarsko podjetje Maribor. V tej sestavi je delovala vodnogospodarska enota Drava Ptuj, a se je po gospodarski preobrazbi leta 1989 preoblikovala v samostojno podjetje in leta 1997 v Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d
Danes strokovnjaki VGP Drava Ptuj skrbijo za varnost pred visokimi vodami, za
Direktor Drava VGP Ptuj Drago Klobučar. Foto: M. Ozmec
ohranjanje in izboljšanje kakovosti voda in vodnega okolja ter usklajujejo nasprotja med obstoječo in želeno rabo vodnih virov in prostora, kar je pogoj trajnostnega razvoja. Poleg tega izvajajo zasnove objektov za ravnanje in odstranjevanje odpadkov, prostorske analize lokacij odlagališč, sanacijske programe obstoječih odlagališč odpadkov, strokovno svetujejo ob prilagajanju predpisom s področja ravnanja z odpadki in presoje vplivov za vse vrste posegov v prostor.
V Drava VGP Ptuj gradijo in vzdržujejo, preučujejo in ocenjujejo, načrtujejo, opravljajo službo za varstvo voda, rečno nadzorsko službo ter zadnja leta vse pomembnejšo ekološko službo.
Sedež Uprave in sektorja Gradnje je na Žnidaričevem obrežju 11 v Ptuju, za vse morebitne dodatne informacije so dosegljivi po telefonu 02-787-50-00, sedež sektorja Vodnogospodarstvo pa je na Ljubljanski 9 v Mariboru, telefon 02 320-75-00.
TRGOVINA ^^ IM7PMIRIMfí QTHRITX/F
INŽENIRING, STORITVE
Tames, d.o.o., Ptuj, Ormoška 14, telefon: 02/778-10-11, faks: 775-28-61
Naj bo hladno ali vroče v stanovanju, kaj komur se zahoče. Za varen, topel in hladen dom TAMES pravi je naslov.
Ob izteku leta se vsem strankam in poslovnim partnerjem zahvaljujemo za zaupanje in za dobro sodelovanje.
Upamo, da smo z našo dejavnostjo v vaš dom prinesli toplino in varnost.
Želimo vam prijetne praznike in srečno novo leto 2002!
ELEKTRO - VODOVOD - TOPLOVOD - PLIN - KLIMA
OMSaite wmm v novih poslovnih prostorih
m
V trgovini GASPARI, Ul. heroja Lacka 8, vam ponujamo izdelke znanih blagovnih znamk:
-	kelihe, kozarce, steklenice, vr~e, pladnje, sklede, skodelice iz kristalnega stekla in kris-talina blagovne znamke ROGAÎKA CRYSTAL, Steklarna Roga{ka, d.d., iz Roga{ke Slatine
-	izdelke iz nerjave~e plo~evine blagovne znamke WMF iz Nem~ije: posodo, pel<ače, pladnje, jedilni pribor, gospodinjske pripomo~ke
-	izdelke iz porcelana — jedilne servise priznanih blagovnih znamk MIKASA, VILLEROY & BOCH, HUTSCHENREUTHER
Obiščite nas in izberite darila za različne priložnosti.
TRGOVINA GASPARI, Marinka Sef, s.p., Aškerčeva 5, Ptuj, poslovna enota Ul. heroja Lacka 8, Ptuj
PCS computers Oso] ni kova cesta 21 2250 Ptuj
PCS computers je mlado podjetje, v katerem smo si zadali nalogo približati računalniške izdelke in tehnologijo čim širšemu krogu uporabnikov in to na čimbolj prijazen in profesionalen način. Glede na rezultate, ki jih dosegamo, smo v tem tudi uspeli. Zasluga za to gre predvsem vsem zaposlenim, ki se trudimo, da zadovoljimo Vaše želje in potrebe. Naš tim sestavljajo predvsem mladi, izobraženi strokovnjaki. Svetujemo Vam ob vsaki Vaši težavi, kakor tudi projektiramo in izvedemo celotne rešitve za Vaša podjetja. Dejavnost podjetja je proizvodnja in servis računalnikov, postavitev računalniških omrežij, postavitev intranet in internet strežnikov, brezžičnih internet povezav, pa tudi iskanje in izvedba celovitih rešitev za posameznike ali podjetja. Izvajamo tudi mreže v sistemih, kot so NOVELL (certifikat), Windows 95, 98, Windows NT, Windows XP, LINUX, ter projektiranje in kabliranje objektov v sistemu ALCATEL (certifikat). Ponujamo Vam tudi programe za celovito vodenje podjetja. Programi so sad lastnega razvoja. Napišemo jih lahko tudi po Vaši želji.
Priporoča se podjetje PCS computers,
Osojnikova cesta 21 in Domino center, tel. 78 00 260, internet: www.pcs-slo.com
MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ
Desetletje uspehov
Mlekarska zadruga Ptuj, ki je nastala leta 1992, je v prvem, še ne polnem desetletju svoje samostojne poti nanizala vrsto uspehov. Ves ta čas je prireja mleka nenehno rastla, s količino je rastla tudi kakovost mleka, zadruga pa je utrjevala svojo vlogo v kmetijskem prostoru ptujske regije.
Leto 2001 bo v zgodovini zadruge zapisano kot pomembno tudi zaradi tega, ker se je po osmih letih gostovanj v najetih poslovnih prostorih odlo~ila za nakup prostorov biv{ega Tehnoservisa ob Ormo{ki cesti v Ptuju. Poleg lepih upravnih prostorov je pridobila tudi skladi{~ne prostore in dvori{~e, kjer na~rtuje {iritev svoje dejavnosti.
Desetletnico uspe{nega dela in razvoja, ki ga bo Mlekarska zadruga slavila prihodnje leto, bo do~akala kot poslovno
mo~na zadružna organizacija. Leto{nji celotni prihodek bo dosegel 2 milijardi 200 milijonov tolarjev. Od tega bo nekaj nad 300 milijonov predstavljalo trgovsko blago, ostali del prihodka pa promet z mlekom. Tak{en obseg poslovanja obvladuje samo pet zaposlenih, kar je pomembna prednost Mlekarske zadruge.
U~inkovitost njenega poslanstva je poleg organizacije prireje in odkupa mleka tudi v dobrem delu zaposlenih, upravnega in nadzornega odbora, prav tako zaupanje ~lanov v svojo zadružno organizacijo, ki postaja iz leta v leto kapitalsko mo~nej{a. Svojim ~lanom poleg strokovnih storitev nudi tudi pomo~ pri nakupu gnojil, semenskega materiala, za{~itnih sredstev in živinske krme. Vse to nabavlja po grosisti~nih cenah, dostavlja neposredno na kmetije svojih ~lanov in jih ob tem {e brezobrestno kreditira za obdobje {est do deset mesecev. Letos so svojim ~lanom pomagali premostiti posledice su{e z nabavo 1.100 ton merkan-
Drago Zupanič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj
tilne koruze in 250 ton pesnih rezancev.
Tudi prihodnje, jubilejno leto bodo v Mlekarski zadrugi Ptuj za~eli izobraževanje svojih ~lanov. Z vpra{alnikom, naslovljenim na vse ~lane, že zbirajo njihove potrebe po umetnih gnojilih, semenskem materialu in za{~itnih sredstvih. V primeru pomanjkanja krme bodo {e naprej skrbeli za pravo~asno nadomestilo ter za ohranitev oziroma pove~evanje prireje mleka.
Kmetovalcem želijo poslovno in osebno uspe{no leto 2002 in jih vabijo, da z nadaljevanjem tesnega sodelovanja {e utrdijo zadrugo in s tem svoj položaj na slovenskem trgu, kar bo zelo pomembno tudi za bližnji uspe{en nastop na trgu združene Evrope.
.iOM

Super ugodno!
Računalniki Tisicalniki CD-R, DVD Komponente Potrošni material
Nudimo kvaliteten in hiter servis u irft

uilli /H • y[[ piuj
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386/2/788 91 10, fax: +386/2/788 91 11, E-mail: golf@golfinvest-ptuj.si, www.golf-ptuj.com

TEVE
d.o.o. PTUJ
Trgovina na drobno in debelo 2250 Ptuj, Dornavska 7a Tel. ++386 (02) 747 00 10 fax: ++386 (02) 747 00 20 www.teve.si
-Ležaji SKF - Vijaki -Tesnila
-Jermeni
-	Galove verige
-	Goriva in maziva
- SKF izdelki za vzdrževanje in za profesionalno uporabo
m
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
Vsi saposleni v Javnem zavodu Pokrajinski muzej IPtuj želimo vsem bralcem in bralkam Tednika Z(DmVO
m směno
novo Œ70 2002/
ASFALTI PTUJ
d.o.a.
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13,2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
GENERALNI SPONZOR NOGOMETNEGA MOŠTVA DRAVA - ASFALTI PTUJ
Čisto mesto Ptuj, d.o.o. Dornavska c. 26,2250 PTUJ Tél.: 02 / 780-90-20 e-mail: cisto.mesto@siol.net
CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI_
Program dejavnosti:
X	Odvoz odpadkov iz gospodinjstev in podjetij
X	Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov
X	Upravljanje deponije komunalnih odpadkov
X	Sanacija divjih odlagališč
X	Kompostiranje
X	Svetovanje in projektiranje na področju
gospodarjenja z odpadki
X	Prodaja opreme za gospodarjenje z odpadki
X	Baliranje ostanka komunalnih odpadkov
M
D INVEST d
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve Prešernova 30,2250 PTUJ tel.: 787-91-00 fax: 787-91-11 .0.0. tmd@amis.net
Za vstop v novo leto želimo vsem našim sedanjim in
bodočim poslovnim partnerjem veliko uspehov in se priporočamo s svojimi storitvami:
^ izdelava projektne dokumentacije
^ izdelva lokacijske dokumentacue
^ nadzor nad gradnjo objektov
4 Štajer-LES
Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve
TRGOVINA:
PTUJ, Rogozniška c. 25 Tel: 02/771-59-11, 748-16-56 Fax: 02/771-59-71 E-mail: stajerles.doo@slol.net
-	Z rezanim lesom, oblogami in paricetom vseh vrst
-	s stavbnim pohištvom
-	z gradbenim materialom (gradbena galanterija)
CÎBÎUCA
d,O,O,
mêmsKÊin
ŠTUDiNTSHi SBRm PWJ
D03K0DLL0 DOBLKDENAK IZPLAČILO TAKOJ!
ïïstenlakova 5, Poslovni center
DOMINO
tel.: 787-62-91..U« 773-11-01
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d.
Ormoška cesta 22, 2250 Ptuj

TRGOVSKO PODJETJE NAVELIKO IN MALOd.o.o.
NOVA LOKACIJA
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621
KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951
Se priporočamo s svojimi storitvami:
-	mešalnlca fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in nnetalil<
-	mešalnica tesaroi in lielios barve v vseli niansah
PROIZVODNJA:
-	SVEŽIH BETONSKIH MEŠANIC
-	BETONSKIH IZDELKOV
PREVOZI:
-	BETONA S ČRPANJEM
-	GRAMOZNIH AGREGATOV
-	CEMENTA
Vsem občanom, občanlom, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2002.
ŠTAJERGRADING, D.O.O., PTUJ
Kakovost nad slovenskim povprečjem
Podjetje Štajergrading je bilo ustanovljeno v začetku leta 1993. Njihovi poslovni prostori so v Raj{povi ulici v Ptuju, v bližnji prihodnosti pa se bodo preselili v nove poslovne prostore, ki jih bodo uredili na Hajdini, kjer bo mogoče nekoliko raz{iriti obseg poslovanja. Osnovna dejavnost podjetja je klasično gradbeni{tvo: v pretežnem delu se ukvarjajo z visokimi gradnjami, skupaj s podizvajalci pa prevzemajo tudi izvedbo celotnih gradenj od začetnih do zaključnih del.
Kot je povedal direktor Ivan Trop, so že z imenom teritorialno opredelili obseg svoje dejavnosti: v devetih letih so gradili v glavnem na obmo~ju [tajerske. Odlo~ajo se v glavnem za gradbi{~a v vrednosti do 100 milijonov tolarjev. Pri-
bližno 60 odstotkov gradenj opravijo na poslovnih objektih, 40 odstotkov pa je gradenj individualnih, zasebnih stanovanjskih objektov. Cilj njihovega poslovanja v prvih desetih letih je bil, stabilizirati podjetje za doseganje nad-povpre~ne kakovosti opravljenih del, znotraj dogovorjenih rokov in po sprejemljivi ceni. Vsa ta leta so si prizadevali za zaposlovanje in usposabljanje ustreznega kadrovskega potenciala, da zagotavljajo kakovostne storitve v klasi~ni
Direktor podjetja Štajergrading, d.o.o., Ivan Trop
zidarski gradnji, kar jim je tudi uspelo. [tevilo zaposlenih se giblje med 20 do 25 delavci, v glavnem iz Slovenije, nekaj pa jih prihaja tudi iz sosednje Hrvatske.
Ve~ja gradbena dela so v letošnjem letu opravili na objektu pekarne v Kid-ri~evem in v Ptuju, obnovili so streho na dominikanskem samostanu v Ptuju, poleg tega pa so zgradili vrsto zasebnih objektov. Med ve~jimi gradnjami zadnjih let pa so otroški vrtec in lekarna v Majšperku, deset objektov vrstnih hiš v Rabel~ji vasi, objekti podjetja Meso izdelki Žerak v Podlehniku in Rogatcu, Poslovni center Videm, poslovni objekt Hvalec ob Mariborski cesti, tiskarna Tercia tisk v Ptuju, objekt Pepsi Pande, gostinski objekt Dolinca v Majšperku in še bi lahko naštevali.
Vsem strankam, poslovnim partnerjem, svojim sodelavcem in bralcem Tednika želijo SREČNO IN USPEÍNO NOVO LETO 2002, v prvi vrsti obilo zdravja in medsebojnega razumevanja.

