TRINKOV KOLEDAR 1975 C\RC t)RUs>v Vls IX n 8 -* cn**: 2^ v* * 4o A^/t (/>•,-, Samozaložba Urejuje prof. Rado Bednarik Ob 20-letnici Njegove smrti TRINKOV KOLEDAR za navadno leto 1975 ■if- je navadno, ima 365 dni ali 52 tednov in 1 dan. Začne in konča se v sredo. Letni vladar je Sonce. Cerkveno leto se začne na I. adventno nedeljo 1. decembra 1974. Civilno leto pa na Novo leto 1. januarja 1975. LETNI CASI Začetek pomladi: 21. marca ob 6. uri 57 minut. Sonce stopi v znamenje ovna, pomladno enakonočje. Začetek poletja: 22. junija ob 1 uri 27 minut. Sonce stopi v znamenje raka na povratniku. Začetek jeseni: 23. septembra ob 16. uri 55 minul. Sonce stoiii v znamenje tehtnice, jesensko enakonočje. Začetek zime: 22. decembra ob 12. uri 46 minut. Sonce stopi v znamenje kozoroga na povratniku. SONČNI IN LUNINI MRKI V letu 1975 bosta dva sončna in dva lunina mrka, od katerih bodo razen enega sončnega vsi ostali pri nas vidni. 1. Delni sončni mrk bo 11. maja 1975 od 6. ure in 9 minut do 10. ure in 25 minut. Mrk bo viden v severni in zahodni Afriki, v Evropi, Grenlandiji, severni Aziji in na vsem polarnem področju. Viden bo tudi pri nas. 2. Popolni lunin mrk bo 25. maja 1975 od 3. ure 59 minut do 9. ure 38 minut. Viden bo predvsem na zahodni polobli in samo na začetku tudi v južni Evropi. Pri nas bi bil viden samo začetek. 3. Delni sončni mrk bo 3. novembra 1975 od 12. ure 15 minut do 16. ure 15 minut. Viden bo v Antarktiki in v južnem delu Južne Amerike. Pri nas ne bo viden. 4. Popolni lunin mrk bo 18. in 19. novembra 1975. Začel se bo 18. novembra ob 20. uri 26 minut in bo trajal do 19. novembra do 2. ure 22 minut. Ves potek mrka bo viden po vsej Evropi. Njegov začetek bo viden tudi v Aziji, Afriki, konec pa v Afriki in skoro po vsej Ameriki. PREMAKLJIVI PRAZNIKI Premakljivi so listi prazniki, ki se ravnajo po veliki noči. Ta se pa po sklepu nicejskega cerkvenega zbora leta 325 obhaja prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, ki se lahko pojavi od 22. marca do 25. aprila. V letu 1975 so premakljivi cerkveni prazniki sledeči: Pepelnica: 12. februarja Velika noč: 30. marca Vnebohod: 8. maja Binkošti: 18. maja Sv. Trojica: 25. maja Sv. Rešnjc Telo: 29. maja Jezusovo srce: 6. junija Marijino srce: 7. junija Misijonska nedelja: 19. oktobra Žegnanska nedelja: 26. oktobra Zahvalna nedelja: 2. novembra Praznik Kristusa Kralja: 23. novembra 1. adventna nedelja: 30. novembra Praznik sv. Družine: 28. decembra DRŽAVNI PRAZNIKI Obletnica osvoboditve: petek, 25. aprila Praznik dela: četrtek, 1. maja Proglasitev republike: ponedeljek, 2. junija Obletnica zmage: torek, 4. novembra 1 S Novo leto - Marija Mati božja 2 C Bazilij Vel.; Gregor Nacijanski 3 P Genovefa, dev.; Bertila, spok. 4 S Angela Folinjska; Gregor L. 6 5 N 2. po božiču - Amelija, dev. 6 P sv. Trije kralji - Gospodovo razgl. 7 T Rajmund, red.; Valentin, škof 8 S Severin, opat; Erhard, škof 9 C Julijan, muč.; Bazilisa; Hadrijan 10 P Viljem, škof; Aldo, puščavnik 11 S Pavlin, oglejski patriarh 12 N Jezusov krst; Tatjana muč. ® 13 P Hilarij; Veronika Milanska, dev. 