y
LEKARNE PTU
Naj postanemo vaša izbrana
lekarna
Javni zavod Lekarne Ptuj je v zadnjih dveh letih povečal število lekarniških enot s tri na šest, število zaposlenih strokovnih delavcev pa je ostalo nespremenjeno. V okviru zavoda dela tudi verificiran galenski laboratorij. Skupaj z zasebno lekarno pokrivajo podrode 15 občin, kar pomeni,
da preskrbiqejo občane z zdravili in medicinskimi pripomočki, svetujejo o vami uporabi zdravil, svetujejo pri samozdravQeiqu in pri izbiri izdelkov za krepitev zdravja za
kar 70.000 ljudi. Z večanjem števila lekarniških enot si prizadevajo približati osnovno zdravstvo vsem prebivalcem.
Majhne lekarne imajo veliko prednosti, saj postanejo pacientova "izbrana lekarna" in v njej zaposleni farmacevti
"izbrani farmacevti". Za zavod kot celoto pa večje število lekarniških enot prinaša tudi številne težave; v tem času so te predvsem kadrovske narave, saj v celem slovenskem prostoru že nekaj let primanjkuje farmacevtov.
"V letu 2002 načrtujemo zaposlitev novih strokovnih delavcev, čaka nas adaptacija Lekarne Ptuj. Še bolj želimo
približati svoje delo vsem prebivalcem, zato poleg nove zunanje podobe dopolnjujemo vsebino dela, ki bo v kratkem dostopna tudi preko naših spletnih strani," je povedala Daija Potočnik Benač, mag. farm., direktorica Lekarne Ptuj, ter dodala: "Vsem želimo veliko zdravja, razumevanja, osebne sreče in poslovnih uspehov!"
DMr ■
t
Kopalnice
t
z navdihom
PE PTUJ odslej na novi lokaciji!
Ormoška 29 tel.: 02 / 771 01 70 fax: 02 / 771 01 69
OBČINA BENEDIKT
Možnosti razvoja v kmetijstvu, turizmu, obrti in podjetništvu
Sredi Slovenskih goric, tam, kjer si pritoki Drave in Mure razdelijo gri~evje v okolici Benedikta, je prijetna zelena pokrajina, ki vabi. Ljudje že stoletja hitijo skozi Benedikt -eni na zahod, drugi na vzhod. V bežnem spominu jim ostane naselje s cerkvijo v dolini in tisto mogo~no na vrhu gri~a s cerkvijo sv. Treh kraljev.
Občina Benedikt se razteza na 24 kvadratnih kilometrih ob magistralni cesti Maribor - Gornja Radgona. V 14 naseljih (Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sv. Trije Kralji, Štajngrova, Trotkova, Trstenik in Ženjak) živi 2.060 prebivalcev.
V globinah pod Benediktom so mineralne in termalne vode. Benediško slatino domačini poznajo že od leta 1932, ko je takratna oblast Dravske banovine zagotovila sredstva za izvedbo slatin-ske vrtine. Statino so si okoličani prosto natakali. Vrtina je bila po vojni slabo vzdrževana. V letih 1973 in 1976 so raziskovanja nadaljevali, vrtali do globine 150 m in 788 m ter odkrili mineralno vodo v več vodonosnih slojih. V letu 1997 so izvrtali tri vrtine in jih imenovali po lepih ženskah: Heleni (globina 10 m), Pavli (globina 30 m) in Ani (globina 102 m). Vse tri vrtine so v celoti zacevljene z nerjavečimi cevmi, na ustreznih globinah so vgrajeni filtri, okrog cevi je v globinah nasipan kremenčev pesek, nad njim pa glinast tampon, v zgornjem delu pa so vrtine zacementirane. V letošnjem letu so nad vrtinami naredili nadstrešek in uredili okolico. Ta investicija je znašala skoraj 14 milijonov tolarjev.
Začetki šolstva v Benediktu segajo že v čas reform Marije Terezije. Prvo šolsko poslopje so preuredili iz stare kapele leta 1784. Šolskega prostora je primanjkovalo, zato so leta 1867 zgradili novo šolsko poslopje in šolo razširili v
dvorazrednico. Ta šolski objekt je danes vključen v sodobno zasnovano šolo. Ohranjen je le napis nad stranskimi vrati "Ljudska šola 1867". V letu 1901 so zgradili novo šolo s tremi učilnicami in šolo razširili v petrazrednico. Od leta 1980 ima Benedikt sodobno šolsko zgradbo, ki postaja premajhna. Tako so morali v letošnjem letu uvesti dvoiz-menski pouk.
V letošnjem letu so praznovali 30-letnico delovanja vrtca in ob tem odprli prizidek k vrtcu. Investicija je bila
letih.
Letos so modernizirali 2,6 kilometra lokalnih cest in javnih poti v skupni vrednosti dobrih 54 milijonov tolarjev. Za obnovo kulturnega doma so izdelali tehnično dokumentacijo, obnovo pa nameravajo dokončati do leta 2003. Vrednost investicije ocenjujejo na 30 milijonov tolarjev, računajo pa na sofin-ciranje ministrstva za kulturo.
Deset milijonov tolarjev so namenili za nakup nove avtocisterne, pet pa so jih prispevali gasilci. Prihodnje leto bo
vredna 30 milijonov tolarjev. Kljub razširitvi vrtca pa je otroško varstvo še vedno največji problem. Tako v letošnjem letu dograjeni vrtec ne zadošča več in so morali kar nekaj otrok usmeriti v sosednje vrtce. Ponovno širitev vrtca bodo reševali v sklopu investicije, za katero so v letošnjem letu že pripravili tehnično dokumentacijo: gradnja večnamenske dvorane in telovadnice ter prizidka k osnovni šoli s 13 učilnicami.
Velik del razpoložljivih sredstev so letos namenili gradnji čistilne naprave s 1.500 enotami. Vzporedno so zgradili dva kanalizacijska kolektorja in povezali vse kanalizacije v enega. Vrednost investicije je znašala 130 milijonov tolarjev. Zanjo so najeli kredit pri ekološkem skladu v višini 80 milijonov tolarjev in ga bodo poravnali v naslednjih 10
občina za nadgradnjo cisterne namenila 15 milijonov tolarjev, pet pa jih bodo ponovno zagotovili gasilci.
Pri mrliški vežici so zgradili nadstrešek in vežico opremili s klimatskimi napravami, za to investicijo pa namenili 12,5 milijona tolarjev.
Skupaj z gradbenikom Stankom Ber-njakom gradijo prvi stanovanjski blok, v katerem bo občina preko stanovanjskega sklada imela sedem stanovanj, od tega dve socialni.
Po besedah župana Milana Gumzarja so zelo ponosni na žensko odbojkarsko ekipo, ki igra v drugi državni ligi in je trenutno med 12 ekipami prva; dodaja, da kar precej denarja namenjajo za delovanje društev, ta pa dobro delujejo.
Zmagoslav Šalamun
OBČINA CERKVENJAK
Tretje leto samostojnosti
Sredi slovenskogoriških gričev se na 24 kvadratnih kilometrih razprostira občina Cerkvenjak, ki šteje 2.131 prebivalcev in združuje 15 vasi in zaselkov.
Po treh letih samostojno prehojene poti župan Jože Kraner pravi: "Danes s ponosom govorimo o rezultatih, ki smo jih dosegli domala na vseh podro~jih. Nismo postorili vsega in zadovoljili slehernega ob~ana, to niti ni mogo~e, saj gre ~as naprej in mi z njim. @elimo si bolj{o prometno, komunalno in kulturno infrastrukturo. Prav na omenjenih podro~jih smo naredili veliko in s ponosom lahko re~emo, da smo dosegli zavidljive rezultate. V treh letih samostojne poti smo posodobili in asfaltirali 13,5 km lokalnih cest in javnih
lizacije v Cerkvenjaku se bo nadaljeval tudi v letu 2002.
V zaklju~ni fazi je prva etapa rekonstrukcije vodovodnega omrežja v zaselkih Cagona, Stanetinci in Andrenci. To je prioritetna investicija v letu 2001, vredna 128 milijonov tolarjev, ter pomembna pridobitev pri oskrbi omenjenih vasi s pitno vodo. Zgradili so približno 13 km primarnih vodov, na to omrežje pa se priključuje 230 gospodinjstev, kar pomeni 43 % od skupnega števila gospodinjstev v občini Cerkvenjak.
O rekonstrukciji vodovodnega omrežja župan Jože Kraner meni: "Med potekom del so bili nekateri občani nezadovoljni predvsem zaradi blatnih asfaltnih površin in poškodb vozišč. Razumljivo je,
Občino Cerkvenjak je v letošnjem letu obiskal tudi predsednik države Milan Kučan. Na fotografiji župan Jože Kraner predsedniku izroča skromno darilo.
poti, vzpostavili zadovoljivo prevoznost klancev v makadamski izvedbi in vzpostavili dobro prevoznost vseh javnih poti do posameznih gospodinjstev v vseh zaselkih naše občine. Zavedam se, da prometna infrastruktura še zdaleč ni zadovoljivo zgrajena, zato bomo tudi v bodoče morali namenjati znatna proračunska sredstva za posodobitev lokalnih cest in javnih poti."
Na področju komunalne infrastrukture so za potrebe centra Cerkvenjaka in bližnjih zaselkov že v letu 2000 odprli čistilno napravo in prvi del kanala za zbiranje in odvajanje odpadnih voda iz posameznih gospodinjstev. Projekt izgradnje kana-
da se tako obsežna dela ne morejo izvesti brez vidnih posledic v okolju. Naša skupna skrb in dolžnost izvajalca pa je, da saniramo vse poškodbe vozišč in jih po posegih vrnemo v prvotno stanje. Želim se zahvaliti vsem občanom in občankam, ki so obnovo vodovodnega omrežja sprejeli z zadovoljstvom, saj so razumeli, da je investicija namenjena prav njim in njihovim otrokom.
V obdobju KS Cerkvenjak tudi ni bilo sredstev, namenjenih za posodobitev in razvoj kulturne infrastrukture, zato so na tem področju velike potrebe. V letih samostojnosti občine Cerkvenjak smo tako
naredili prve korake pri postopnem posodabljanju in adaptaciji objekta, v katerem je tudi kulturni dom. Obnova poteka fazno: za~ela se je leta 1998 in bo povsem kon~ana v letu 2002. V domu je {e nekaj neizkori{~enih prostorov in tudi ti prostori so potrebni prenove, da bodo funkcionalni za dejavnost dru{tev."
Zbornik ob~ine Cerkvenjak Podobe kraja je prav tako velik dosežek ob~ine Cervenjak. Projekt je bil na~rtovan na pobudo Slovenskogori{kega foruma Cerkvenjak že v letu 2000, lu~ sveta pa je zagledal ob 3. ob~inskem prazniku. Med kulturnimi dejavnostmi je potrebno omeniti delo vseh dru{tev in prireditve, ki so jih ta organizirala v letu 2001 posamezno ali v sodelovanju vseh dru{tev.
Velika pridobitev za Cerkvenjak je tudi nogometno igri{~e. V ta namen pravkar potekajo pogovori za odkup dodatnih zemlji{~, ki so potrebna za umestitev igralnih povr{in nastajajo~ega rekreacijskega centra v Cerkvenjaku.
V Cerkvenjaku pa ob vseh teh investicijah niso pozabili na potrebe otro{kega varstva, {olstva in drugo.
Po besedah župana Jožeta Kranerja bodo v letu 2002 zaklju~evali nedokon-~ane investicije iz leta 2001, posodabljali ceste v Cogetincih, Andrencih, Stane-tincih in @upetincih, izvajali priklope na kanalizacijsko omrežje v delu vasi Cogetinci in naselja Kadrenci, sofinancirali gradbeno-obnovitvena dela na farni cerkvi sv. Antona v vi{ini 6 mio SIT, obnovili notranjost kluba Dru{tva upokojencev Cerkvenjak, sofinancirali obnovo fasade na gasilskem domu, prekrili del strehe na OŠ Cerkvenjak, zgradili nad-stre{ek k otro{kem vrtcu v Cerkvenjaku in pridobili projekte za investicije v letu 2003 (sanitarije pri igri{~u za OŠ, poslovilna kapela pri mrli{ki veži, obrtna cona, ve~namenski objekt).
Ob koncu pa je župan ob~ine Cerkvenjak Jože Kraner dodal: "Z na~rtovanimi investicijami želimo izbolj{ati življenjske razmere na{im ob~ankam in ob~anom v prihodnjem letu, v katerem jim želim veliko delovnih uspehov, sre~e in zdravja, predvsem pa veliko osebnega zadovoljstva."
Zmagoslav Šalamun
OBČINA DESTRNIK
Programi za sospodar-sko rast občine
šolstvo in kultura dvigujeta samozavest razvijajočih se Slovenskih goric
Ob~ina Destrnik spada med tiste slovenske ob~ine, kjer se zavedajo, da je lastni razvoj edini pogoj za dobrobit in spoštljivo življenje občanov, med tiste, kjer načrtuje nadaljnje razvojne smernice tako, da bi omogočili vsem delavnim, ambicioznim in sposobnim prebivalcem občine možnost realizacije podjetniških ambicij, kar v bodočnosti prinaša neposredno in posredno celostne koristi vsem živečim v tej slovenskogoriški občini.
S projektom celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) so pozvali vse zainteresirane, da izrazijo svoje interese glede dolgoro~nega razvoja ob upoštevanju realnih možnosti uresni~itve. Pred tem so analiti~no
Župan Franc Puksic
Veduta Destrnika s solo
opozorili na posamezne slabosti, ki so v ob~ini glede na sedanje stanje na razli~nih podro~jih: kmetijstvo, turizem, obrt in podjetništvo, komunalna in družbena infrastruktura, urejanje prostora, kultura, s tem pa so vzpodbudili razmišljanja posameznikov pri krojenju zamisli in idejnih usmeritev.
V ob~ini je sedemnajst naselij: Desenci, Destrnik, Doli~, Drstelja, Gomila, Gomilci, Janežovci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Levanjci, Lo~ki Vrh, Placar, Strmec pri Destrniku, Svetinci, Vinta-rovci, Zasadi in Zg. Velovlek; iz domala vseh naselij so dobili pobude za soustvarjanje ob~inskega razvojnega programa, kar bo omogo~ilo celosten razvoj ob~ine.
Ob~ini od vsega za~etka županuje Franc Pukšič, ki je skupaj z ob~inskim svetom poskrbel za osnovne potrebe ob~anov glede šolstva, komunale, infrastrukture in upravnih zadev; v letošnjem letu pa so s telefonskimi vodi s strani Telekoma postavili temelje za povezavo s svetom na celotnem ob~inskem prostoru (telefonija, inter-
netna povezava, kabelska televizija), kar odpira nove razvojne možnosti vsem uporabnikom, ki bodo to želeli.
V tem šolskem letu je na Destrniku za~ela delovati devetletna osnovna šola, saj ima s sodobnimi šolskimi prostori za to vse pogoje. Osnovna šola na Destrniku je prejela priznanje za energetsko najbolj var~en objekt v letu 2001 v Sloveniji. Podelila sta ga Agencija za u~inkovito rabo energije (AURE) in Gospodarski vestnik v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti v Portorožu. Objekt OŠ Destrnik ima 2,7 krat manjšo toplotno porabo, kot je povpre~na poraba šol v Sloveniji. Objekt je toplotno dobro izoliran, saj je povpre~en k faktor manj kot 0,5 W/m2. Ogrevan je z radi-atorskim ogrevanjem in regulacijsko optimiran. Posebnost objekta je, da je v celoti prisilno prezra~evan (izmenjava zunanjega zraka tri do štiri krat na uro) s prezra~evalnimi napravami, ki imajo vgrajene visoko u~inkovite enote za vra~anje energije (u~inek ve~ kot 90-odstoten). Energetsko število porabe toplotne energije (ogrevanje, prezra~evanje in ogrevanje sanitarne
vode) znaša 66 kWh/m2 na leto.
S tem projektom so se prijavili tudi na mednarodni nate~aj ENERGY GLOBE za najbolj{e trajnostne energetske re{itve oz. projekte, ki ga organizira Avstrijsko energetsko združenje. Razglasitev rezultatov nate~aja si lahko obetamo marca prihodnjega leta v Linzu v Avstriji.
Ob~ina spodbuja tudi delovanje ljubiteljskih društev. Z dolgo tradicijo se ponaša Prostovoljno gasilsko društvo Desenci, v ob~ini pa deluje še Prostovoljno gasilsko dru{tvo Destrnik, pod okriljem le-tega pa tudi Pihalni orkester Destrnik.
Tudi Kulturno-umetni{ko dru{tvo na Destrniku je s svojimi sekcijami zelo aktivno in vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku pripravijo kulturni ve~er. V tem letu je bil namenjen petju in je potekal pod naslovom Pozimi pa rožice ne cveto. Pod okriljem tega društva aktivno že 17 let deluje folklorna skupina, ki je letos pripravila koncert, na katerem so prikazali štajerske plese in igre.
Med zelo aktivnimi je tudi Turistično društvo Destrnik, ki skrbi za turisti~ni razvoj ob~ine. Vsako leto organizira skupaj z OO SDS Destrnik Majske igre (izkupi~ek od te prireditve porabijo v dobrodelne namene), blagoslov konjev, rekreativno kolesarjenje, avgusta pa so na Kmečkem prazniku v povorki, v kateri so sodelovali vaš~ani vseh 17 vasi, prikazali stara dela in opravila. Postavili so tudi razstavo že pozabljenih kme~kih opravil in
orodja. Ker je društvo letos praznovalo 20-letnico delovanja, je bilo ob kme~-kem prazniku še toliko slovesneje, ko so odkrili zaš~itni znak društva, ki ga predstavlja grozd. Grozd simbolizira njihovo delo, hkrati pa kraj in pokrajino, kjer živijo in delujejo.
Ob martinovanju so sodelovali s peko gibanic ob dnevu odprtih vrat vseh vinogradniških kmetij na obmo~ju
letošnje gostovanje Pihalnega orkestra Slovenske vojske ob praznovanju desetletnice vojne za Slovenijo.
Prejšnji ~etrtek pa so v okviru boži~no-novoletnega praznovanja pripravili dobrodelni koncert v organizaciji osnovne šole in ob~ine Destrnik.
Z novo telovadnico pri osnovni šoli so se ponudile možnosti tudi za športno udejstvovanje in destrniški košarkarji,
Majske igre
ob~ine, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Glede na to, da je ta prireditev potekala prvi~, so z obiskom nadvse zadovoljni. Ob doma~ih ljubiteljih kulture poskrbijo tudi za prireditve, kjer se predstavijo nastopajo~i od drugod; tako PGD Destrnik z Radio Tednikom Ptuj prireja poletno Orfej~-kovo parado, zelo odmevno pa je bilo
Na Destrniku je nastopil Pihalni orkester Slovenske vojske
nogometaši, namiznotenisa~i, odboj-karji že trenirajo in pridno nastopajo na priložnostnih tekmovanjih.
Ob~ina se zaveda tudi svojega poslanstva na podro~ju ohranjanja nepremične kulturne dediš~ine. Zavod za spomeniško varstvo Maribor jim je izdelal strokovne predloge za projekt in skupaj s komisijo za popis kulturne dediš~ine, ki deluje v okviru ob~inske uprave, so strokovni predlogi izšli v li~ni knjigi, ki s slikami in besedilom opredeljuje nepremi~no kulturno dedi-š~ino na Destrniku.
V tem letu so obnovili kapelo, ki je v popisu, ter obnovili spomenik na Lo~kem Vrhu s podobo Kristusa s križem na ramenih iz leta 1664; ta je spomin na pobito grofovsko rodbino SZEKELY, ki so jih Turki pobili v gradu Svetinci, iz ostankov gradu pa so jim nato postavili spomenik.
Ob prehodu v novo leto bodo Destr-ni~ani praznovali skupaj. Ob 23. uri se bodo na silvestrovo zbrali pred gasilskim domom na Destrniku na skupnem silvestrovanju, kjer jim bo najboljše želje za novo leto izrekel župan Franc Pukši~.
Franc Lačen
OBČINA DORNAVA
Pred največjo naložbo doslej
Ravnlnsko-grlčevnatl občini Dornava na Ptujskem polju in obronkih Slovenskih goric leto 2001 ni prineslo večjih naložb v komunalno infrastrukturo, saj so se po večjih investicijah v minulih dveh letih odločili za leto varčevanja. Kljub temu pa so uspeli dokončati adaptacijo osnovne šole in izpeljati nekaj manjših naložb, dodaja župan Franc Šegula, vidno zadovoljen nad dosežki občine, ki jo kot neprofesionalni župan vodi svoj prvi mandat. Ne glede na dosežke iztekajočega se leta pa lahko mirno zatrdimo, da naselja občine Dornava, skupaj jih je 12, dobivajo čedalje urbanejši in prepoznavnejši videz, k čemur veliko prispevajo tudi ljudje, ki tam živijo in skrbijo za urejenost kraja in občine v celoti.
"V letu 1999 in 2000 smo glede na velikost občine izpeljali večje naložbe, zato smo se v letu 2001 odločili varčevati. Investicije v minulih letih so namreč zahtevale veliko denarja. Nekaj smo ga dobili iz države oziroma resornih ministrstev kot nepovratna sredstva, preostanek pa smo morali zagotoviti sami. Glede na smelo zastavljeni plan -vse v enem ali dveh letih - smo pridobili na času in na denarju, saj smo se z izvajalci uspeli dogovoriti za popuste ter tako za isti znesek postorili več. Ker pa vseh obveznosti do izvajalcev nismo poravnali takoj, smo se nato odločili, da jih poravnamo do volilnega leta 2002, zato je bilo leto 2001 za nas leto varčevanja," pojasnjuje župan.
Kljub varčevanju pa letos niso bili križem rok. Asfaltirali so del lokalne ceste pri pokopališču, uredili in preplastili cesto skozi Žamence, obnovili cesto v Lasigov-cih ter razširili in obnovili parkirni prostor pri pokopališču na Polenšaku.
Veseli so predvsem dosežkov na področju komunalne infrastrukture ter
obnove osnovne šole, kar je stalo 500 milijonov tolarjev. Dornavčani so si po uspešnih pogajanjih uspeli izposlovati 300 milijonov tolarjev od ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki naj bi svoj dolg poravnalo še do konca tega leta, preostanek pa so morali zagotoviti sami.
V pretežno kmetijski občini so se potegovali tudi za pomoč države pri odpravi posledic suše. Ker pa v občini danes bolj ali manj uspešno deluje že 70 samostojnih podjetnikov in družb, še posebej pa so veseli novih, ki prinašajo dodatna delovna mesta, so si prizadevali, da bi kmalu dobili svojo obrtno cono.
Baročni dornavski biser dobiva lepšo podobo in kmalu nove vsebine
Veliko energije so vlagali v razgovore za nadaljnjo obnovo baročnega dvorca. Ministrstvo za kulturo, katerega last je dvorec, bo v celoti prispevalo sredstva za obnovo strehe in fasade s stavbnim pohištvom. V bližini gradu pa rastejo novi prostori Zavoda dr. Marijana Bor-štnerja, kamor naj bi se maja preselili varovanci, ki danes še bivajo v dvorcu. Tako v Dornavi kot na pristojnih institucijah pa se zavedajo, da bo enemu najlepših dvorcev v državi kmalu potrebno poiskati nove vsebine.
V letu, ki se poslavlja, so v dornavski občini praznovali 50-letnico čebelarskega društva, se veselili dosežkov turistično-etnografskega društva Lukari
z več kot 400 člani, turističnega društva Polenšak ter dosežkov in pridobitev vseh drugih dru{tev, ki po besedah Franca [egula prav tako delujejo zelo aktivno, najsi gre za {tiri gasilska dru{tva, dru{-tvo upokojencev in druga, ki se vselej vklju~ujejo v dogajanje v svojih krajih in občini.
NAČRTI ZA LETO 2002
"V občini si vedno želimo, da bi postorili čim več, z dosežki pa nismo nikoli zadovoljni, saj se zavedamo, da nikoli ne delamo tako, da ne bi mogli {e bolje," {e meni Franc [egula in dodaja, da so načrti za leto 2002 spet veliki. Čeprav bi jih želili uresničiti v enem letu, vedo, da jih bo nekaj potrebno prenesti {e v prihodnje. Največji zalogaj pa bo gradnja kanalizacije s čistilno napravo. Gre za največjo naložbo občine doslej, saj jo ocenjujejo na več kot 500 milijonov tolarjev. Čistilna naprava naj bi po napovedih pričela delovati v letu 2003, najprej v naseljih Dornava in Mezgovci.
Želijo pa si tudi sodobnej{e občinske prostore (naslednje leto naj bi pričeli izdelavo projektne dokumentacije), sedanje v stari {oli pa bi namenili zdravstvu, saj bi bilo to prav tako dobrodo{lo. V načrtu imajo tudi ureditev cestne razsvetljave v vseh naseljih, kjer je mogoče, vzporedno pa nameravajo vzdrževati obstoječo komunalno infrastrukturo.
Veliko želja in ciljev pa ostaja med 2671 prebivalci dornavske občine {e neizrečenih, saj denarja vedno primanjkuje. Po napovedih župana naj bi v letu 2002 gospodarili z nekaj več kot 400 milijoni tolarjev.
Leto 2002 bo volilno in župan Franc [egula si najbolj želi, da bi se občina hitro in enakomerno razvijala tako na ravninskem kot gričevnatem svetu, medtem ko o svoji vnovični kandidaturi za župana {e ne želi razmi{ljati na glas. Želi pa si, da bi občani in občanke za svoje zastopnike v občinskem svetu izbrali ljudi, ki lahko kar največ prispevajo k razvoju kraja in upravičijo zaupanje volivcev.
Anemari Kekec
OBČINA GORIŠNICA
Zadovoljstvo ob pomembnih pridobitvah
V občini Gorisnica so z dosežki v obdobju samostojne občine zelo zadovoljni. Vse dogajanje je steklo hitreje, razvojni cilji celotnega območja so postali bolj uresničljivi, želje občanov realnejše. Razmere za življenje na tem ravninsko-haloškem območju so se bistveno izboljšale, in čeprav je potreb in želja še veliko, je mogoče trditi, da so najpomembnejše dobrine, kot so voda, urejene ceste, zavarovani železniški prehodi, sodobno osnovno šolstvo, zdravstvo in podobno, občanom že na voljo.
župan Slavko Visenjek ugodno ocenjuje tudi dogajanje v letu 2001. "Plan, ki smo si ga zastavili za letos, smo presegli za 100 milijonov tolarjev, vse obveznosti, ki smo si jih zadali, smo izpolnili. Najbolj sem zadovoljen, da smo uspeli z najve~jo investicijo v na{i ob~ini, to je novogradnjo in adaptacijo osnovne {ole v Gori{nici. Pot do tega je bila zahtevna, saj smo se morali uskladiti z državo in iz njenega prora~una zagotoviti sofinanciranje v vi{ini 265 milijonov tolarjev. Ob podpisu pogodbe z izvajalcem so bili vsi vloženi napori pozabljeni."
Pogoj za uspe{no delovanje ob~ine je tudi kvalitetno delo ob~inske uprave, ob~inskega sveta in ne nazadnje nadzornega odbora. župan poudarja, da je delo uprave dobro, da je zelo zadovoljen z miselnostjo in sodelovanjem ~lanov ob~inskega sveta ter s kooperativnos-tjo nadzornega odbora. Velika zahvala gre predsednikom in ~lanom va{kih odborov, ki so klju~nega pomena v pripravi razvojnih planov v skladu s potrebami ob~anov in pri njihovi realizaciji. Zahvala za pestro dogajanje v ob~ini in njeno prepoznavnost gre {tevilnim dru{tvom: gasilski in {portni zvezi ter njunim dru{tvom, dru{tvom na podro-
Župan Slavko Visenjak
Podžupan Jože Klinc
Direktor ob~inske uprave Matevž Cestnik
~ju kulture in vsem drugim, ki se odlikujejo s svojo aktivno dejavnostjo. "Le v slogi, z medsebojnim zaupanjem in sodelovanjem nam je uspelo doseči vse, na kar smo danes upravičeno ponosni," poudarja župan.
Podobnega mnenja je podžupan občine Gorisnica Jože Klinc. "V glavnem smo izpolnili vse za letos zadane naloge. Zelo pomembno je, da so bile v občinskem svetu vse odločitve sprejete s konsenzom ali vsaj z veliko večino. Ne nazadnje občinski svet ni nasprotoval ustanovitvi nove občine Cirkulane in je lahko iniciativni odbor postopek pripeljal vse do odločitve v državnem zboru."
Na vprašanje, kako je po njegovem mnenju v občinskem proračunu zastopano območje Cirkulan, ki ga skupaj s šestimi svetniki predstavlja v občinskem svetu občine Gorišnica, Jože Klinc pravi, da si vsak prizadeva za svoje območje izposlovati čim več, da pa je potrebno interese posameznih naselij pač uskladiti z interesi drugih in z možnostmi občinske blagajne. "Čeprav bi si - prav tako kot na drugih območjih občine -želeli še bistveno več, moramo biti vendarle zadovoljni z dosedanjim prispevkom občine za višjo kakovost življenja na našem haloškem območju."
Direktor občinske uprave Matevž Cestnik se minulega obdobja in predvsem leta 2001 spominja po vlaganju svojih in naporov sodelavcev v upravi, da so pravočasno in v popolnosti izpolnjevali sklepe občinskega sveta. "Največ dela je s pripravo programov, ki so pogoj za sodelovanje na razpisih za pridobivanje državnih sredstev. Veliko dela je tudi letos občinski upravi naložila suša, na območju občine Gorišnica še posebej izrazita. Ogromno dela je bilo potrebno vložiti v pripravo sprememb prostorskega plana, kjer smo poskušali upoštevati kar največ pobud občanov in upamo, da bo v začetku prihodnjega leta vse skupaj dobilo potrditev na državnem nivoju."
Najpomembnejše naloge občin, pri tem tudi občina Gorišnica ni izjema, so na podro~ju komunalne infrastrukture. Ob~ini je v letu 2001 uspelo zagotoviti pitno vodo prav vsem gospodinjstvom na svojem obmo~ju. V dosedanjem obdobju ob~ine je bilo zgrajenih kar 600 vodovodnih priklju~kov, zadnji v tem letu s povezovalnim vodom Paradiž - Medribnik - Gruškovec - Meje v dolžini 3830 metrov in v vrednosti 32 milijonov tolarjev, ki je zagotovil vodo 70 gospodinjstvom v Halozah.
Na področju varovanja okolja je zelo pomembna čistilna naprava v Cirkula-nah, ki je veljala 19 milijonov tolarjev in z zmogljivostjo 500 enot, na katero se bodo priključila gospodinstva iz Cir-kulan. Gradnja kanalizacije je v letošnjem letu stekla tudi v ožjem delu Gorišnice, kjer bo v prvi fazi nanjo priključenih 26 gospodinjstev, speljana pa je v čistilno napravo pri osnovni šoli. Vrednost te investicije je znašala 14 milijonov tolarjev. Vzporedno s tem so v Gorišnici gradili pločnike in kolesarsko stezo, 38 parkirišč in javno razsvetljavo v skupni vrednosti 32 milijonov tolarjev.
Cestni dejavnosti so v letu 2001 namenili 85 milijonov tolarjev. Izvedli so modernizacijo drugega dela ceste Dolane - Brezovec v dolžini dveh kilometrov, zatem cesto na Veliki Vrh v dolžini 1.050 metrov, v Tibolcih 530 ter Zamušanih v dolžini 260 metrov.
Preplastitve so dočakali naslednji cestni odseki: Gradišča (skozi vas na vrh hriba) v dolžini enega kilometra, v Zamušanih v dolžini 930 metrov, v Gorišnici v dolžini 350 metrov, v Tibolcih 1.050 metrov, v Moškanjcih 470 metrov, v Zagojičih 660 metrov, v Cirkulanah 110 metrov ter v obrtni coni Formin 75 metrov. Med cestne pridobitve sodi še most v Muretincih, ki je veljal 7 milijonov tolarjev. Občina ima okoli 62 kilometrov lokalnih cest in okoli 121 km javnih poti. Po letošnjih modernizacijah čaka asfaltno prevleko v naslednjih letih še okoli 10 kilometrov lokalnih cest.
Občina je tudi v letu 2001 nadaljevala obnovo osnovne šole v Cirkulanah, ki je zajela obnovo strehe in fasade ter asfaltiranje okolice šole v skupni vrednosti 25 milijonov tolarjev. Šolska stavba je tako povsem prenovljena in v njej že drugo leto teče 9-letni program osnovne šole.
Pogodbo o gradnji osnovne šole v Gorišnici sta letos jeseni podpisala župan Slavko Visenjak in direktor SCT Ljubljana Ivan Zidar (levo)
Gradbi{~e nove osnovne {ole v Gorišnici
Slovesnost ob modernizaciji dveh pomembnih cestnih povezav. Ob županu Slavku Visenjaku sta (desno) predsednik gradbenega odbora za cesto Dolane
-	Veliki Vrh Marjan Zebec in predsednik gradbenega odbora za cesto Dolane
-	Brezovec Jože Belšak
Tri in pol milijona tolarjev je veljala investicija v obnovo strehe na stanovanjskem bloku v Gorisnici in tri milijone tolarjev obnovitvena dela na cerkvi sv. Ane na Velikem Vrhu, kjer je bilo potrebno urediti odvodnjavanje meteornih voda ter izvesti nove klasične in sušilne omete.
Tik pred koncem leta je bila v občini še ena slovesnost, tokrat ob predaji z zapornicami opremljenega prehoda čez železniško progo v Zamušanih. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami je tako uspelo zagotoviti varen prehod na vseh štirih križanjih ceste in železnice na območju občine; dva prehoda sta urejena z nadvozom, dva pa opremljena z avtomatskimi zapornicami. Ker gre za prehode, ki so terjali že precej žrtev, je to pomembna pridobitev za varnost občanov in obiskovalcev občine Goriš-nica.
Največja investicija, začeta v letu 2001, pa je dograditev in obnova osnovne šole v Gorišnici, s čimer bodo v letu 2002 tudi v središču občine izpolnjeni pogoji za 9-letno osnovno šolo. Predračunska vrednost investicije znaša 490 milijonov tolarjev, k temu pa je potrebno dodati še stroške opreme in zunanje ureditve. Adaptiranih bo 1.100 kvadratnih metrov površin, z novogradnjo pa pridobljenih dodatnih 2.100 kvadratnih metrov. Nova in obnovljena šola bo nared do začetka naslednjega šolskega leta in bo velika pridobitev za mlado generacijo.
Našteti podatki kažejo na zelo razvejano in učinkovito dejavnost občine Gorišnica. Ob tem posebej ne omenjamo, da je dobršen del proračunskega denarja namenjenega socialni in zdravstveni varnosti brezposelnih in ostarelih, kulturi, športu, gasilstvu, civilni zaščiti in še bi lahko naštevali področja dejavnosti, ki jih financira ali sofinancira občinska blagajna. Omenimo še to, da bo do konca leta nameščen terminal za potrjevanje zdravstvenih kartic tudi v ZD Cirkulane, medtem ko je v ZD Gorišnica že nekaj časa.
Župan Slavko Visenjak se vsem posameznikom in organizacijam zahvaljuje za plodno sodelovanje. V novem letu 2002 Vam želi veliko zadovoljstva, delovnih uspehov in osebne sreče. "Sreče nikoli ne smeš iskati, srečaš jo spotoma. Želim Vam nenehnih srečanj z njo!"
Jože Bračič
Nova čistilna naprava v Cirkulanah
Osnovna šola v Cirkulanah je popolnoma obnovljena in že drugo leto poteka v njej 9-letni program
Zadnjo pridobitev, zapornice v Zamušanih, so namenu predali (z leve) predsednik vaškega odbora Zamušani Alojz Žiher, župan Slavko Visenjak in direktor za infrastrukturo pri SŽ Ivan Godec
KO-TRANS, d.o.o.
V desetletju od enesa do 26 vozil
Ko po Sloveniji, predvsem pa po vsej Evropi srečujemo vlačilce in prikoličarje značilno modre barve z napisom Kostanjevec in Ko-trans, niti ne pomislimo, da so to vozila z našega konca Slovenije. Še manj vemo, da sodijo tovornjaki v uspešno zasebno podjetje, ki se je v desetih letih iz malega prevoznika razvilo v prevozniško podjetje evropskega formata tako po kakovosti prevozniških storitev kot po kakovosti voznega parka.
Lastnik in direktor podjetja je Milan Kostanjevec, sedež podjetja pa v Mali vasi 2a v občini Gorišnica. Zgodba podjetja je zgodba o trdem in uspešnem delu, saj se je podjetje v prvem desetletju obstoja hitro širilo.
Podjetje je bilo ustanovljeno marca leta 1991. Dva takratna lastnika sta prevozniško pot začela z enim tovornjakom. Njuna poslovna pot se je poz-
neje razdelila na dve podjetji in se v primeru Ko-transa nadaljevala s še večjim tempom. Podjetje ima danes 30 zaposlenih, 26 vlačilcev in prikoličarjev in je mednarodno prevozniško podjetje, ki si išče delo po vsej Evropi. Njihova pretežna dejavnost so prevozi viseče konfekcije, volumenski specialni prevozi pod cerado, prevozi v zaprtih zabojnikih (fur-gonih), poleg tega pa še prevozi blaga na paletah ali v kosih.
Delu v Evropi je prilagojen tudi vozni park, ki ustreza vsem evropskim ekološkim kriterijem. Vsa vozila razen enega so znamke MAN; najstarejše vozilo je iz leta 1998, vsa pa ustrezajo evropskim ekološkim standardom EURO 2 in EURO 3, so torej varčna in prijazna do okolja. Poleg tega imajo prav vsa vozila visoke kabine in so opremljena s klimatskimi napravami, torej prijazna tudi do voznikov.