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 T Feliks (Srečko) Nolanski; Odon S Pavel, pušč.; Maver, opat Č Marcel, papež; Berard in tov. P Anton (Zvonko), pušč.; Marijan S Marjeta Ogrska; Priska, muč. N Knut, kralj; Germanik, muč. P Fabijan in Boštjan, muč. $ T Neža (Janja), dev.; Epifanij S Vincenc (Vinko), diakon Č Ildefonz, škof; Emerencijana P Frančišek Šaleški; Felicijan, škof S Spreobrnitev ap. Pavla N Timotej; Tit, škof; Robert P Angela Merici, devica ® T Tomaž Akvinski, cerkv. uč. S Valerij, škof; Konstanci) Č Martina, dev.; Hijacinta P Janez Bosco, red. 1 S Brigita Irska, dev. 2 N Svečnica, darovanje Gospodovo 3 P Blaž, muč.; Oskar ( 4 T Andrej Corsini, škof; Gilbert 5 S Agata, dev., muč.; Albuin 6 C Doroteja, dev.; Teofil, muč. 7 p Rihard, kralj; Teodor, muč. 8 s Hieronim Em.; Janez Matha 9 N 5. navadna - Apolonija, muč. 10 P Sholastika, dev. 11 T Lurška Mati božja - Pust 12 S Pepelnica - Evlalija, dev. 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 28 C Katarina Ricci; Gregor II. P Valentin (Zdravko), muč. S Georgija; Favstin in Jovita N 1. postna - Julijana P Sedem ustanoviteljev servitov T Simeon, škof; Flavijan S Konrad, spozn.; Julijan 1* Č Silvan, muč.; Elevterij P Irena; Peter Damijan S Marjeta Kortonska, spok. N 2. postna - Polikarp; Dositej P Matija, ap.; Lucij T Feliks, papež; Viktorin S Matilda; Aleksander Č Leander, škof; Gabrijel Zal. M. B. P Roman, opat; Hilarij, papež 1 S Albin, škof; Antonina, dev. 2 N 3. postna - Henrik (Hinko); Neža 3 P Kunigunda, spozn.; Marin, muč. 4 T Kazimir, muč.; Hadrijan 24 T Rojstvo Janeza Krstnika 25 S Viljem (Vilko), opat; Eleonora 26 C Vigilij (Stojan); Pelagij 27 P Hema Krška; Ladislav 28 S Irenej (Hotimir); Marcela, muč. 29 N Peter in Pavel, apostola 30 P Adolf; prvi rimski mučenci ^*222S»o wm 1 T Teobald, pušč.; Estera 2 S Oton, škof; Vital (Živko) 3 Č Tomaž (Tomislav), apostol 4 P Urh (Ulrih); Elizabeta Portugalska 5 S Ciril in Metod, slovanska apostola 6 N 14. navadna - Marija Goretti, dev. 7 P Izaija, prerok; Vilibald 8 T Evgen, papež; Kilijan, muč. 9 S Veronika Emiliani; Brikcij ® 10 Č Amalija (Ljuba) 11 P Benedikt, opat; Olga Kijevska 12 S Mohor in Fortunat 13 N 15. navadna - Henrik; Anaklet 14 P Kamil de Lellis; Bogdan 15 T Bonaventura, c. u.; Vladimir 5 16 S Karmelska Mati božja 17 C Aleš, spok.; Vestina (Vesna), dev. 18 P Friderik (Miroslav); Arnold, škof 19 S Simah, papež; Avrea (Zlatka), dev. 20 N 16. navadna - Marjeta; Elija 21 P Danijel, prerok; Lovrenc 22 T Marija Magdalena (Majda), spok. 23 S Brigita Švedska; Apolinarij ® 24 C Kristina, dev.; Boris in Gleb, muč. 25 P Jakob star., apostol; Krištof, muč. 26 S Joahim in Ana; Valens 27 N 17. navadna; Gorazd; Klemen Oh. 28 P Nazarij in Celzij; Samson (Samo) 29 T Marta iz Bet.; Beatrika, muč. 30 S Peter Krizolog; Abdon in Senen 31 C Ignacij Lojolski; Jelka, muč. € 1 P Alfonz Liguori, škof 2 S Evzebij; Porcijunkula 3 N 18. navadna - Lidija; Nikodem 4 P Janez M. Vianney 5 T Marija Snežna; Ožbalt 6 S Jezusova spremenite v 7 C Kajetan, duh.; Sikst II. 8 p Dominik (Nedeljko) 9 s Peter Faber; Roman 10 N 19. navadna - Lovrenc, muč. 11 P Klara, dev.; Tiburcij 12 T Hi lari ja, dev.; Makarij 13 S Poncijan, papež; Hipolit 14 C Maksimilijan Kolbe; Evzebij # 15 P Vnebovzetje Device Marije 16 S Rok, spok.; Štefan Ogrski 17 N 20. navadna - Hijaclnt; Liberat 18 P Helena, cesarica 19 T Janez Eudes; Boleslav 20 S Bernard, c. uč.; Samuel (Samo) 21 C Pij X., papež ® 22 P Devica Marija Kraljica 23 S Roza iz Lime, devica 24 N 21. navadna - Jernej, apostol 25 P Ludvik IX., kralj 