In kakšni so načrti podjetja poleg nenehne obnove voznega parka? Kratkoročni so vezani na gradnjo parkirišča, ki bo ustrezalo vsem ekološkim standardom, ob njem pa bodo zgradili nov poslovni objekt. Vse skupaj bo v prihodnjem letu nastalo na mestu sedanjih prostorov,
ki so jih prav konec tega leta odkupili od dosedanjega najemodajalca. V novih poslovnih prostorih bo tudi mehanična delavnica, kjer bodo skrbeli za vzdrževanje svojih vozil, za kar bodo odprli nova delovna mesta.
Ob našem obisku so nam tudi povedali, da so zelo zadovoljni s sodelovanjem domače občine Gorišnica, ki ima posluh za razvoj podjetništva in je znala prisluhniti tudi njihovim razvojnim željam in potrebam, predvsem s soglasjem h gradnji parkirišča in poslovnih prostorov. O dolgoročnih načrtih direktor in lastnik zaenkrat še ne govori, zagotovo pa so vezani na nadaljnjo posodobitev in širitev dejavnosti. Prihodnost v združeni Evropi ga zagotovo ne skrbi, saj je s svojim podjetjem že zdavnaj in dobesedno v Evropi.
V imenu direktorja Milana Kostanje-vca voščimo vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem, vsem občanom in občankam SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2002.
Del najsodobnejšega voznega parka mednarodnega prevozniškega podjetja Ko-trans iz Male vasi 2a
OBČINA HAJDINA
Opazen razvoj na vseh področjih
V občini Hajdina so letos že tretjič praznovali občinski praznik. Njihov praznični dan je prva sobota pred martinovim.
Ob nastanku nove občine so si zadali cilj, da naj bi v prvem mandatnem obdobju delovanja dosegli infrastrukturno in drugo izenačenost razvoja vseh ob~inskih naselij. Prvi ob~inski prora~un je zna{al 233 milijonov tolarjev, lanski je bil že 300 milijonov, v letu 2000 so pre{li na lastno financiranje po zaslugi uvedbe nadomestila za stavbno zemlji{če. Leto{nji proračun pa je zna{al čez 400 milijonov tolarjev. Z dosedanjim razvojem občine so Haj-dinčani zadovoljni.
Od večjih investicij v leto{njem letu velja omeniti del kanalizacije na Spodnji Hajdini, ki je bil zaradi arheologije eden najtežjih in kjer so uredili tudi razsvetljavo, opravili sanacijo drugih infrastrukturnih objektov ter preplas-tili cesto. S kanalizacijskim omrežjem bodo v prihodnjih letih pokrili celo občino.
Veliko skrb v občini Hajdina posvečajo tudi varstvu okolja. Ekolo{ke otoke so letos postavili v skoraj vseh naseljih. Veliko je bilo letos narejenega tudi pri urejanju pločnikov. V Dražencih so dobili KTV povezavo, prihodnje leto je na vrsti Spodnja Hajdina. Del občinskega denarja pa je tudi letos {el za urejanje va{kih domov.
Vodstvo občine se je letos tudi zelo angažiralo pri vpra{anjih hitre in avtoceste; Hajdina je namreč kri-ži{če pomembnih cestnih povezav. Župan Radoslav Simonič poudarja, da bodo odločitve o poteku Panonike in Pyhrnske avtoceste zelo težke. Hajdin-čani želijo, da bi hitro cesto in avtocesto gradili v enem pasu, da avtocesta ne bi presekale občine po dolgem, hitra pa {e počez. Še vedno so za kidri-čevsko različico.
Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič
S sodelovanjem z drugimi občinami na Ptujskem so zadovoljni. Pričakujejo, da bo zapletov z delitveno bilanco kmalu konec. Z velikim posluhom občina Hajdina vstopa tudi v nekatere skupne programe Spodnjega Podravja s Prlekijo, kot so gradnja dialize, nakup bibliobusa, ureditev počitni{ke kolonije
v Biogradu, gradnja reševalne postaje in drugo. Podoben odziv pa Hajdinčani pričakujejo pri projektu zaščite podtalnice na območju Skorbe. Projekt se tiče vseh, ki se z vodo oskrbujejo iz tega črpališča, je prepričan hajdinski župan Radoslav Simonič.
Po najboljših močeh so se v tem letu trudila tudi društva. Del svoje bogate dejavnosti so predstavila tudi v okviru 3. občinskega praznika.
TEDNIK: Leto, ki se izteka je bilo za Hajdino pomembno. Gospod župan, katera področja dela občine želite še posebej izpostaviti?
Radoslav Simonič: "Nobenega posebej, zame so vsa področja delovanja občine kot samoupravne lokalne skupnosti enakovredna. Nobeno zapostavljanje kot tudi izpostavljanje posameznega področja ne prinaša napredka občine kot celote. Smisel razvoja je ravno v iskanju večje uravnoteženosti vseh dejavnosti. Analize in opažanja govorijo, da se neenakomerno v primerjavi med dejavnostmi povečujejo družbene dejavnosti, na primer pred-
Letos so v Hajdini praznovali že tretji občinski praznik. Osrednje dogajanje je vezano na prireditev "Iz mosta vino - pridi na Hajdino!"
šolska vzgojno-varstvena dejavnost, ki je bila leta 1999 še 23 milijonov, v proračunu za leto 2002 pa je že 37 milijonov tolarjev. Izkazani indeks povečanja 161 ni v nobenem primeru primerljiv z rastjo drugih proračunskih postavk na strani prihodkov, posledično pa zahteva zniževanje drugih proračunskih postavk, za lokalno skupnost oziroma občino pa je zakonsko obvezujoč. Povišanje omenjene postavke gre le delno na račun povečanja števila otrok, največ pa na račun dviga cen v vrtcih. Podobnih primerov bi lahko navedel še več. V teh razmerah je potrebno iskati nova uravnoteženja med proračunskimi postavkami, izogibati pa se posebnega izpostavljanja."
TEDNIK: Ob nastanku občine ste se zavzeli za to, da bi čim prej nadoknadili štiriletnih zaostanek za drugimi novimi občinami na Ptujskem. Kako vam to uspeva?
Radoslav Simonič: "To nam je v večini uspelo že v prvih treh letih, veliko pa bomo morali narediti še v naslednjih letih. Med prvimi nalogami je gradnja vrtca, saj ga sedaj v občini nimamo, zato občinski svet naše občine nima vpliva na oblikovanje cen predšolske vzgoje in varstva v drugih občinah. V občini tudi nimamo dostavne pošte in drugih infrastrukturnih objektov, za katere je med našimi občani veliko zanimanja. To bomo skušali urejati v okviru ureditve novega občinskega središča. Za poslovne prostore v njem se zanimajo zobozdravnik, mesar, fizioterapevt, lastnik fitnesa in drugi, glede pošte pa smo v dogovorih že zelo daleč."
VRTEC IN OBČINSKO SREDIŠČE
TEDNIK: Na katerih področjih boste v letu 2002 prioritetno delovali?
Radoslav Simonič: "Ne glede na prizadevanje za enakomeren razvoj naše občine, za vsako leto posebej določamo prioritete. Enkrat je na vrsti eno naselje, drugič drugo, podobno velja za dejavnosti. Prednostno bomo v letu 2002 zagotovili pogoje za gradnjo vrtca pri OŠ Hajdina, od agrarne skupnosti Slovenja vas bomo kupili ali vzeli v dologoročni najem zemljišče za širitev gospodarske cone v Slovenji vasi, pridobili dokumentacijo do loka-
V občini Hajdina so dejavna številna društva, med njimi tudi tri društva gospodinj oziroma žena. Njihovo delo v večini temelji na ohranjanju in razvijanju tradicij, od ljudskega petja do kožuhanja. Foto: Črtomir Goznik
razvoja?
cijskega dovoljenja za ureditev bodočega poslovno-upravnega centra na Hajdini, dokončno naj bi bili izdelani izvedbeni projekti za kanalizacijo za območje cele občine in sprejet prostorski plan. Ob letnih prioritetah obstajajo tudi dolgoročne, ki so v naši občini vezane na ohranitev osnovnega vira življenja, to je vode. Samo tisti, ki se s tovrstnimi zadevami poklicno ali kako drugače ukvarjajo, vedo, da gre pri teh projektih za zgodovinske prelomnice v bodočem razvoju občine."
TEDNIK: Kako daleč ste z zasnovo občinskega središča?
Radoslav Simonič: "Končana je urbanistično-arhitekturna zasnova, s katero so se novembra seznanili tudi člani občinskega sveta. Zasnova je bila med člani sveta dobro sprejeta, podane pa so bile manjše dopolnitve."
TEDNIK: Kakšni so vaši načrti na turističnem področju, še posebej če ga povezujete z arheologijo, ki je v neki meri tudi cokla občinskega
Vaški dom Draženci
Radoslav Simonič: "Arheologija je del dejavnosti Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, predvsem je njeno delo raziskovanje in ohranitev dogajanj ter materialnih dokazov preteklosti. Je velika cokla pri projektiranju in izvajanju kakršnihkoli projektov na področju komunalne in gospodarske infrastrukture na območju občine Hajdina. Načrte v zvezi z arheološko ponudbo kot sestavnega dela turistične ponudbe na našem območju bomo pričeli delati šele, ko bo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ob prvem mitreju na Hajdini predstavil še kaj dodatnega."
TEDNIK: Kakšno je vaše sporočilo občanom ob bližnjih praznikih?
Radoslav Simonič: "Poudariti želim, da bomo le z dobrimi medsebojnimi odnosi, z razumevanjem drug drugega in ob upoštevanju različnosti napredovali. Občanom želim v novem letu veliko zdravja, delovne uspešnosti, predvsem pa sreče."
TEDNIK: Ker so prihodnje leto tudi županske volitve, bi vas še vprašala, ali boste vnovič kandidirali za župana?
Radoslav Simonič: "Vprašanje prihaja prehitro, da bi lahko nanj odgovoril pritrdilno oziroma nikalno. Odgovor si bom sposodil pri predsedniku vlade: 'Na to bom odgovoril, ko bo čas za to.'"
Majda Goznik
OBČINA JURŠINCI
Nova telovadnica jim bo v ponos
Občina Juršinci meri 36 kvadratnih kilometrov in ima 2380 prebivalcev. Sestavljajo jo naselja Bodkovci, Dragovi~, Gabrnik, Gradi{~ak, Grlinci, Hlaponci, Jur{inci, Kukava, Rotman, Mostje, Saku{ak, Sen~ak in Zagorci. Ob~ina je sedem let samostojna.
župan v Juršincih je že sedmo leto Alojz Kaucic, podžupan Simon Toplak, ~lani sveta pa so: Andrej Čeh, Vlado Fras, Alojz Herga, Stanko Holc, Vincenc Horvat, Roman Matjasic, Franc Rižnar in Dragica Majcen Tos.
V	ob~inski upravi so trije zaposleni: tajnik ob~ine, ra~unovodkinja in admini-stratorka.
KAKO GOSPODARIJO?
Ob~inski prora~un je težak od 220 do 240 milijonov tolarjev. So izrazito kmetijska ob~ina, iz davkov zberejo približno petintrideset odstotkov ob~inskega pro-ra~una. Trideset let so imeli samoprispevek, a se je iztekel. O njem v ob~ini ve~ ne razmišljajo, uvedli pa so prispevek za sklad stavbnih zemljiš~.
V	letih, ko imajo samostojno ob~ino,
[OLA
Zupan obcine Juršinci in clani občinskega sveta želijo vesele božične in novoletne praznike vseh občanom občine Juršinci ter bralcem Tednika.
so uredili 50 km novih asfaltiranih cest, 35 km so jih razširili in posodobili. V ob~ini je sedaj manj kot 3 kilometre makadamskih cest, vodovodno omrežje je dokon~ano s primarnimi in sekundarnimi priklju~ki, s telefonskimi priklju~ki so zadovoljili že 97 odstotkov vseh ob~a-nov. Posodobljeno je elektri~no omrežje. Agromeliolirali so ve~ kot 100 hektarjev kmetijskih površin.
Uredili so mrliško vežico, zdravstveni dom, ostrešje na cerkvi, gradijo ve~na-mensko dvorano, ponovno so zgradili Puhov muzej.
V	ve~ini naselij imajo urejeno odvaža-nje odpadkov.
V	prora~unu vsako leto namenijo sredstva za razvoj kmetijstva in podjetništva, delo pa omogo~ajo številnim društvom.
Ob~ina Juršinci je zelena tovarna. Ve~ kot 70 odstotkov prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom kot osnovno dejavnostjo. Najpomembnejše panoge so vinogradništvo, sadjarstvo, povrtninarstvo in živinoreja. Trsni~arstvo ima skoraj stoletno tradicijo.
Osnovna šola ima v tem šolskem letu 225 u~encev v dvanajstih oddelkih, imajo tudi 2 oddelka podaljšanega bivanja ter
Za streho na cimpraci je bilo potrebnih 1800 snopov rži
Telovadnica že ima koncno podobo
en oddelek priprave na šolo. Na šoli deluje tudi vrtec. Dolgoletna ravnateljica Francka Petrovi~ se je s tem šolskim letom upokojila in prepustila svoje mesto Slavku Fegušu.
PROSTOVOLJNO DRUŠTVENO DELO
V	Juršincih deluje kar lepo število prostovoljnih društev. Pohvalijo se s kulturnim društvom, društvom gospodinj, ki je letos pripravilo že 6. gospodinjski praznik, društvom za ohranjanje dediš~ine, dvema gasilskima društvoma, društvom upokojencev, ribiško in lovsko družino, vinogradniškim in turisti~nim društvom. Uspešni so tudi v športu, kjer delujejo judoisti in strelci, posebej pa deluje še športno društvo Slovenske gorice. Z novo ve~namensko dvorano bodo možnosti za razcvet športa še ve~je. V Juršincih je tudi Društvo prijateljev rojaka Janeza Puha, ki vsako leto zadnjo junijsko soboto pripravi sre~anje oldtimerjev v spomin na rojstvo svojega velikega rojaka.
KAKŠNI SO NACRTI?
V	planu imajo dokon~anje ve~namen-ske dvorane pri šoli; to je projekt za nadaljnjih nekaj let. "Na ~akanju" za naslednja leta so še projekti ~istilne naprave, kabelska televizija, kanalizacija, poživitev vinske turisti~ne ceste, izdelava projektov v zvezi s koriš~enjem biomase. Najvažnejše delo ob~ine in odgovornih predstavnikov pa je omogo~anje svojim ob~anom ~imboljšega družbenega standarda in prijetnega bivanja v ob~ini.
Franc Lačen
OBČINA KIDRIČEVO
Za razvoj več kot kdajkoli
V občini Kidričevo, ki v 18 naseljih in vaseh premore 6788 prebivalcev in se razprostira na dobrih 72 kvadratnih kilometrih, se zagotovo izteka leto, ki ga bodo po mnenju mnogih {e dolgo pomnili, predvsem po pomembnih odlo~itvah in pri~etkih nekaterih ve~jih, dolgoro~no pomembnih investicij za razvoj celotne občine. @upan Alojz [prah je prizadevanja na podro~ju razvoja in investicij v letu, ki se poslavlja, ocenil nadvse ugodno:
"Pisci zgodovine bodo imeli za občino Kidričevo za letos kar precej gradiva. Ocenjujem, da smo letos naredili velik in dolgoro~no pozitiven premik v korist občanov. Ta bo opazen sicer {ele v prihodnjih letih. V letu 2001 smo se namre~ v ob~ini Kidri~evo odlo~ali o velikih projektih, pri tem mislim tudi na velika sredstva, ki bodo potrebna za njihovo realizacijo. Ve~ino teh projektov načrtujejo gospodarski, državni in zasebni subjekti. Zaradi naše geografske značilnosti, velikega infrastrukturnega potenciala, ki je že v našem okolju, imamo objektivne možnosti za razvoj občine.
Na predlog odbora za gospodarstvo pri občinskem svetu smo že v lanskem letu
pristopili k izdelavi integralnega razvojnega programa občine Kidričevo. V prvi polovici leta 2001 smo organizirali razvojni forum in ga uspešno izpeljali. Vesel sem, da smo pri tem pomembnem delu pridobili za sogovornike večino podjetnikov z območja naše občine in tudi državnih organov. Smo pred izidom tega za nadaljnji razvoj pomembnega dokumenta, saj so v njem zapisane možnosti in želje, predvideni številni projekti, načrti in obeti, ki temeljijo na dejanskih možnostih. Ta obsežni dokument bo seveda potrebno redno dopolnjevati in ga prilagajati dejanskim razmeram. Ob tej priložnosti se želim iskreno zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju našega razvojnega programa. Njihov prispevek je velik, nekateri projekti so že skoraj realizirani, zato res iskrena hvala."
Največ investicij iz omenjenega razvojnega programa je na področju gospodarstva. Katere so pomembnejše?
"Naj omenim le nekaj že začetih projektov. Največ jih je v Talumu, kjer poteka modenizacija proizvodnje primarnega aluminija, širitev predelovalnih kapacitet in večanje livarniških zmogljivosti, dograditev spremljajočih objektov ter potrebne infrastrukture in skladiščnih zmogljivosti. Znotraj kompleksa Taluma umeščajo tudi nekatere druge dejavnosti; Cestno podjetje Ptuj je že pričelo priprave na gradnjo tovarne asfalta in še bi lahko našteval.
Zunaj Taluma naj omenim podjetje MTD, d.o.o., iz Majšperka, ki se na prostoru za Čevljarstvom v Kidričevem prip-
Župan občine Kidričevo Alojz Šprah zatrjuje, da je bilo letošnje leto razvojno naravnano
ravlja na gradnjo proizvodnih prostorov in uprave. Pri tem načrtujejo 70 novih delovnih mest. Podjetje FAM, d.o.o., iz Lovrenca na Dravskem polju je že zgradilo proizvodno halo za razrez pločevine. Trgovina Merot, d.o.o., je že odkupila zemljišče za gradnjo novih poslovnih prostorov in še bi lahko našteval projekte, ki so jih v okviru našega razvojnega programa že pričeli izvajati."
Na razvoj občine bo v veliki meri vplivalo tudi nedavno podpisano pismo o nameri o gradnji vojaških objektov v Apačah ...
"Tega se vsi zavedamo in moram reči, da je po sprejeti odločitvi občinskega sveta ter po nedavnem podpisu pisma o nameri z ministrstvom za obrambo vse več občanov, tudi v samih Apačah, ki so javno pripravljeni govoriti o umeščanju vojaških objektov v naš prostor. Večina meni, da je naša odločitev pravilna, saj bo to zagotovo pozitivno vplivalo na razvoj našega in širšega območja, mnogi se že vidijo v skupnem življenju na tem
Novo parkirišče in javna razsvetljava pred OŠ Kidričevo
V Cirkovcah so položili temeljni kamen za gradnjo novih šolskih prostorov.
prostoru v pozitivnem smislu. Seveda so interesi različni, toda od nas bo odvisno, koliko bomo sposobni ponujeno usmeriti v na{o skupno in osebno korist ter zadovoljstvo.
V celoti gledano sem globoko prepri-~an, da ni bilo za razvoj ob~ine {e nikoli storjenega toliko kot v leto{njem letu. K temu je treba dodati, da smo pri prostorskem planiranju v zaklju~ni fazi priprave odloka. Ta za na{ razvoj tako pomembni dokument pa moramo spraviti pod streho v za~etku prihodnjega leta.
Investicije smo sicer v leto{njem letu izvajali v manj{em obsegu predvsem zaradi že omenjenega projekta za gradnjo osnovno{olskega prostora v Cirko-vcah. Za ta projekt smo takoj zatem, ko smo dobili zeleno luč od ministrstva za finance, v okviru občinskega praznovanja položili temeljni kamen. Pred kratkim pa smo s podpisom gradbene pogodbe z izvajalcem - podjetjem Vegrad - ta precej zahtevni projekt, ki poteka v dveh fazah, že pričeli tudi izvajati. Prva faza, večnamenska dvorana in zunanja igri-{ča, naj bi bila po pogodbi zgrajena sredi
Na razvoj občine bo v veliki meri vplival nedavni podpis pisma o nameri za gradnjo vojaških objektov v Apačah. Foto: M. Ozmec
V centru Lovrenca so uredili pločnike, parkirišča in plato ob domu krajanov in gasilcev
prihodnjega leta, takoj zatem načrtujemo drugo fazo, v kateri bo potrebno preurediti dosedanji dom krajanov oziroma dvorano za {olske prostore, nato pa do pričetka {olskega leta 2003/04 obnoviti in preurediti še obstoječo šolsko zgradbo."
Veliko je bilo storjenega tudi v drugih krajih in vaseh ...
"Naj omenim ureditev nekaterih infrastrukturnih objektov v sredi{~u Lovrenca, predvsem gradnjo parkiri{~, javne razsvetljave in plo~nika. Prepri~an sem, da je center Lovrenca sedaj lepo urejen, kar je v zadovoljstvo Lovren~anov in vseh nas. Modernizirali smo cesto @upe~ja vas - Strni{~e, s katero so precej pridobili predvsem krajani Strni{~a, saj imajo sedaj bolj{o povezavo proti zahodu ob~ine. V
Njivercah zaklju~ujemo gradnjo kanalizacije, skupaj z ob~ino Hajdina pripravljamo projekte za kanalizacijo v Kungoti pri Ptuju. Ob~inska sredstva pa smo vlagali tudi na drugih podro~jih: za projektiranje in vzdrževanje naših objektov ter za okoljevarstvene programe, kot so sanacija divjih odlagališča in urejanje okolja."
Koliko vas je trenutno na območju občine?
"Na to vprašanje lahko sedaj v času ustanavljanja novih občine ponosno odgovorim, da nas je dovolj za normalno občino. Ko smo občino ustanovili, je bilo v njej 6661 prebivalcev, danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da nas je že 6788, vendar to še ne pomeni, da smo z naravnim prirastom povsem zadovoljni. Še vedno govorimo o demografski ogroženosti nekaterih naselij, predvsem v Kidričevem, Mihovcah, Ple-terjah, Pongrcah, Starošincah, Straž-gonjci in Zgornjih Jablanah. Nad tem podatkom se je treba resno zamisliti in se vprašati, kje so vzroki, ter takoj ukrepati, saj je potrebno ogroženost čimprej odpraviti. Praznjenje naselij na ravninskem komunalno opremljenem območju nas resnično zelo skrbi."
Kolik je odstotek delovno aktivnega prebivalstva, ali tudi vas ogroža brezposelnost?
"Delovno aktivnih je dobra polovica, to je 3728 prebivalcev; največ, kar 2959, jih je zaposlenih v podjetjih, 388 pa je samo-zaposlenih, od tega 231 na kmetijah. Brezposelnost nas zaenkrat ne ogroža, čeprav niha in se giblje iz meseca v mesec, trenutno pa je okoli 16-odstotna.
To je malo pod povprečjem Podravja, kjer je brezposelnost 18,2 odstoka, in precej nad državnim povprečjem, kjer je brezposelnost 11,8-odstotna."
V leto, ki je pred nami, torej zrete z optimizmom, saj imate vse pogoje za uspešen razvoj?
"Zagotovo, naša razvojna vizija je v enem stavku zapisana v našem integralnem razvojnem programu, kjer smo zapisali: "Občina Kidričevo je odprta lokalna skupnost, ki skrbi za vzpodbujanje ustvarjalnosti prebivalstva v smeri pospešenega sonaravnega gospodarskega razvoja, z osrednjim naseljem Kidričevo kot bodočim mestom." Tako zapisana vizija zahteva od vsakega občana posebej in od vseh nas ogromno naporov in prizadevanj za njeno uresničitev. Vsaka beseda v njej je velikega pomena in pomeni dolgoročno veliko dela za našo lokalno skupnost. Trenutno je v ospredju interes za vlaganja v objekte za poslovno-stanovanjske namene, saj se že dogovarjamo o njegovi gradnji. Precej predlogov je bilo za gradnjo trgovskih prostorov, v programu za prihodnje obdobje je tudi športna dvorana v Kidričevem, potrebe so in že pripravljamo projekte za gradnjo novega vrtca v Kidričevem. Še bi lahko našteval, a naj bo dovolj.
Spoštovani, to priložnost izrabljam za voščilo: vsem občanom naše občine želimo v pričakovanju novega in lepega miren prehod v novo leto 2002. V krogu družine vam želim medsebojno spoštovanje, mir in delovne uspehe!"
Martin Ozmec
BOXMARK LEATHER TUDI NA HRVAŠKEM
Z drznimi načrti v novo leto
V podjetju Boxmark Leather v Kidričevem, kjer že od leta 1995 izdelujejo usnjene sedežne garniture za avtomobilsko industrijo, so letos povečali število zaposlenih s 1023 na 1185 delavcev, proizvodnjo pa razširili tudi na Hrvaško.
Mlad in ambiciozen direktor Bojan Vauda ne skriva zadovoljstva nad številnimi dosežki: "Veseli me, da smo certifikatom ISO 9001 in VDA 6,1 letos dodali tudi nadgradnjo obeh standardov, to je standard ISO TS 16949 ter okoljevarstvenega VDA 14001. Kot stoodstotni izvoznik smo statusu poob-la{~enega izvoznika, ki ga imamo od leta 1997, in poenostavljenim postopkom carinjenja za uvoz in izvoz iz leta 1996 dodali {e status priznanega prejemnika.
Za leto 2000 smo med hitro rastočimi podjetji na širšem območju Štajerske in Prekmurja na samem vrhu. Akcijo vsako leto organizira revija Gospodarski vestnik v imenu Gospodarske zbornice Slovenije, njihova odločitev pa temelji na rezultatih in kazalcih našega poslovanja ter zaposlovanja, kar pomeni, da smo z našo poslovno
Direktor podjetja Boxmark Leather Bojan Vauda
strategijo na pravi poti.
Trenutno izdelamo dnevno do 800 sedežnih garnitur in skrojimo okoli 20.000 kvadratnih metrov usnja. Lahko bi delali še več, a že dalj časa, intenzivneje pa v letošnjem letu, se ubadamo s prostorsko stisko. Žal ne uspemo najti skupnega jezika o morebitnem nakupu prepotrebnih zemljišč za gradnjo dodatnih proizvodnih prostorov - šivalnice in parkirišč - niti s sosedi niti z občino Kidričevo. Tako smo bili v preteklem letu primorani zavrniti proizvajalce vozil svetovnega formata, kot so Mercedes, Opel in nazadnje še Rover.
Ena naših največjih letošnjih investicij je nabava dveh računalniško vodenih strojev za vodni razrez usnja v aprilu in decembru. Oba stroja omogočata delavcem lažje, predvsem pa učin-
Ena pomembnejših letošnjih pridobitev je računalniško podprt vodni rezalnik. Foto: M. Ozmec
Pogled na proizvodno-poslovne prostore Boxmark leather v Kidričevem
V novi rezalnici je delo veliko lažje
kovitejše in tudi hitrejše delo. Nabavili smo tudi dva stroja za lepljenje med-vlog, tako imenovani 'kaširni' stroj, ter modernizirali in zamenjali izrezovalne stroje za blago in penaste materiale z modernejšimi. Poleg tega smo za potrebe razvoja zgradili in na novo opremili oddelek za razvoj novih modelov sedežnih prevlek.
Kriza po teroristični napadih je prizadela tudi nas, tako da smo primorani optimirati proizvodnjo in tudi število zaposlenih. Posledica tega bo verjetno zmanjšanje števila delavcev. Kljub temu smo optimisti in z drznimi načrti zremo v naslednje leto, saj upamo, da bomo prostorsko stisko vendarle rešili. Prepričan sem, da bomo uspeli pridobiti dodatne prostore, da bomo uspeli proizvodnjo še dodatno modernizirati in da bomo s tem pridobili še nekaj novih, kvalitetnih kupcev.
Vsekakor pa želimo vsem svojim poslovnim partnerjem, strankam, predvsem pa vsem zaposlenim našega podjetja v novem letu 2002 obilo uspeha, zadovoljstva in družinske sreče ter voščimo vesele božične praznike!"
JU KZ "DRAVSKO POL]E
LOVRENC N(l DRAVSKEM POL]CI.TEL:OZ/790 0101.791 0113
Hranilno-kreditna služba VV Lovrenc na Dravskem polja p.o.
fli
li 1/t N
Ob iztekajočem se letu 2001 se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem in našim strankam za dobro sodelovanje in jim v letu 2002 želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva.
OBČINA LENART
"Nadaljujmo skupaj!"
Lenart je mlado mesto, a njegova postavitev v prostor ga uvršča med tiste kraje, ki si naziv mesta nedvomno zaslužijo. Nastal je na križišču cest iz Avstrije proti Ptuju ter med Radgono in Mariborom. Navezava jugozahod-severovzhod teče po nekdanji rimski cesti.
Občina Lenart spada med večje slovenske občine. Obsega 38 naselij, ki se razprostijo na 120 kvadratnih kilometrih geografsko zaokrožene površine, in ima 11.255 prebivalcev. Župan mag. Ivan Vogrin rad pove, da ima občina naravne danosti za hiter razvoj ob urejeni infrastrukturi in močnem gospodarstvu, ob zdravi industriji in močni obrti pa tudi izrazite možnosti za razvoj turizma z biseri, kot so Zavrh in jezero Komarnik s hotelom Črni les ter Sveto Trojico.
Občina je razdeljena na štiri krajevne skupnosti - KS Voličina, KS Sv. Trojica, KS Sv. Jurij in KS Lenart -, ki jih župan združuje v štiriperesni deteljici s sloganom:
"Nadaljujmo skupaj!"
Krajevne skupnosti v okviru svojih pristojnosti delajo zelo dobro in skrbijo za potrebe krajanov, vzdrževanje lokalnih cest, vodovodov in druge infrastrukture. Delo predsednikov KS je usklajeno z delom občinske uprave, sveta in župana, kar je prav, saj so te sestavni del občine.
Občina Lenart je v devetdesetih letih doživela padec na področju zaposlovanja, s prehodom na tržno gospodarstvo ob osamosvojitvi Slovenije so propadli večji obrati. Tako je bilo v letu 1981 v Lenartu 2492 delovnih mest, leta 1991 pa samo 1475 in se je občina ubadala s 25,4 % brezposelnostjo, na območju celotnih
Spoštovane občanke in občani, v prihajajočem letu vam želim duševni mir, ki je človekovo največje bogastvo, uspeh in zadovoljstvo. Predvsem pa vam želim ljubezni.
Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin
Slovenskih goric pa je ta znašala 29,8 %. V letu 1999 je bilo v občini Lenart 2994 delovnih mest, kar kaže, da je Lenart v izjemnem gospodarskem vzponu. Tako danes znaša stopnja brezposelnosti 11,4 % ali z drugo besedo: v občini Lenart je 4029 delovnih mest, kar jo uvršča v slovensko povprečje. Glede brezposelnosti pa župan mag. Vogrin pravi: "Dejansko vemo, da je stopnja brezposelnosti dvakrat nižja. Veliko ljudi hodi delat v Avstrijo na črno, precej je prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in tudi delajo. Z nekim bolj sistematičnim pristopom bi lahko stopnjo brezposelnosti še bistveno zmanjšali, ampak tudi ta ni kritična glede na slovensko povprečje. Okolja je potrebno razvijati gospodarsko močna, kajti revna in gospodarsko šibka okolja niso zanimiva za nove investitorje in tako ne nastajajo nova delovna mesta. Lenart je v izrednem gospodarskem vzponu, ocenjujemo, da bi lahko v naslednjih štirih do šestih letih prišel v zgornjo četrtino najrazvitejših slovenskih občin. Z aktivno politiko privabljanja investitorjev in tudi opremljanjem industrijske cone ter z relativno ugodno prodajo zemljišč vedno poskušamo zagotoviti nova delovna mesta."
O neizkoriščenih možnostih občine pa mag. Vogrin razmišlja: "Kot župan in gospodarstvenik predvsem stavim na gospodarstvo, lokalna oblast mora ustvarjati pogoje za njegov dober razvoj. Pri nas smo, kolikor je v naši pristojnosti, tako delali in tudi v bodoče mislimo, kajti gospodarstvo je vedno neizkoriščena možnost. Zraven gospodarstva je največja neizkoriščena možnost seveda turizem. Žal slogana 'Turizem smo ljudje', ki smo ga zapisali, ne razumemo. Za turizem so predvsem pomembni ljudje. Dojeti moramo, da je gosta možno privabiti samo, če je izpolnjenih mnogo pogojev: od zelo prijaznih ljudi, urejene okolice do pestre in inovativne ponudbe. Gosta je
potrebno cel dan zaposliti, ne samo nastaniti v objekt. Slovenske gorice morajo nuditi gostom raznovrstno ponudbo. Vsekakor pa se morajo ponudniki gostinsko-turističnih storitev predvsem povezati. Prepričan sem, da bo v bodoče v Slovenskih goricah turizem odigral ustrezno vlogo, kar se tiče narodnega dohodka in izboljšanja standarda."
Ob gospodarskem razvoju pa Lenart veliko vlaga v investicije, saj zanje namenijo dobrih 50 % proračuna. Tako je v letošnjem letu bilo v gradnjo cest vloženih 400 milijonov tolarjev. Za gradnjo prizidka k knjižnici so namenili 50 milijonov. Velika investicija je bila letos in bo še prihodnje leto gradnja vodovodnega sistema iz Lenarta proti Voličini, ki je bil letos zgrajen do Lormanja, za ostali del pa pripravljajo dokumentacijo. Naslednja večja investicija je bil prizidek k zdravstvenemu domu. Precej denarja pa vsako leto vložijo v opremo in vzdrževanje šol in kulturnih domov. Aktivni so bili pri nakupu in prodaji stavbnih zemljišč. V Lenartu so lani za stanovanjsko gradnjo kupili okrog 2 ha zemljišč in približno toliko tudi prodali. Tudi v Voličini so kupili velik kompleks. Letos je bilo veliko narejenega tudi na področju planiranja. Sprejeta je bila osnovna zasnova za ureditev jezer in dokumentacija za izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav za celotno občino.
O načrtih za prihodnje leto župan mag. Ivan Vogrin pravi: "Prioriteta bo še kar nekaj let gradnja cest; zanje namenjamo vsako leto od 300 do 400 milijonov tolarjev. Naslednja prioriteta je vodovod: vodo moramo zagotoviti v naselju Rogoznica, vodovod bomo navezali preko vodovodnega sistema Ptuj, in v naselju Vinička vas, ki ga bomo navezali preko Mariborskega vodovoda. Vsekakor pa bomo nadaljevali gradnjo vodovodnega sistema iz Lenarta skozi Lormanje proti Voličini.
Tretja priorita je pričetek gradnje doma starejših občanov in ureditev infrastrukture okoli jezer ter pričetek gradnje kanalizacijskih in čistilnih naprav. Postopno bomo pričeli tudi dograjevati in opremljati šole za potrebe devetletke in nadaljevali obnovo kulturnih domov; v prihodnjem letu je na vrsti lenarški, saj ga je potrebno posodobiti in razširiti."
Zmagoslav Šalamun
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
V osmih letih do vodiinesa v panogi
Začetki podjetja Interles segajo v leto 1993. Iz majhnega petčlanskega kolektiva se je začelo postopoma razvijati v današnje srednje veliko podjetje, ki je postalo eden od nosilcev razvoja in napredka v občini Lenart v Slovenskih goricah.
Leta 1995 je podjetje razširilo svojo dejavnost na inženiring stavbnega pohištva. V poslovnih povezavah je širilo svoj prodajni asortiman in vključevalo vedno več pomembnih slovenskih podjetij na področju stavbnega pohištva. Tako je danes z njim povezano že več kot dvajset kooperantov. Z vgradnjo stavbnega pohištva je podjetje še bolj utrdilo svoj položaj v panogi in v tem času zaposlovalo osemnajst ljudi. Nato je leta 1998 zgradilo obrat za proizvodnjo stavbnega pohištva iz umetne mase v Voličini pri Lenartu.
Od ustanovitve podjetja dosegajo 30- do 40-odstotno letno rast in v letih 1999, 2000 in 2001 so prišli med 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji - tako imenovane gazele.
Interles je s svojimi izdelki prisoten predvsem na slovenskem trgu, veliko kupcev pa je tudi iz sosednje Avstrije in Hrvaške.
Leto 2000 je bilo za podjetje Interles v mnogočem prelomno. Prešli so od strategije sledilca na strategijo vodilnega. Izdelali so proizvod PVC okno ACCORD -INTERPLAST, ki je prejelo na specializiranem sejmu gradbeništva MEGRA v Gornji Radgoni od Gradbenega inštituta ZRMK iz Ljubljane priznanje za najboljši dosežek v graditeljstvu.
Izdelek je po tehničnih in tržnih značilnostih za korak boljši od tistih, ki jih ponuja konkurenca, kar Interles uvršča med vodilne.
Svojo vodilno pozicijo so še utrdili v letu 2001. Na sejmu DOMOFIN so prvi v panogi prejeli priznanje za najboljše dosežke v graditeljstvu za področje montaže oken in vrat.
Leto 2000 so zaključili s 44 zaposlenimi sodelavci in prometom v višini 5,2 mio DEM.
"V naslednjih letih je naš cilj doseči