26 T Rufin, škof; Zefirin 27 S Monika; Cezarij, škof 28 C Avguštin, cerkv. uč.; Hermes 29 P Mučeništvo Janeza Krstnika 30 S Feliks (Srečko); Gavdencij € 31 N 22. navadna - Rajmund (Rajko) 1 P Egidij (Tilh), opat 2 T Elpidij, škof; Kastor 3 S Gregor Vel., papež; Tekla 4 C Rozalija, dev.; Mojzes, prerok 5 P Viktorin; Lovrenc Giustiniani • 6 S Petronij, škof; Makarij in tov. 7 N 23. navadna • Regina; Marko K. 8 P Marijino rojstvo 9 T Peter Klaver; Gorgonij 10 S Otokar; Nikolaj Tolcntinski 11 C Prot in Hijacint; Ema, dev. 12 P Marijino ime 13 S Janez Zlatoust; Mavrilij 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 N Povišanje sv. Križa; Notburga P Žalostna Mati božja T Kornelij; Ciprijan; Ljudmila S Robert Bell.; Lambert, škof Č Zofija, muč.; Irena P Januarij, škof, muč. S Evstahij, muč. © N 25. navadna - Matevž, ap., evang. P Mavrici j, muč. T Lin, papež; Tomislav S Marija rešiteljica jetnikov Č Avrelija, dev.; Zlata P Kozma in Damijan, muč. S Vincencij Pavelski N 26. navadna - Venceslav; d P Mihael, Gabrijel, Rafael nadang. T Hieronim (Jerko), cerkv. uč. 1 S Terezija Deteta Jezusa 2 C Angeli varuhi; Teofil 3 P Evald, muč.; Kandid (Žarko) 4 S Frančišek Asiški, spozn. 5 N 17. navadna - rožnovenska 6 P Bruno, opat; Renato 7 T Rožnovenska Mati božja 8 S Pelagija, spok.; Marcel, muč. 9 C Dioniz in tov., muč. 10 p Frančišek Borgia; Danijel 11 s Emilijan, škof; German, muč. 12 N 28. navadna - Maksim 13 P Edvard, kralj; Koloman, muč. 14 T Kalist L; Gavdencij (Veselko) 15 S Terezija Avilska, cerkv. uč. (Zinka) 16 C Hedvika (Jadviga); Marjeta Al. 17 p Ignacij Antiohijski; Viktor 18 s Luka, evangelist; Julijan, pušč. 19 N 29. navadna; misijonska 20 P Pavel od Križa; Peter Alkant. 21 T Uršula, muč.; Hilarion, opat 22 S Marija Saloma; Bertila 23 C Janez Kapistran; Severin 24 p Anton Marija Claret; Feliks 25 s Krišpin in Krišpinijan 26 N 30. navadna - žegnanska 27 P Frumencij, škof; Sabina, dev. 6 28 T Simon in Juda Tadej, apostola 29 S Narcis, škof; Ermelinda, dev. 30 C Alfonz Rodriguez, duh.; Marcel 31 P Volbenk, škof; Kvintin, muč. 1 S Vsi sveti - Dacij, muč. 2 N Spomin vseh vernih rajnih 3 P Just, trž. mučenik 4 T Karel (Drago) - Državni praznik 5 S Zaharija in Elizabeta 6 C Lenart (Marte), opat 7 p Engelbert, škof; Ernest, opat 8 s Bogomir (Mirko); Deodat 9 N Posvetitev later. bazilike; Teodor 10 P Leon Vel., papež in cerkv. uč. $ 11 T Martin (Davorin), škof 12 S Martin I., papež 13 C Stanislav Kostka, spozn. 14 P Nikolaj Tavelič, muč. 15 S Leopold, spozn.; Albert Vel. 16 N 33. navadna - Marjeta; Jedrt 17 P Elizabeta Ogrska; Evfemija 18 T Roman, diakon; Odon, opat © 19 S Narsej, škof; Poncijan 20 C Edmund, kralj; Feliks Valois 21 P Darovanje Device Marije 22 S Cecilija, dev., muč.; Maver 23 N Kristus Kralj 24 P Krizogon; Flora, dev. 25 T Katarina Aleksandrijska; Erazem 26 S Leonard Portomavriški € 27 C Virgil, škof; Valeri jan 28 P Gregor TIL, papež; Eberhard 29 S Blaž in Demetrij, muč. 30 N 1. adventna - Andrej, apostol n F C E M B E R 1 P Božena, spok.; Eligij, škof 2 T Vivijana (Živka), muc.; Blanka 3 S Frančišek Ksaverij ® 4 C Janez Damaščan; Barbara, dev. 5 P Sava, opat; Krispina 6 S Nikolaj (Miklavž), škof 7 N 2. adventna - Ambrož, cerkv. uč. 8 P Brezmadežno spočetje M. D. 9 T Abel, očak; Sir, škof 10 S Loretska Mati božja 11 C Damaz, papež; Danijel 12 P Ivana Frančiška Šantalska, dev. 13 S Lucija, dev., muč.; Jošt, pušč. 