Direktor podjetja INTERLES mag. Ivan Vogrin (na sliki desno) prejema na sejmu gradbeni{tva MEGRA v Gornji Radgoni od Gradbenega in{tituta ZRMK iz Ljubljane priznanje za najbolj{e dosežke v graditeljstvu za PVC okno ACCORD - INTERPLAST.
stopnjo odličnosti. Ta cilj bomo dosegli predvsem z nenehnim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, stalnimi inovacijami in uvajanjem sprememb. Zato imamo vsako leto predvidenih dvanajst izobraževalnih dni za vse zaposlene.
Tudi v prihodnje bomo svoje poslanstvo uresničevali s tehnično in tehnološko najbolj izpopolnjenimi izdelki za naše kupce.
Pri nas velja, da je potrebno prvič opraviti delo dobro - brez napak, tako da so zadovoljni kupci - zunanji in notranji. Večanje produktivnosti in gospodarnosti dela je naša osnovna strategija za doseganje odličnosti, to pa je mogoče le s programom 'nič napak'. Napake zvišujejo stroške in zmanjšujejo ugled v očeh zunanjih in notranjih kupcev. Od stopnje ugleda je odvisna višina plačila.
Ustvariti ustvarjalno klimo v podjetju je ena od prioritet.
Interles je bil in ostaja podjetje možnosti in priložnosti za ljudi z delovnimi navadami in ustvarjalno močjo. V njem gredo zaposleni gor (naprej) ali pa ven.
PVC
*	Hi Hi
LES
*	* *
ALU
Okna in vrata so izdelana iz PVC profilov priznanega avstrijskega proizvajalca Accord iz sistema Contour 70 mm (sistem debeline 70 mm, {est komor, z zamenljivim sredinskim tesnilom). So trajna in potrebujejo zelo malo vzdrževanja. Šestkomorni profili so ojačani s pocinkanimi jeklenimi profili, ki v kombinaciji s trojnim tesnilom omogočajo izvedbo se tako zahtevnega okna. Opremljena so z izolacijskim steklom 4-16-4 (K = 1,1 W/m K) ali s steklom po izbiri. Za funkcionalnost je uporabljeno enoročno okovje Siegenia in Roto. Okna s taksnimi stekli spadajo med energetsko varčna, kar omogoča pridobitev subvencije RS za učinkovito rabo energije. Poleg trajnosti imajo nasa okna se vrsto prednosti. Vgrajujejo samo komponente najkvalitetnejših proizvajalcev, ki imajo pridobljene mednarodne certifikate kakovosti. Poleg že omenjenega certifikata za izdelek, prejetega leta 2000, si je podjetje prav tako že pridobilo znak kakovosti ZRMK za montažo.
Interles nudi nasvete in pomoč pri uresničitvi želja kupcev, izdelavo načrtov in analizo možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo.
"Naše delovanje je usmerjeno v individualno obravnavo vsakega kupca."
Danes se podjetje Interles želi predvsem pripraviti in uveljaviti na evropskem trgu z evropsko kvaliteto izdelkov in storitev s sloganom: Dana beseda obvezuje.
BLAGOVNA ZNAMKA
Logotip "Interles" je zaščitena blagovna znamka na Uradu za industrijsko lastnino Republike Slovenije.
Ob izteku leta želimo vsem kupcem in poslovnim partnerjem vesel božič in srečno novo leto 2002 ter topel dom z okni in vrati INTERLES Lenart.
OKNA
***
VRATA
***
SENČILA
***
ZIMSKI VRTOVI
Interles d.o.o., Kraigherjeva 19a, 2230 Lenart, tel.: 02/720 03 30, fax: 02/720 03 40
DANA BESEDA OBVEZUJE
OBČINA MAJŠPERK
Veliko stcrjenega, a še veliko načrtov
Območje občine Majšperk se s svojimi 26 naselji razprostira na skoraj 73 hektarjih geografsko razgibanega obmo~ja vinorodnih Haloz in je bilo dolga leta zapostavljeno. Razvoj je skoraj povsem zastal in zagotovo bi bilo še danes tako, ~e ne bi pred sedmimi leti ustanovili samostojne občine Majšperk.
Od takrat smo vsako leto priča novim dosežkom, novim kilometrom asfaltnih cest, novim vodovodnim, električnim in telefonskim priključkom. Z razvojem infrastrukture se Haloze dvigajo iz zaostalosti in manj razvitosti ter se s svojimi kulturnimi in turističnimi znamenitostmi kažejo v svetlejši luči. Zagotovo je tako tudi po zaslugi občinskih svetnikov in župana Franca Bezjaka, ki je na čelu te haloške občine s 4.175 prebivalci že drugo mandatno obdobje.
Gospod župan, tudi v letošnjem letu ste v majšperški občini storili kar precej. Katere so pomembnejše investicije?
"Čeprav je veliko stvari, ki zaznamujejo in pišejo zgodovino posameznega koledarskega leta nekega območja, ljudje najprej omenjajo investicije, ker so te najbolj vidne vsem, ki se tod gibljejo ali živijo. Še vedno se trudimo, da zaostanek iz preteklosti zmanjšamo, zato poskušamo storiti
Franc Bezjak - župan občine Majšperk že drugi mandat
čim več. Na področju komunalne dejavnosti je bilo vloženo največ denarja za oskrbo z vodo. Tako je zagotovljena voda za odsek Ptujska Gora, Doklece, nova prečrpališča pa so zgrajena v Narapljah, Jelovicah in Nadolah. Tudi novo urejena mrliška vežica na Ptujski Gori daje lepši videz pokopališču in predvsem nudi boljše pogoje za uporabo.
Boljšo prevoznost in varnost na cestah smo zagotovili z modernizacijami, pre-plastitvami in sanacijami na odsekih Sto-perce - Gnani Vrh, Dvoršno, na Janškem Vrhu pa pod Mariničem, s sanacijo plazu in betoniranjem ceste proti Piškovim. Poleg tega je zgrajen most v Kupčinjem Vrhu in na regionalni cesti v Zgornji Sveči. Ob regionalki v Majšperku smo zgradili nov pločnik proti Lešju, v centru pa javno razsvetljavo. Veliko investicij na vseh koncih naše občine je zahtevalo veliko napora za pridobitev dokumenta-
cije, potrebnih sredstev, izbiro izvajalcev ter spremljanje dela, da smo se na koncu vsi skupaj z našimi občani lahko veselili.
Tudi na gradnjo župnijskega doma ne smemo pozabiti. Občina se je po sklepu občinskega sveta v gradnjo vključila s 40 milijoni tolarjev."
Nekatere začete investicije boste končali šele v prihodnjem letu. Mednje sodi tudi gradnja kanalizacija na Bregu.
"Res je, to je občinski projekt, ki bo zaključen v letu 2002 z denarjem občine in države ter seveda deležem občanov."
Med letom so se zvrstile številne prireditve ...
"Najbolj obiskani prireditvi sta bili praznovanje občinskega praznika v Majšperku in dneva državnosti na Gnanem Vrhu. Poleg veliko kulturnih, športnih in drugih dogodkov je posebej potrebno omeniti svečanost ob 50-letnici PGD Medvedce in Društva upokojencev Majšperk ter proslavljanje 100-letnice izgradnje šole v organizaciji Osnovne šole Majšperk. Vse prireditve pa je res težko našteti, vendar ne bi bilo prav, če ne bi povedal, da se zelo veliko ljudi zbere na cerkvenih slovesnostih."
Kakšni pa so razvojni programi in želje?
"V naslednjem letu nadaljujemo gradnjo kanalizacije, vodovoda, cest, planiramo pa tudi začetek gradnje nove šole, a je ta odvisen od sklepa države, čeprav smo v občini Majšperk na to že dalj časa pripravljeni.
Želja pa je veliko. Občanom in občankam občine Majšperk, bralkam in bralcem časopisa Tednik želim vesele in blagoslovljene božične praznike ter veliko sreče, zdravja in uspeha v prihajajočem letu 2002 in naj se vam izpolni čimveč tega, kar si sami želite!"
Martin Ozmec
Betoniranje ceste do Piskovih v Janškem Vrhu
Novo župnišče v Majšperku, ki ga je občina sofinancirala s 40 milijoni. Foto: M. Ozmec
OBČINA MARKOVCI
S prejšnjim obdobjem ni primerjave
Občina Markovci se razprostira na ravninskem delu Spodnjega Ptujskega polja na 3208 hektarih povr{in, predvsem na levem bregu Drave. Na desnem bregu je le slikovit krajinski park [turmovec. Na območju občine živi 4023 prebivalcev.
Čeprav se izteka šele tretje leto obstoja občine, so sadovi dela in aktivnosti vidni že v vsaki od devetih vasi, pa tudi na vseh podro~jih delovanja oziroma življenja na vasi. Kaj bi bilo šele, če bi postali občina že v prvem krogu, se z nasmehom na ustih vprašuje župan Franc Kekec, katerega geslo je: "Nikoli ni prepozno!" Veliko si obetajo od obrtne cone Novi Jork, program celostnega razvoja podeželja pa je že v izvedbeni v fazi.
Gospod župan, tri leta ni veliko, a za sorazmerno mlado ob~ino Marko-vci kar precej, kajne?
"Osebno sem izredno zadovoljen nad uspehi, ki so nedvomno posledica uspešnega dela celotnega občinskega sveta in občinske uprave. Svojo sodbo o tem lahko dodajo še občani, čeprav sem prepričan, da vseh nismo uspeli povsem zadovoljiti. Seveda želimo, da bi se v naslednjih letih zadovoljstvo občanov še povečalo, zato moram reči, da vlagamo resnično maksimalne napore. Navsezadnje se zavedam, da bodo s tem izpolnjene obljube ob ustanovitvi občine in izvolitvi. To nam zagotavlja tudi občinski proračun, ki naj bi bil v prihodnjem letu težak že 802 milijona tolarjev. Za primerjavo naj spomnim, da smo zadnje leto, ko smo bili še pod mestno občino Ptuj, v takratni KS Markovci uspeli dobiti le okoli 1,5 milijona za gradnjo pločnika in nekatere skromne investicije. Razlika je očitna."
Ob~ina je torej resni~no zaživela in
upravi~ila svoj obstoj?
"Nedvomno, ocenjujem, da smo v teh treh letih doživeli nov razvoj, elan in finančno vzpodbudo na vseh področjih delovanja - od kmetijstva in podjetništva do vzgoje in izobraževanja, kulture, športa in družbenega življenja. Tako prelomno je bilo, da s prejšnjim obdobjem enostavno ni primerjave."
Se to pozna tudi po številu prebivalcev?
"Žal ne, saj nas je približno toliko, kot nas je bilo ob ustanovitvi občine. Po zadnjih podatkih imamo 4.027 prebivalcev. Vendar sem prepri~an, da so sedaj zagotovljeni bolj{i pogoji tudi za mlade družine, zato pričakujem, da se bo {tevilo prebivalcev počasi večalo."
S ~im se lahko v ob~ini pohvalite v letošnjem letu?
"Vsega, kar nam je uspelo realizirati, enostavno ne morem povedati, zmanjkalo bi prostora, zato naj omenim le nekaj najpombnej{ih investicij in del. Za uspe{no vizijo in razvoj občine je zagotovo najpomembnej{i začetek izgradnje
Franc Kekec, župan občine Markovci
obrtne cone Novi Jork, ki se bo razprostirala na dobrih 7 hektarih nekoč skoraj 'odpisanega' zemlji{ča. Novo obrtno cono namreč gradimo na revitalizira-nem zemlji{ču nekdanje temeljito sanirane gramoznice. Od tega projekta pričakujemo veliko, saj smo z obrtno cono ponudili možnost od 20 do 40 obrtnikom, odvisno od posameznih zahtev in velikosti parcel, kar pomeni okoli 300 do 400 novih zaposlitev -prepričan sem, da tudi za občane na{e občine. Trenutno gradimo prvo fazo cone na dobri polovici, to je treh hektarih zemlji{ča, kjer smo že položili kanalizacijo in vodovod, čakamo pa {e
Med letošnjimi najodmevnejšimi prireditvami je bil zagotovo prvi tržni dan s kmečko tržnico. Foto: M. Ozmec
V obrtni coni Novi Jork, ki nastaja v revitalizirani gramoznici, so že položili vodovod in kanalizacijo
V gramoznici v Prvencih bodo uredili bodoči osrednji občinski rekreacijsko-turistični center
na ugodnejše vremenske razmere, da bomo lahko nadaljevali tudi druga predvidena dela.
Pomembno je, da nam je gradnja obrtne cone omogo~ila sanacijo gramoznice in vodnih površin v Prvencih, kjer smo sredi zemeljskih del in prep-ri~an sem, da bodo kon~ana do spomladi. Vsebino in program izrabe sanirane gramoznice z urejenimi vodnimi povr-{inami bodo pripravili v okviru programa celostnega razvoja podeželja in vasi, ki v tem segmentu še ni sklenjen. Ker je v vodi kar precej rib, pri~akujem, da se bodo vanj vklju~ili ~lani novoustanovljenega ribiškega društva, in ker je na vodi in ob njej veliko rac ter druge divjadi, pri~akujem tudi sodelovanje ~lanov Lovske družine Spodnje Ptujsko polje. Resno razmišljamo o tem, da bo prav v Prvencih nastal naš osrednji ob~inski rekreacijsko-turisti~ni center. Naj omenim, da že imamo in da še vedno raste športno-rekreacijski center ob sanirani gramoznici v Borovcih, kjer so ob ribniku z bogato vsebino že zgradili ve~namensko zgradbo.
V letošnjem letu smo za~eli tudi resnejše priprave na sanacijo ekološko obremenjene lagune. To je mrtev rokav Drave, v katerega se že ve~ let iztekajo nepre~iš~ene odplake iz Kidri~evega in dela Ptuja. Veseli me, da smo k sanaciji uspeli pritegniti tudi obe ob~ini - Ptuj in Kidri~evo."
Med pomembnejše letošnje pridobitve zagotovo sodi tudi ureditev prostorov za vrtec?
"Vsekakor, to je zelo pomembna pridobitev predvsem za mlade družine. Veseli smo, ker nam je uspelo vrtec urediti kar v osnovni šoli. Zelo lepo
in funkcionalno je urejen, pomembno pa je, da smo s tem uspeli pove~ati število otrok v predšolskem vzgojnem programu. Trenutno je v vrtcu 52 naših mal~kov, na voljo pa je še nekaj mest."
Vizija razvoja ob~ine je jasno za~r-tana v programu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Kako dale~ ste pri njegovi uresni~itvi?
"Tako dale~, da smo v letošnjem letu sklenili že drugo fazo projekta in da bomo z naslednjim letom prešli že v konkretno, torej izvedbeno fazo. V ta namen je bil imenovan odbor strokovnjakov, ki bo skrbel za realizacijo in prek katerega bomo vsako leto dolo~ali prioriteto posameznih projektov."
Tudi nekaj novih asfaltnih cest se vije skozi vasi?
"Moram re~i, da smo zelo veliko storili tudi na podro~ju cestne infrastrukture. Med pomembnejšimi je okoli 1200 m dolga asfaltna cesta, ki povezuje Bukovce in Novo vas, poleg tega pa smo na podro~ju cestne infrastrukture opravili še vrsto manjših gradbenih in sanacijskih del. Skoraj v vsaki od naših devetih vasi se je kaj gradilo in to vse v skrbi, da bi pove~ali varnost udeležencev v cestnem prometu."
Med letom se je zvrstilo ve~ pomembnih prireditev. Velja katere posebej izpostaviti?
"Poleg praznovanja drugega ob~in-skega praznika na god našega farnega zavetnika sv. Marka smo med letom pripravili vrsto drugih prireditev. Najodmevnejša je bila zagotovo 8. septembra, ko smo v okviru programa CRPOV izvedli prvi tržni dan s kme~ko tržnico. Nekaj podobnega smo pripra-
vili tudi 22. decembra, ko se je pri~ela boži~no-novoletna kme~ka tržnica.
Skrbimo tudi za ohranjanje tradicije, zato smo 8. septembra v Šturmovcu opravili uspešno predstavitev košnje po starih obi~ajih. Naša društva in kulturniki pa so svoje delo predstavljali vse leto na razli~nih in dokaj številnih prireditvah. Vseh nima smisla naštevati, pomembno je, da so se dogajala in bogatila naš vsakdan."
In kakšne so županove želje ob novem letu?
"Nikoli ni tako dobro, da ne bi lahko bilo še boljše, zato želim v novem letu 2002 vsem svojim ob~anom predvsem zdravja in delovnih uspehov. Zavedam se, da uspehi, ki smo jih dosegli v ob~ini in jih še vedno dosegamo, niso le uspeh posameznika ali morda skupine posameznikov, ampak da je to uspeh vseh nas, ob~anov ob~ine Mar-kovci. Zato se vsem skupaj iskreno zahvaljujem za opravljeno delo in obenem sporo~am, da si takega sodelovanja želim še naprej, do konca svojega županovanja. Verjemite mi, resni~no lepo je biti župan v takšni ob~ini, kot je naša!"
Naj ob koncu dodamo, da so v ob~ini Markovci zagotovo med prvimi v širšem okolju, kjer so pripravili in izdali li~en barvni stenski koledar, na katerem je natisnjenih 12 motivov z dogodkov na obmo~ju ob~ine v letošnjem letu. Fotografije sta prispevala Marjan Petek in Foto Laura, koledar pa bo zagotovo pri-sr~no in prakti~no novoletno darilo za vseh 1.156 gospodinjstev na obmo~ju ob~ine Markovci.
Martin Ozmec
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA ORMOŽ Ljutomerska cesta 30 2270 ORMOŽ Tel.: 02/74 11 496 Fax: 02/ 74 01 856
Območna obrtna zbornica Ormož se ob iztekajočem se letu 2001 zahvaljuje vsem svojim članom in poslovnim partnerjem za dobro sodelovanje, v novem letu 2002 pa Vam, drage obrtnice, obrtniki, zaposleni in poslovni sodelavci, želimo vse dobro, mnogo poslovnih uspehov, zdravja in osebne sreče.
LEKARNA ORMOŽ,^
Ptujska cesta 25 2270 Ormož Tel.: (02) 744 21 70 Odpiralni čas: pon. - pet.: 7.30 -19.00 sobota: 7.30 -14.00


nedeljsko dežurstvo: 8.00 -11.00
LEKARNIŠKA PODRUŽNICA SREDIŠČE OB DRAVI Trg talcev 3	. ^
Tel.: (02) 713 40 50
Odpiralni čas: pon., sred., pet.: 7.00 -15.00



Kolektiv Lekarne Ormož in lekarniške podružnice Središče ob Dravi se Vam zahvaljuje za izkazano zaupanje v preteklem letu, v novem letu 2002 pa Vam želi veliko sreče, poslovnih uspehov in predvsem zvrhan koš zdravja.

.iílB6LCONT/:rir ^
Tel.: 02/741 13 80 ::02/741 13 81
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
OKNA, VRATA, SENČILA, ZIMSKI VRTOVI GARŽNA VRATA
Spoštovani !
BELCONT d.0.0. je podjetje, ki prodaja in montira stavbno pohištvo znaml(e interies.
interies d.0.0. je pričel s poslovanjem leta 1993. Od ustanovitve podjetja naprej je le to beležilo 30 - 40% letno rast in leta 1999 prišlo tudi med 500 najtiitreje rastočih podjetij v Sloveniji - med takoimenovane gazele slovenskega gospodarstva.
Leta 1999 smo tudi ustanovili podjetje Belcont d.o.o. s sedežem v Ormožu, ter tako zmanjšali stroške prodaje, dosegli boljšo pokritost terena in izboljšali servis.
Pri nas lahko dobite vso stavbno pohišWo (okna, vrata, police, sobna vrata, senčila), zimske vrtove in garažna vrata.
V naše proizvode vgrajujemo samo komponente najkvaiitetnejšiti proizvajalcev, ki imajo brez izjeme pridobljene mednarodne certifikate kakovosti.
Leta 2000 je podjetje prejelo znak kakovosti ZRMK in laskav naziv za PVC okno Interles-Interplast, kot okno leta 2000 v Sloveniji. Letos pa je podjetje prejelo znak kakovosti ZRIVIK za montažo.
Z odločitvijo za nakup naših artiklov Vam je zagotovljen ne samo proizvod vrhunske kvalitete, temveč tudi servis. To pomeni strokovni nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi Vaših želja, kot tudi izdelava podrobnih načrtov in analiza možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnja. Iz zgornjega je razvidno, da naše podjetje veliko vlaga v kvaliteto prodaje, proizvoda in montaže ter s tem posrednovzadovoljstvo kupca. Vse navedeno združuje naš slogan »DANA BESEDA OBVEZUJE«.
Stanko MAJCEN, univ.dipLing
^irei^i^i^ ^ 2002
OBČINA PODLEHNIK
Voda zc v večini sospodinjstev
Ko se bodo občani občine Podlehnik spominjali leta 2001, bodo zagotovo dejali: 'To je leto, ko je pitna voda pritekla tako reko~ v vsa halo{ka gospodinjstva.' V triletnem obdobju samostojne ob~ine je leto{nje leto investicijsko najbolj aktivno. V zemlji so desetine kilometrov vodovodnih cevi, zgrajeni so vodohrani, moderniziranih nekaj cest, omeniti pa je potrebno tudi mnoge druge pridobitve.
Župan Vekoslav Fric postreže s podatkom, da se je občinski svet sestal na petih sejah, dve seji pa so opravili korespon-den~no. To je pomembno zaradi tega, ker so svetniki sprejeli mnoge odloke in pravilnike, ki urejajo življenje znotraj lokalne skupnosti.
Med investicijami in stroški vzdrževanja župan najprej omeni ceste. Novogradenj in preplastitev je bilo v dolžini 1,7 kilometra; na makadamske ceste je bilo zapeljanih 480 kubičnih metrov gramoza, ob cestah so izkopali 2,6 kilometra odvodnih jarkov in obnovili most na Rogatnici v Podlehniku.
Posebno poglavje letošnjega leta v občini Podlehnik je gradnja vodovodnega omrežja. Cilj, sprejet ob ustanovitvi občine, da v sleherno gospodinjstvo pripeljelo pitno vodo, bo v letu 2001 uresničen 90-odstotno. Končana sta primarni vod in vodohran Sedlašek-Formije v dolžini 16 kilometrov in v vrednosti 151 milijonov in pol tolarjev, na sistem pa so že priključena 103 gospodinjstva. Zgrajen je tudi primarni vod in vodohran ter obnovljeno prečrpališče na relaciji Gorca-Rodni Vrh-Strajna v dolžini 31,8 kilometra. Delež občine Podlehnik v tem "projektu treh občin" je 139 milijonov tolarjev. Za 188 priključkov v občini Podlehnik je potrebnih 28 kilometrov sekundarnega voda v vrednosti 28 milijonov tolarjev. Do konca leta čaka na priklop še 12 gospodinjstev. V tem letu je stekla gradnja zadnjega dela vodovodnega omrežja v smeri Ložina-Sedlašek v dolžini skoraj 16 kilometrov. Položenega je že polovica primarnega voda,
ostali del pa bo po pogodbi končan do maja prihodnjega leta. Pogodbena vrednost del znaša 110 milijonov tolarjev, brez priključkov. Ob teh podatkih je potrebno poudariti, da bodo prav vsi občani, ki so sklenili pogodbe do konca tega leta, sofinancirali za vodovodni priključek 200 tisoč tolarjev, po predaji sistema Komunalnemu podjetju Ptuj pa bodo stroški višji. Celoten vododovni sistem je bil zgrajen po načelu medsebojne solidarnosti, saj je potrebno za posamezna gospodinjstva izkopati tudi kilometer sekundarnega voda. Na vodovod bo po končanju vseh omenjenih projektov čakalo še 13 gospodinjstev, kar bo potrebno rešiti v prihodnjem letu.
Občina je za načrte, lokacijsko in gradbeno dokumentacijo porabila 10 milijonov tolarjev, nadaljnjih osem milijonov pa za pripravo dokumentacije za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav v urbanih centrih občine. Urejena dokumentacija je sicer pogoj za prijavo na državne razpise.
Občina plačuje 10 občanom oskrbo v domovih ostarelih in 153 brezposelnim osebam prispevke za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega je mnogim občanom v stiski pomagala z enkratno denarno pomočjo. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Ptuj jim je uspelo zagotoviti vsakodnevno zdravstveno in zobozdravstveno varstvo. Objekt zdravstvenega doma Podlehnik so v tem letu na novo prekrili in obnovili kletna okna. Pripravili so tudi telefonski in elektro priključek za avtomat za potrjevanje zdravstvenih kartic, ki bo nameščen še do konca leta. Zaradi dotrajanega zobozdravniš-
Vodohran na Mezincu
Župan Vekoslav Fric
kega stola so pri nabavi novega sodelovali z 2,6 milijona tolarjev.
Na področju šolstva, športa in kulture so največji strošek prevozi učencev, ki živijo v zelo oddaljenih krajih 46 kvadratnih kilometrov velike občine. Občina v celoti financira oddelek priprave na šolo, pa tudi del stroškov za vzdrževanje in obnovo šolske opreme. Prekrili so tudi telovadnico pri osnovni šoli, saj je bila dosedanja salonitna kritina stara že 31 let. Veliko dela in sredstev je bilo vloženih v ureditev športnega igrišča in objekta ob njem, ki čaka na dokončanje v prihodnjem letu. V letošnjem letu je občina financirala tudi opremo gasilskega avtomobila in nakup opreme za civilno zaščito. Potreben je bil gradbeni poseg na gasilskem domu, kjer je sedaj uskladiščena vsa tehnična oprema.
Za področje malega gospodarstva in kmetijstva so skrbeli z delom svoje komisije, ki je odločala o sofinanciranju projektov, novih naložb in kmetijske dejavnosti.
Župan Vekoslav Fric poudarja, da je bilo opravljenega še ogromno dela, ki ga bodo podrobneje predstavili v občinskem biltenu. Občanom priporoča, da ga podrobno preberejo. Prepričan je, da ko bodo drobtinice opravljenih del zložili v kolač, bo ta v letu 2001 zelo velik.
Občino predstavljajo tudi ljudje, njihova kulturna in druga dejavnost, ki daje temu delu Haloz pečat prepoznavnosti. Župan se zahvaljuje posameznikom in skupinam, ki so skrbeli za druženje in izobraževanje na različnih področjih, za konec pa sporoča: "Življenjska sreča je sestavljena iz lepih trenutkov. V prihodnjem letu vam želim zvrhano mero le-teh!"
Jože Bračič
OBČINA SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH
Prioriteta - gradnja nove osnovne šole
Kot samostojna deluje občina Sv. Andraž po dolgih letih zgolj tri leta. Razprostira se na 17,6 km2 in ima sedem naselij: Drbetince, Gibino, Hvaletince, Novince, Rjavce, Vitomarce in Slav{ino.
Župan občine je Franc Krepša, podžupan pa Ivan Čuček, ki je tudi svetnik, v občinskem svetu pa so še Dušan Bezjak, Slavko Krepša, Ivan Pučko, Ivan Rebrec, Andrej Roškar in Drago Šalamun.
V	občini so štiri gospodarske družbe in 17 samostojnih podjetnikov, sicer pa je prvenstveno kmetijska, pri čemer so najpomembnejše panoge sadjarstvo in vinogradništvo, reja perutnine, pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik ter poljedelstvo in živinoreja. Pohvalijo se lahko z enim najstarejših sadjarskih društev, ki letos praznuje 70-letnico.
V	občini je nekaj nad 35 km občinskih in nad 20 km lokalnih cest ter nad 14 km javnih poti. 90 odstotkov cest je asfaltiranih.
Z vodovodnim omrežjem je oskrbljeno 75 odstotkov prebivalcev, pribli-
žno polovico občine pa ima organiziran odvoz odpadkov.
Pri Sv. Andražu deluje petrazredna osnovna šola, ki v tem šolskem letu deluje še kot podružnic Destrnika, občinski svet pa je že sprejel sklep, da se priključi k matični šoli Cerkvenjak. V naslednjem letu je predvidena gradnja nove šole; zaenkrat je predvidena šestrazrednica, želja Vitomarčanov pa je, da bi bila popolna devetletka.
Pohvalijo se lahko s sto deset let starim kulturnim društvom, delujejo pa tudi štiri športna društva: Športno društvo Vitomarci, Klub malega nogometa Slavšina - Remos in Klub malega nogometa Vitomarci ter Strelsko društvo Trap Vitomarci. Svoje društvo imajo tudi vitomarški lovci.
Tu so še društvo upokojencev, prostovoljno gasilsko društvo ter turistično društvo.
RAZVOJ IN NAČRTI
Letos so iz občinskega proračuna zgradili čistilno napravo pri šoli, dokončali mrliško vežico, obnovili občinsko stavbo, največ sredstev pa bodo namenili za gradnjo nove šole, ki bo stala ob sedanji montažni šoli in imela
Ob srečanju Andraševčarjev so se številni spomnili rojstnih korenin
okrog 3000 kvadratnih metrov površine. Vredna bo okrog 500 milijonov tolarjev; občina bo morala zbrati trideset odstotkov teh sredstev. V naslednjem letu bo torej gradnja šole prioritetna naloga občine Sv. Andraž.
NAJVAŽNEJŠI LETOŠNJI DOGODKI
Poleti so v občini Sv. Andraž pripravili srečanje vseh Andraševčarjev, ki so bili rojeni v tem delu Slovenskih goric, ob tem pa so domača društva pripravila bogat program, poimenovan Od žetve do kruha. Prireditve se je udeležilo veliko nekdanjih Andraševčarjev, saj so jim rojstne korenine obudile lepe spomine na prijazne Slovenske gorice. Pozni jesenskih čas pa so namenili praznovanju stodesetletnice domačega kulturno-umetniškega društva. Ob občinskem prazniku so praznovali sedemdesetletnico tudi domači sadjarji, ki so danes združeni v Sadjarsko-vinogradniškem društvu.
Franc Lačen
Zupan in občinski svet občine Sv. Andraž želijo svojim občanom in bralcem Tednika prijazne in vesele božične praznike ter veliko uspeha v novem letu 2002.
OBČINA ZAVRČ
V prihodnjem letu cesta in kanalizacija
Tudi v obmejni haloski občini Zavre je v zadnjih letih opaziti napredek, ěeprav sodijo med najmanjše slovenske oběine. V devetih naseljih, ki se raztezajo na okoli 20 kvadratnih kilometrih bregov in grab, živi in vztraja 1459 prebivalcev. Na območju, ki je bilo dolga leta skoraj povsem pozabljeno in zapostavljeno, so ustanovili samostojno občino pred šestimi leti, župan Miran Vuk, ki je na njenem čelu zadnja štiri leta, pa je z vsem storjenim v letošnjem letu zadovoljen, saj se ta del Haloz počasi in vztrajno dviga iz manjrazvitosti.
"Čeprav nismo uspeli pridobiti vseh tistih sredstev, ki so nam jih obljubili tudi nekateri državni organi - nekateri se niso držali normativov, drugi niso izpolnili obljub -, končujemo leto z dobrimi občutki, saj smo uspeli narediti kar precej. Če nas ne bi udarile naravne katastrofe - spomladi pozeba, poleti toča in zatem še suša - bi bilo gotovo bolje.
Pretežni del proračuna smo usmerili v gradnjo treh odsekov lokalnih cest: na Belskem in Turškem Vrhu ter v Pestikah, začeli smo obnovo Slomškovega doma in objekt pred zimo zaprli, pred dnevom mrtvih smo končali asfaltno parkirišče ob pokopališču, precej denarja pa smo porabili tudi za plačilo lanskih obveznosti," pravi župan Miran Vuk in nadaljuje:
"Izredno sem vesel, da je v občini že čutiti razvoj in novo življenje tudi med ljudmi, da nam je uspelo animirati vsa društva, prav vsa so ponovno zaživela in nadaljujejo svoje aktivnosti. V veliki meri smo uspeli zadovoljiti njihove finančne potrebe, žal pa vsem nismo uspeli prisluhniti v celoti predvsem zaradi nizkih sredstev občinskega proračuna, saj v občinski blagajni razpolagamo le z okoli 220 milijoni tolarjev."
Prvi mož občine Zavrč, župan Miran Vuk
So vasi načrti v prihodnjem letu zaradi tega manj obetavni?
"Nikakor ne. Naše delo bo še naprej usmerjeno v prizadevanja za izboljšanje infrastrukture, predvsem v gradnjo boljših cestnih povezav. Na celotnem območju občine začenjamo projekt gradnje kanalizacije, ki je razdeljen v štiri etape in ga bomo realizirali v naslednjih štirih letih. Žal je pač tako, da je država pripravljena sofinancirati le še v ceste in kanalizacijo, vse drugo je odvisno od lastnega denarja občine in redkih sponzorjev. Sicer pa smo o letošnjem delu v občini in o načrtih v prihodnjem letu podrobneje razpravljali minulo soboto, 22. decembra, na zboru občanov, na poznejšem družabnem srečanju pa smo se skupaj poslovili od letošnjega leta. Vsem svetnikom in članom občinske uprave se zahvaljujem za delo in uspešno sodelo-
Predsednik društva upokojencev Franc Vaupotič s tajnico Vido Milunič pred društvenimi prostori v Zavrču
vanje, vsem njim in vsem občanom pa vesel božič in srečno novo leto 2002!"
Neizkoriščena možnost občine Zavrč je zagotovo turizem, je trdno prepričan predsednik turističnega društva Martin Težak:
"Člani turističnega društva se zavedamo, da je razvoj turizma ena od razvojnih možnosti Zavrča in celotnih Haloz, zato se pri delu trudimo po svojih najboljših močeh. Čeprav smo po številu članov eno manjših društev, pa po aktivnosti ne zaostajamo. Letos smo izvedli kar nekaj akcij, ki so v naše kraje pritegnile ljudi od drugod. To seveda še ne pomeni, da so turisti, ampak nekje je treba začeti. Idej za delo imamo zelo veliko, žal pa je tako kot povsod tudi pri nas večina stvari pogojena z denarjem. Zastavljene naloge zato uresničujemo počasneje, kot bi želeli. Ker o naših krajih vedo ljudje bore malo, se še posebej veselimo izida zloženke, ki bo v besedi in sliki predstavila občino Zavrč. Vsi, ki tukaj živimo, vemo, da je naša pokrajina čudovita, in prepričani smo, da nam bo s pomočjo turističnih društev sosednjih občin uspelo, da bo ta pokrajina postala zanimiva tudi za turiste."
Eno številnejših in aktivnih društev je Društvo upokojencev Zavrč, ki mu predseduje Franc Vaupotič:
"Naše društvo je nekaj posebnega, saj vključuje člane iz dveh držav - Slovenije in sosednje Hrvaške. Tako od 273 članov skoraj polovica prihaja v naše prostore, ki so tik ob domu gasilcev, iz sosednje Hrvaške. Prepričan sem, da to nikogar ne moti, saj smo v društvu vsi enaki. Ob večji dvorani za druženje z mizami in okoli 50 sedeži imamo urejeno društveno pisarno, ki uraduje vsako sredo od 8.30 do 11. ure ali kot se dogovorimo. Naši člani kljub starosti uspešno sodelujejo v nekaterih drugih društvih, predvsem kulturno-umetniškem, tako da tistim, ki želijo, ni dolgčas. V veliko oporo nam je tajnica Vida Milunič."
Martin Ozmec
OBČINA ŽETALE
Občina je prinesla novo življenjsko enersijo
Ko bodo občani občine Žetale ob koncu tega leta ocenjevali dogajanje triletnega obdobja, bodo zagotovo zadovoljni. Pridobitve za izboljšanje življenja v tem delu Haloz so vidne, nekatere že uresničene, druge v izvedbi ali načrtih.
"V začetku delovanja občine smo si zastavili najpomembnejše naloge v sedanjem mandatu in po treh letih lahko trdim, da jih v celoti uresni~ujemo," je zadovoljen župan Anton Butolen. Kot smo že poročali med letom, je občina v tem času investirala v razvoj kar 580 milijonov tolarjev in poleg tega zagotavljala svoje in delovanje društev in organizacij. Brez samostojne občine toliko sredstev ne bi našlo poti v žetalske Haloze niti v bistveno daljšem obdobju.
Spomin na odprtje ceste Vodole - Boštjan - cerkev Marije Tolažnice
Župan občine Žetale Anton Butolen
"Priložnost in prednost malih občin je v varčnosti," nadaljuje župan, "saj skrbno obrnemo vsak tolar, stroške delovanja občine pa zmanjšujemo na minimum. V proračunu za leto 2002 (sprejet je bil 19. decembra) je kar l67 milijonov tolarjev namenjenih investicijam in 88 za tekočo porabo, kamor sodi tudi šolstvo, zdravstvo, sociala in drugo."
Če se ozremo na leto 2001, je potrebno omeniti nekaj največjih organizacijskih in finančnih projektov.
Čeprav je bila osnovna šola gradbeno končana že lani, je za letošnje proračunsko leto ostal velik finančni zalogaj 85 milijonov tolarjev. Druga največja
investicija je gradnja vodovoda. Občina Žetale sodeluje v dveh skupnih projektih, v prvem z ob~inama Podlehnik in Videm in v drugem z ob~inama Maj{-perk in Videm. Prvi primarni vod poteka v smeri Rodni Vrh - Strajna - Dobrina - Ko~ice in je investicijsko razdeljen na tri leta. Priključki na žetalskem območju bodo izvedeni v prihodnjem letu, vrednost tega dela vodovoda pa bo 90 milijonov tolarjev. Drugi, prav tako gradbeno in finančno zahteven vodovodni projekt je od Ptujske Gore prek Planjskega in Nadol do Kočic.
Posebna pozornost občine je veljala tudi vzdrževanju in modernizaciji cest. Asfaltirali so cesto Vodole - Bo{tjan -cerkev Marije Tolažnice v dolžini dobrih 1.200 metrov in v vrednosti 34 milijonov tolarjev. Naslednji cestni projekt v občini Žetale je 1.800 metrov dolga cesta Marina vas - Dobrina, na kateri so opravili zemeljska dela.
V prihodnjem letu bodo cestni dejavnosti namenili 40 milijonov tolarjev. Ob nadaljevanju letos začetih projektov bodo nadaljevali gradnjo vodovoda Paukon - Žetale in s tem končno pripeljali vodo do nove osnovne {ole. Za potrebe uprave bodo uredili biv{o osno-vno{olsko stavbo, v sedanjih občinskih prostorih pa bodo sku{ali zagotoviti zobozdravni{ko oskrbo svojih občanov.
Pripravljene ali v pripravi je precej dokumentacije, s katero bo lahko občina sodelovala na državnih razpisih, med drugim tudi za cesto P{etna graba -Prekož, ki bo skupni projekt s sosednjo občino Maj{perk. Za prihodnje leto načrtujejo tudi gradnjo mrli{ke vežice.
Občina je uspe{na tudi na drugih področjih, saj je podprla celo vrsto prireditev, ki poleg razvedrila občanov pomenijo promocijo občine in Haloz. Poskrbeli so za novoletno obdaritev otrok, za obeležitev kulturnega praznika in materinskega dne, podprli gozdarsko tekmovanje, na mednarodnem ekstemporu je sodelovalo 80 slikarjev, v Žetalah je bil tudi tabor Zoisovih {tipendistov Haloze 2001, udeležili so se tudi tradicionalnega "Skokovega" pohoda na Donačko goro, ustanovljeno je bilo turistično dru{tvo, prav tako planinsko dru{tvo, pred kratkim je začel vaditi ženski pevski zbor, da aktivnosti {tevilnih drugih dru{tev posebej ne omenjamo.
Župan Anton Butolen se vsem posameznikom in organizacijam zahvaljuje za sodelovanje pri ustvarjanju bolj{ih življenjskih razmer in jih vabi, da s strpnostjo in sodelovanjem zaključijo prvi {tiriletni mandat nove občine. V novem letu pa vsem želi mnogo uspehov, zdravja, družinske sreče in osebnega zadovoljstva.
Jože Bračič
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Pred stopetdesetletnico Sledališke stavbe
Slovensko narodno gledališče v Mariboru, ki zaposluje več kot tristo glasbenikov, dramskih ustvarjalcev, plesalcev in drugih sodelavcev, se pripravlja, da svečano proslavi 150-letnico gledališke stavbe. Leta 1852 so z uprizoritvijo opere Marta Friedricha von Flotowa graškega stanovskega gledališča svečano odprli gledališko stavbo. Kot nam je povedal v. d. poslovnega direktorja SNG Maribor Danilo Rošker, trenutno potekajo v stari dvorani obnovitvena in rekonstrukcijska dela in v oktobru naslednjega leta bo mariborska Drama že imela prvo predstavo v obnovljeni dvorani in tudi Borštnikovo srečanje bo v njej.
Obnovitev bo izboljšala delovnega pogoje ansambla, udobneje pa bo tudi publiki - 350 jih bo sprejela. Tudi akustika naj bi se izbolj{ala, primarno pa bo namenjena dramskim predstavam.
V novi dvorani je zasedenost osem-desetodstotna, zaradi sprejema ve~jega {tevila gledalcev oziroma poslu{alcev pa se je {tevilo predstav (ponovitev) zmanj{alo. Opernih predstav se v velikem številu udeležujejo tudi poslušalci iz Avstrije, ki jih je od približno 100.000, kolikor jih letno spremlja operne in baletne predstave, že okrog 35.000.
Za delovanje SNG Maribor skrbi državno ministrstvo za kulturo v 88 odstotkih, dvanajst odstotkov je od vstopnin. Od milijarde in pol tolarjev, kolikor je letni prihodek gledališ~a, prispeva mariborska ob~ina zanemarljiv delež, zgolj milijon in pol tolarjev in, še to za baletni studio.
Za naslednjo sezono v SNG Maribor na~rtujejo sodobnejši in preglednejši gledališki abonma.
Stane Jurgec, programski direktor
Opere in baleta SNG Maribor, že šestnajst let vodi ta dvesto~lanski kolektiv, ki se mu pri ve~jih uprizoritvenih projektih priklju~ijo številni zunanji sodelavci. Za naslednjih šest mesecev v letu 2001 bodo na oder postavili opere: La Boheme Giacoma Puccinija, prvi~ bodo v Mariboru izvedli Verdijeva Dva Fosca-rija, krstna pa bo izvedba nove slovenske opere Pesnik in upornik mladega slovenskega skladatelja Tomaža Sveteta. Vsak mesec poslušalcem ponudijo tudi dela iz železnega repertoarja, kot so: Rigolleto, La Traviata, Othelo, Ernani in druge. Na programu bodo tudi trije baletni projekti: plesni projekt Pohuj{a-nje Matjaža Fari~a, Transilvanija Marina Turcuja ter klasi~ni balet Coppelia Lea Delibesa, ki velja za enega najbolj priljubljenih klasi~nih baletov vseh ~asov.
Zaradi premajhnega števila doma~ih pevcev in godalcev so v Mariboru prisiljeni vabiti pevske soliste in druge umetnike od drugod (Ukrajina, Italija, Romunija), vabijo pa tudi goste diri-
Stane Jurgec, programski direktor Opere in baleta SNG Maribor
Samo Strelec, programski direktor Drame SNG Maribor
Danilo Ro{ker, v. d. poslovnega direktorja SNG Maribor
gente (redno sta ob programskem direktorju zaposlena zgolj Simon Robinson in Boris Švara), režiserje, koreografe. Tudi Stane Jurgec kot dirigent veliko gostuje (Italija, Avstrija, Ukrajina, Portugalska, Tajska).
Operne predstave so sorazmerno drage; notni material kupujejo, sceno si obi-~ajno sposodijo. Dobro sodelujejo z italijanskimi in avstrijskimi opernimi hišami.
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je postal programski direktor mariborske Drame Samo M. Strelec, ki je pred tem pet let vodil ptujsko gledališ~e. Drama Maribor je repertoarno dramsko gleda-liš~e, ki ima stalni dramski ansambel od leta 1919. Program poteka na treh odrih: v stari dvorani (trenutno jo obnavljajo), na komornem in malem odru, ob~asno pa tudi v veliki dvorani. V tej sezoni pripravljajo naslednje premiere: Drakulo Brama Stokerja, Jobovo knjigo iz Stare zaveze, Čaj za dve Toneta Part-lji~a in Strindbergovo Igranje z ognjem. Za otroke je premierna predstava Čarovnik iz Oza Lymana F. Bauma.
Vsako leto je v Mariboru tudi Borštnikovo sre~anje, kjer se predstavijo najboljše predstave slovenskih poklicnih gledališ~.
Vodstvo Slovenskega narodnega gledali{ča Maribor z vsemi ustvarjalci želi zvestim obiskovalcem in bralcem Tednika veliko uspeha v letu 2002.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila za mlade