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 N 3. adventna - Janez od Križa; P Kristina (Krista), dev. T Albina, dev.; Adelajda S Lazar iz Betanije; Olimpija Č Gracijan; Teotim, muč. vi) P Urban, papež; Tea, muč. S Evgenij in Makarij, muč. N 4. adventna - Peter Kanizij, c. uč. P Demetrij (Mitja), muč. T Janez Kancij; Viktorija, dev. S Adam in Eva C Božič, rojstvo Gospodovo P Štefan, prvi mučenec S Janez evangelist, apostol N Sveta Družina P David, kralj; Tomaž Becket T Evgen, škof; Liberi j S Silvester I., papež; Melanija V zadnjih letih c~)em med vami Temna noč Trčmun ie krije, mirna vas spokojno spi. Z Matajurja veter brije, ura bije polnoči. Kdo na britofu zdaj vstaja ven iz groba — mož visok, tja po vasi se sprehaja, kliče svoje njih prerok: Bratje sestre, — sem med vami, vaši vzdihi me budé. Še moj duh bodri, vas drami, ni strohnelo mi srce. Na moj grob so slance pale, zdaj že zarja jih tali L so kosti se vzradovale, 3 za gorami se jasni. Dvajset let, ah, rodna zemlja ni mi več tako hudó. v sladkem snu me zdaj objemlja, ni mi ve čtako hudó. Z roncev, z lazov nam zornice svetijo poti, stezč, po dolincalt vse vodice bolj veselo žubori. Bratje, sestre, le vsadite mi na grob, oj, zélen bor, po slavinjsko ga zalite, živel bo vaš profešdr. Leže v grob sin Benečije, v grobu sniva lepše dni. Z Matajurja sonce sije. Trinkov duh nad nami bdi. Slovo oil mso Spominčica na grob Skoraj vsako leto je hodil župnik Jože Abram — rad se je imenoval Trentar — po Rožnici na planine. Čutil je potrebo po zraku, soncu, miru, da se je malo odpočil, razgibal in okrepil za nadaljnje delo. To je bilo zanj najboljše zdravilo. Leta 1937 je hotel končati svoj oddih v naši Benečiji. Njegov prijatelj Tone se spominja: Iz Kobarida sva šla čez Livek. Mislila sva iti na Matajur, a ker je sonce preveč hitro hitelo k zatonu, sva šla le skozi vas Matajur. Mahala sva jo proti Trčmunu, kamor sva bila namenjena. Pri msgr. Trinku Pot se je vlekla in prišla sva k Pirnovim v Trčmun — na dom msgr. Trinka — precej pozno. Družina je bila v kuhinji, monsignor se je že umaknil v svojo sobo. Prijazno so naju sprejeli, saj sva jim bila dobro znana. Postregli so nama s toplim ča- jem, sicer tudi najina nahrbtnika nista bila prazna. Naznanili so Trinku najin prihod in že smo slišali njegov: »Pozdravljena, prav srčno pozdravljena, lepo, da sla prišla med nas Benečane!« Kmalu sva šla z monsignorjem v njegovo sobo, kjer so pripravili ležišče za vse tri. Legli smo k počitku. A počival ni ne duh ne jezik. Premlevali smo o naši Benečiji: kako je z njo versko, narodno, kulturno, socialno, gospodarsko, politično. Slika je bila vse prej kot lepa. Pač takšna, kot je opisana v knjigi »Kaplan Čedermac«. A nismo obupavali. Rekli smo: Ni še vseh dni konec — tudi Benečanom se bodo vremena zjasnila. Ker so nas petelini začeli opominjati, da bo kmalu dan, smo utihnili in zaspali. Drugi dan smo se še razgovarjali kot pravi bratje. Nato nama je Trinko pokazal kolovoz v dolino. S spoštovanjem sem gledal preprosti, ganljivi pozdrav dveh stebrov slovenske kulture na zapadu: msgr. Trinka in župnika Abrama. Dolgo sta si stiskala roki, kot bi slutila, da to ni le pozdrav ampak zadnje slovo. In res se nista videla več. V Špetru V dolini naju je z Jeronišča potegnil priložnostni kamion do Špetra, kjer sva čakala koriero za v Kobarid. Kmalu se nama je približal moški srednjih let, žarečih oči se ogleduje okoli sebe, (ali ga kdo opazuje), potem naju vpraša: »Sta gospoda Slovenca? govorita slovensko?« Ko sva mu pritrdila, je nadaljeval: »Kako lep je naš jezik, naš slovenski jezik. Gospoda, govorita, govorita, prosim, da bom poslušal, ker zame je ta jezik kakor pesem.« Mož je bil pošten, pristen Benečan iz bližnje vasi. Še smo govorili o zemlji in ljudeh pod Matajurjem. Na koncu sva mu še rekla: »Le ljubite ta lepi slovenski jezik, ki ga tudi vaš Trinko uči; govorite v njem s sinovi in vnuki.« Ko je koriera odhajala proti Kobaridu, nama je sin Slovenske Benečije dolgo mahal v pozdrav. Tako se je župnik Abram-Trentar poslovil od msgr. Trinka in od Slovenske Benečije. ar J. s. Proslave ob 20. obletnici Trinkove smrti Kulturna društva Beneške Slovenije in beneški duhovniki so želeli na dostojen način proslaviti to obletnico, da bi dvignili iz pozabe moža, ki je bil dolga desetletja uči-tel in buditelj tega zatiranega ljudstva. 2e meseca maja so bila v Škrutovem tri predavanja o Trinku. Mlajši izobraženci so se v lepem številu udeleževali teh predavanj in z zanimanjem odkrivali veliko delo, ki ga je opravil Trinko na vseh poljih znanosti in umetnosti. Predavatelji so orisali njegovo življenje in ga prikazali kot pesnika, pisatelja, filozofa, prevajalca, risarja, zgodovinarja in etnologa. Glavna proslava je bila na obletnico njegove smrti dne 26. junija 1974. Na Trčmunu, kjer počivajo njegovi posmrtni ostanki, so se zbrali beneški duhovniki, oba videmska škofa, župani in občinski svetovalci, predstavniki kulturnih društev in vojaške oblasti. Oktet »Rečan« iz Les je zapel narodno Udeleženci proslave na Trinkovem grobu P'i pesem, nato je vse navzoče pozdravil sedanji trčmunski župnik Božo Zuanella in orisal pomen te slovesnosti. Otroci iz Gorenjega l'rblja so nato recitirali nekaj odlomkov iz Trinkovih pesmi, prof. dr. Cerno pa je prebral Trinkovo pesem »Slovencem«. Župnik Cenčič in prof. Černo sta nato položila na grob lep venec v imenu vseh kulturnih društev Benečije. Oktet »Rečan« je zapel še pesem »S strani Matajurja«. Po tem kratkem kulturnem sporedu je videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti opravil kratek verski obred na grobu pokojnega. Vsi prisotni so se nato odpeljali v Špeter, kjer je bila v župnijski cerkvi maša zadušni-ca za pokojnim Trinkom. Z videmskim nadškofom so somaševali vsi beneški duhovniki Nediških dolin. Med mašo je imel slavnostni govor prof. Marino Qualizza, ki poučuje v videmskem semenišču. Z jasno in krepko besedo je prikazal lik Trinka duhovnika, ki se je vedno zavedal, da mora svojemu ljudstvu oznanjati evangelij v domačem jeziku. Med mašo so izmenično prepevali trije zbori v slovenskem in italijanskem jeziku. Zbor »Rečan« je zapel dve Trinkovi skladbi, Nc-diški puobje so zapeli v koralni melodiji očenaš, pevski zbor iz Sv. Lenarta pa je za- Nadškof Infittisti in pomožni škof Pizzoni na Trinkovem grobu pel nekaj slovenskih, na koncu pa Marija skoz življenje. Po maši je bila uradna slovesnost v telovadnici srednje šole. Predsednik Nediške skupnosti Romano Specogna je pozdravil navzoče in spregovoril nekaj besed o Trin-ku kot najbolj zaslužnem