Ing. JANEZ SEVŠEK s.p.
PONUJAMO VAM:
-	KROVSTVO
-	STAVBNO KLEPARSTVO
-	SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO
-	PREVOZNIŠTVO
-	GRADBENE STORITVE
tel.: 03/810-11-29 810-11-30 gsm: 041 672-196
(jBABANCMA ■ KAKOVOST
Svetovanje in nadzor! Sezonski popusti, ugodni plačilni pogoji, možnost kredita (kratkoročni - dolgoročni 1-7 let), pomagamo mladim družinam, posebni pogoji za upokojence.
Občanom občine Duplek
Božič in Novo leto nam prinašata posebno veselje in skrite želje. Naj vam prihajajoče leto izpolni veliko skritih želja in prinese veselje v osebno in poslovno življenje.
Janez Ribič Župan
Vsem občankam in občanom občine Slovenska Bistrica želim mimo in prijetno praznovanje vseh prazničnih in decembrskih dni.
V dneh, ko bomo skupaj odkrivali neznano v novem in nadaljevali z vsem, čemur smo služili že prej. Vam želim veliko vedrine in veliko prijetnih doživetij.
Srečno torej v leto 2002.
župan dr. Ivan Žagar
Uf
VETERINARSKA
AMBULANTA
MAJŠPERK,Lešje34
Vsem, ki se zadovoljni z uspehi našega dela poslavljate od iztekajočega se leta,
želimo srečno in uspešno leto 2002.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
Gostišče pri Antonu
Srečno 2002
OD BOŽIČA DO TREH KRALJEV
Voscim vam novo leto
♦ ♦♦
Z božičem decembrskih praznovanj še ni konec. Skoraj vse do novega leta se vrstijo prazni~ni dnevi. 26. grudna goduje sv. [tefan, naslednji dan, 27. grudna, je šentjanževo, nato praznik "nedolžnih otrok" ali pametva, zadnji dan starega leta pa sv. Silvester in že obrnemo nov list v koledarju ter skočimo v novo leto. Ko se 6. januarja poklonimo še trem modrecem z vzhoda - sv. Trem kraljem, smo zaokrožili dvanajst dni in noči. Od zimskega kresa do sv. Treh kraljev se vse bolj širi optimizem svetlobe in dan se je podaljšal že za petelinji korak.
Dnevi in noči med božičem in sv. Tremi kralji - dvanajsteronočje - so čas, ko je dan najkrajši, sonce najnižje, demonske sile, ki so po verovanju naših davnih prednikov vladale v času, ko staro sonce umre in se rodi novo, pa zaradi tega najmočnejše. Teh dvanajst dni naj bi tudi ponazarjalo dvanajst mesecev leta. Po pradavnem verovanju v teh nočeh prihajajo rajnki v sprevodu obiskat svoje družine. V tem času je v preteklosti oživelo nešteto "čarov" in čas je odstiral poglede v prihodnost.
BLAGOSLOV KONJEV, SOLI IN VODE
26. grudna je god sv. Štefana. Bil je med prvimi mučenci, kot diakon je v Jeruzalemu skrbel za reveže in pri tem uspešno oznanjal krščansko vero, zato je bil obsojen na smrt in kamenjan. Ljudsko izročilo od Skandinavije do Slovenije pa pozna povsem drugačnega Štefana. V Srednji in Severni Evropi je sv. Štefan konjski patron, kar pa nima nobene zveze z njegovim življenjem in smrtjo. Po Niku Kuretu mu je Cerkev pri svojem misijonskem delu samovoljno dodelila posebno vlogo in
nalogo, pri tem pa je morala izriniti in zamenjati neko drugo pogansko božanstvo ter zakriti in spremeniti drug poganski praznik.
Po ljudskem verovanju je imel sv. Štefan čudežno moč nad divjim konjem. Ukrotil ga je z znamenjem križa in konj je celo poklenil predenj. Na Štefanovo po cerkvenem obredniku še danes blagoslavljajo sol in vodo. Kaj naredijo z obojim, je po različnih pokrajinah različno. Ponekod so sol še isti dan raztre-sli po polju, drugod, tako v Studenicah pri Poljčanah, pa jo takoj, ko pridejo od maše domov, odnesejo na koščku kruha živini, drugod to storijo šele po prazniku sv. Treh kraljev.
Tudi vodo verniki po blagoslovitvi odnesejo domov skupaj s soljo in tam, kjer je še navada, da sol trosijo po poljih, zraven tudi kropijo z vodo. Blagoslov soli in vode je pravzaprav še edino, kar je ostalo od starih šeg na dan sv. Štefana, oboje pa je namenjeno zemlji in živini ter je ostanek bogatejših šeg, ki so jih poznali naši predniki. Med njimi so bile posebno imenitne ježe na konjih in njihov blagoslov. Na Kranjskem se je to ohranilo vse do druge vojne. V zadnjih letih v nekaterih krajih Slovenije z vso lepoto in nek-
danjo starosvetnostjo blagoslov konj ponovno oživljajo, vendar ponekod za to izbirajo druge svetnike, tudi spomladanske.
BLAGOSLOV VINA
27. grudna goduje sv. Janez evangelist, ki je bil med apostoli Jezusu najljubši, saj mu je celo na križu priporočil svojo mater. "Šentjanž" je bil ljudstvom vsega krščanskega sveta zmeraj zelo priljubljen svetnik. Vse življenje je oznanjeval ljubezen, ki naj druži vernike. V glavnem je deloval v Mali Aziji, v mestu Efez, od koder so ga pregnali. Pribežališče je našel na egejskem otoku Patmos, kjer je svojemu učencu sv. Pro-horosu narekoval še zadnji del Svetega pisma - Apokalipso. Umrl je v visoki starosti 97 let. Prikazujejo ga z legendarnim kelihom, v katerem je blagoslovljeno vino. K uživanju tega vina vabijo z besedami: "Pij ljubezen svetega Janeza."
Danes nosijo verniki vsak svoje vino v cerkev, tam, kjer pa ga nimajo, pa tudi jabolčnik. Po vsem Slovenskem se na ta dan blagoslovljeno vino imenuje šentjanževec ali pa tudi "sv. Janeza žegen". Kot so zapisali zbiralci ljudskih šeg v prejšnjem stoletju, je šentjanže-
Maksim Gaspari: Božično kajenje
Maksim Gaspari: Tepežkanje
vec "slovenska obredna pijača", ki jo shranijo kakor blagoslovljeno vodo za čez leto in jo tako tudi rabijo. Zanimive so navade glede pitja tega blagoslovljenega vina in za katere namene vse so ga kasneje rabili. Nadvse pomemben je pri gostijah, svojega pomena šentjanževec pri porokah ni izgubil vse do današnjih dni. Šentjanževca je bila svoj čas deležna tudi porodnica, celo bolnikom ga dajo piti. Nasploh pa je šentjanževec pijača ob slovesih. Na Slovenskem je znana obredna pesem, ki jo ob takih priložnostih pojejo: "Pijmo šentjanževca, da bi bilo srečno življenje vsakega, zdaj in na večno."
v
TEPEZNICA ALI PAMETIVA
Pametiva ali tepežni dan je našel svoj prostor v koledarju 28. grudna. Več razlag je zanjo. Nekateri menijo, da se otroci s tem, ko "tepežkajo" odrasle, vsaj enkrat na leto maščujejo za udarce, ki so jih bili deležni čez leto. Je pa to tudi spomin na nedolžne otroke (dečke), ki jih je Herod dal pomoriti v Betlehemu in vsej okolici.
Tepežnica, svoj čas veselo opravilo vseh, se je kasneje prenesla bolj ali manj na otroke, ki pa tepežkajo samo dopoldne, čez opoldne nikoli. Tudi tepežkanje je imelo svoj pomen, saj ob tem, ko "šiba poje", tepežkar izgovarja posebne verze, povezane z zdravjem, na primer "friški bote, zdravi bote".
Že površno raziskovanje tepežkanja pove, da spočetka niso tepli najprej fantje in možje, nato pa otroci kar vsev-
prek vseh odraslih, temveč le dekleta in mlade žene, saj je veljalo, da udarci s šibo na ta dan prinašajo blagoslov in rodnost, zato so jih, če že ne željno, pa vsaj potrpežljivo in voljno prenašale. V mnogih krajih Slovenije odrasli fantje kot tepežniki ne dobijo za svoj obredni obisk nobenega plačila, potrebno pa je obdarovati otroke tepežnike. To se je ohranilo vse do danes.
Veliko raznih rekov pa tudi pesmi okoli pametive se je ohranilo na Slovenskem. Iz okolice Lenarta v Slovenskih goricah je tale: "Tepežna, tepežna, tepežni dan. Dajte, kar date, če ste kristjan: košček potice, dinarčka dva, Oče nebeški vam blagoslov da."
Tudi tepežkanje ima svoj simbolni pomen, saj gre pri tem za čar, za magično dejanje. Življenjska moč, ki jo hrani rastlina, naj bi prešla na človeka, če se ga z njo dotaknemo.
STARO IN NOVO LETO
Zadnji dan v letu, 31. grudna, je silvestrovo, god sv. Silvestra. Bil je papež in v njegovem času se je rimski cesar Konstantin spreobrnil h krščanstvu. Večerne plesne in hrupne zabave ter prireditve, kakršne so v navadi zadnja desetletja, so bile našim prednikom zlasti na kmetih skorajda neznane. Večer zadnjega dneva v letu je tudi drugi sveti božič. Ta dan ljudje delajo obračun sami s seboj. Gospodinje pripravijo zvečer bogato obloženo mizo kot na božič, samo da ponekod k obrednemu kruhu priložijo še kaj drugega. Tako so k pomižjeku v Halozah priložili še denarnico, molitvenik, rožni
venec, nož, kozarček blagoslovljene vode, vejico brinja, steklenico vina, koruznega, pšeničnega in drugega zrnja ali bučnic, repo, krompir in srp.
Povečini pa se na Slovenskem ponovijo ta večer obredi svetega večera. O mraku kropijo in kadijo kakor pred božičem. Na Štajerskem ponekod kropijo tudi po poljih, povsod na Slovenskem pa vso noč pred novim letom gori v hiši luč. Kakor je sveta noč pred božičem čudežna, tako menijo tudi o noči pred novim letom. Svoj pomen na ta večer ima tudi streljanje, saj s tem pre-ženeš ali preplašiš zlohotne duše rajnikov in druge demone, ki v tej noči oživljajo naravo.
V ptujski okolici je gospodinja svoje dni na staro leto napolnila žrelo v žrmljah, da jih novo leto ne bi našlo praznih. Tudi vse kašče za zrnje ta večer odpro, da bi novo leto prineslo vanje božjega blagoslova, hišo pa pometejo trikrat, da bi bila čista tudi v novem letu.
Na sploh pa čas prehoda iz starega v novo leto že od nekdaj velja za nekaj posebnega; pri tem mislimo na "posebne moči", ki se v tem času sproščajo, moči, ki ti lahko tudi škodujejo, pa tudi da lahko pod posebnimi pogoji pogledaš v prihodnost. Iz vere v moč čara izhaja želja po zabavi, obilni jedi in dobri pijači, saj velja prepričanje, da se čaru odprejo vrata, in če stopiš v novo leto dobre volje in sit, boš takšen vse leto. Zato tudi v družinskem krogu na prehodu iz starega v novo leto pridejo na vrsto najrazličnejše družabne igre. Otroci, ki so počakali polnočno uro, so morali vsak na svoj stol. Vsak je moral misliti na to, kar si v novem letu želi. Ko je v zvoniku udarilo dvanajsto uro, to je polnoč, so otroci s polnim srcem obljub in želja skočili na tla. Tako so simbolično "skočili v novo leto" s trdno voljo, da bodo vedno taki, kot so si želeli.
Svoje čare in zanimivosti prinaša tudi novoletno jutro. Med najzanimivejšimi šegami, ki so se za novo leto ohranile prav v današnje dni, je darovanje vodi ter krašenje studencev in vodnjakov. Že Radoslav Razlag je sredi prejšnjega stoletja pisal, da hodijo - verjetno v ljutomerski okolici - na novo leto dekleta "vodi darovat". Vsaka je stopila na studenec, vrgla vanj novec in rekla: "Ljuba
voda, jaz te darujem od dna do dna, sem za moža že zadosti godna." V Središču ob Dravi so bile te besede podobne, dar pa je bilo rdeče jabolko, ki ga morajo vreči v studenec pred sončnim vzhodom. V jabolko včasih zataknejo tudi rožmarinov šopek. Dar vodi pa ne zagotovi samo dekletom moža, ampak naj ohrani vodo vse leto čisto in obilno.
Tudi drugi običaji so značilni za novoletno jutro. Ljudje se še posebej podvizajo od maše, v Halozah velja, da bodo potem vse leto "nagli". V ljutomerski okolici je tisti, ki pride prvi domov od maše, najbolj priden in uren pri vsakem delu.
kemu stricu, teti, vsem sorodnikom, pri tem pa so poskrbeli, da katerega od njih niso izpustili. Navadno so šli voščit v skupini, na koncu pa so si darila pravično razdelili.
V Slovenskih goricah so hodili novo leto voščit predvsem fantje. Hodili so navsezgodaj, ko je bila še trda tema, včasih pa kar po polnoči. Tako so izkoristili staro vražo, da k hiši na dan novega leta ne sme priti prva ženska, ker bi bilo to slabo znamenje. Sočasno pa so tako pričakovali tudi, da bo gospodinja bolj odprtih rok pri obdarovanju. V zvezi s tem je bilo v različnih krajih Štajerske pa tudi drugod nadvse veselo, še posebej če je gospodinja
Še vrsta drugih magičnih verovanj izvira in živi v zvezi z novim letom. Tako je staro prepričanje, da ženska, ki na novega leta prva stopi v hišo, prinese nesrečo. V Prlekiji bi pokali obroči na čebrih in sodih, če bi na novo leto prišla prva v hišo ženska, zato naročijo - ponekod tudi dobro plačajo - moškega, da se oglasi že navsezgodaj.
Ob vsakem novem letu želimo drug drugemu vse najboljše. Na kmetih so si naši ljudje želeli za novo leto sreče, zdravja in dušnega zveličanja. To voščilo je skoraj v vseh slovenskih pokrajinah podobno, pridajo le nekaj lokalnega kolorita. Povsod želijo za novo leto srečo, zdravje in "dušno zve-ličanje", nekateri pa se tudi obdarujejo. Šega novoletnih daril se pri nas širi po tujih vzgledih, saj so si na kmetih naši ljudje za novo leto želeli le sreče, zdravja in dušnega ravnovesja, pa brez daril. Pri nas je bilo otrokom v posebno veselje, da so voščili novo leto vsa-
mlade voščilce povabilo v hišo, ti pa so potem hiteli voščiti tudi dekletom.
Kakšnih 170 let je, odkar si ljudje voščijo tudi v pisni obliki. Prve tiskane voščilnice so se pojavile v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ki pa so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Njihove predhodnice so bile voščilnice, ki so jih od 15. stoletja ročno risale in slikale v samostanih redovnice, zlasti svojim dobrotnikom. Prava domovina novoletnih voščilnic pa je nekdanja Avstrija. Zgodovine slovenskih voščilnic ne poznamo, so pa po vsej verjetnosti hodile vzporedno z drugimi narodi.
SV. TRIJE KRALJI
Za konec skrivnostnih dvanajstih volčjih noči se v naših krajih in tudi v nemški soseščini podi ženska pošast, ki jo imenujejo Pehtro ali Pehtro babo (v Kranjski Gori). Njen čas je večer pred sv. Tremi kralji, 5. januarja. Kdo naj bi bila
Maksim Gaspari: Sv. Trije kralji
ta skrivnostna sredozimka, je težko pravilno odgovoriti. Znano je le to, da so bile svoj čas na ta dan na slovenskem ozemlju udomačene številne šege.
Tretji božič je na dan 6. januarja, ko so v pratiki upodobljeni sv. Trije kralji. Cerkev ta dan slavi "razglašenje" Gospodovo ali epifanijo. Ta dan se na vrata s kredo zaznamujejo s tremi križi začetnice imen sv. Treh kraljev in letnica novega leta. Na primer: 20 + G + M + B + 02 (20 + Gašper + Miha + Boltežar + 02). Napis ostane povsod do prihodnjega leta.
Vreme sv. Treh kraljev napoveduje zdravje in bolezen, življenjsko usodo in smrt. Ena izmed teh napovedi se glasi: "Če na treh kraljev sonce sije, mora stati živina pri svetlih (praznih) jaslih." Podobno je: "Če je na tri kralje jasno, so vse leto prazne jasli."
Še vedno živi pa so trikraljevski kole-dniki, ki hodijo od hiše do hiše, sprejemajo darove, pojejo, želijo srečo v novem letu ter blagoslov na polju in pri živini. Veliko pristnih kolednih pesmi je ohranjenih v Štrekljevi zbirki slovenskih ljudskih pesmi.
Za konec pa še drobec ljudske astronomije: "O treh kraljih se dan toliko podaljša, kolikor petelin zazeva ali kolikor petelin poskoči."
Viri: Niko Kuret: Praznično leto Slovencev. Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih.
Vida Topolovec
TEDNIK
Štajerska kronika
/




<w

r

L>-
P:

m
vi-


, .-m
-
v -
Ï
Ali pa več let

ru





Letos lahko komu izmed svojih bližnjih podarite nekaj, s čimer ga boste razveseljevali več let: podarite mu rentno varčevanje Nove KBM. Vplačilo je lahko enkratno ali v obrokih, v tolarjih ali v tujih valutah, obdarjenec pa bo na svoj račun prejemal mesečno rento toliko časa, kot boste določiti vi.
V Novi KBM vam ponujamo zares široko izbiro rentnih varčevanj, zato vas vabimo, da se oglasite v eni od naših poslovnih enot in naši strokovnjaki bodo prav gotovo našli takšno obliko rentnega varčevanja, ki bo ustrezala vam in obdarjencu, ki ga želite presenetiti, www.nkbm.si
Rentno varčevanje
"^Nova KBM,