sinu te zemlje. Za njim je spregovoril deželni odbornik dr. Alleo Mizzau, ki je prikazal Ivana Trinka v zgodovinsko-političnem okviru. Antonio Di Rito, profesor za moderno zgodovino na fakulteti za tuje jezike v Vidmu, je govoril o Trinku pesniku in filozofu, ki se je kot pravi demokrat vedno potegoval za ponižane in razžaljene in je, čeprav velik, ostal zvest svoji zatirani domovini. Nekateri beneški duhovniki so se še posebej zbrali na Trčmunu in s skupino go-riških Slovencev obhajali 20. obletnico smrti tega zvestega sina Beneške Slovenije. V šolskih prostorih slovenske nižje gimnazije v Gorici pa so 23. junija goriški Slovenci odkrili doprsni kip Ivana Trinka, po katerem je šola poimenovana. Kip je izdelal kipar Božo Pengov. Prof. Bednarik je imel slavnostni govor. Župnik Cenčič je na Kamenici posebej poudaril veliki pomen teh proslav, ki so pri- Oktet »Rečan« poje na Trinkovem grobu pomogle, da je Ivan Trinko zopet pridobil tisti ugled, ki ga je dolga desetletja užival pri svojih rojakih in pri tujcih. Trinkova želja, da bi se ljudstvo začelo prebujati k narodni zavesti, da bi ustanavljalo društva, pevske krožke in prirejalo zborovanja, se je začela končno uresničevati. Ivan Trinko o Rezijanih (Dom in svet 1907) Ljudstvo kaže poseben tip in značaj. Rezijan ima zatemnelo polt, črne, kodraste lase in temne oči, kratko glavo in vzbočeno podočje in se v vsem tem znatno razlikuje od ostalih Beneških Slovencev. Krepko in žilavo je to ljudstvo, zdravo in utrjeno vsled težav, s katerimi se mora boriti, da si dobi vsakdanji kruh; skromno, potrpežljivo, pobožno in nravno. Bistroumnosti mu tudi ne manjka, saj ima precej sposobnosti za trgovino. Posebno živo čuti ljubezen do domače zemlje, čeprav mu ta ne more dajati potrebnega živila in ugodnosti. Zaveda se svojega »rezijanstva«, če smem tako reči, in je jako ponosno, če se tujci, posebno učeni ljudje, zanimajo zanj ... Tujih jezikov se hitro naučijo; podjetnosti jim ne manjka, pomagati si znajo izborno, torej tudi do blagostanja lahko pridejo, vsaj nekateri, če ne vsi... Rezijani ne hodijo po svetu na težavna dela z omejenim dobičkom, np. pr. h grajenju železnic, k opekarnam, k izkopavanju rud in premoga, in k drugim enakim napornim delom, kakor so jih vajeni Furlani; pač pa, bolj razumni in praktični, trgujejo po svetu, ali pa se bavijo z drobnim obrtom ... Skromnejši so krošnjarji, ki hodijo po svetu počene lonce vezat, strte in razdrapane dežnike, »zasute« (pobite) šipe preme-njat, predrte kotle »blekat« (mašit) in druge take vsakdanje hišne nezgodice popravljat in rane zdravit. Rezijanke same pa obletavajo slovensko-beneške gore in doline z drobno kupčijo (igle, niti, trakove, gumbe itd. itd.) in pobirajo zanjo cunje in druge porabljive izmečke rajši ko denar, ker znajo, da jim več nese ... Rezija je zanimiva v marsičem in zato obrača nase pozornost učenjakov in jih vabi v svoje krilo. Mnogo se je že v različnih Pogovor z Rezijankami jezikih in v različnem duhu in oziru pisalo o njej . Zemljepisne okolnosti, etniška resistenf in pa živa zavednost svoje rezijančnosti lx do še dolgo ohranile narodne in jezikovne razmere »in statu quo«. Jaku Slak Ivan Trinko o svojem ljudstvu Med Trinkovo zapuščino naletimo od časa do časa na dragocena odkritja. Vsak listič, vsako pismo in vsaka kartica nam odkriva moža, ki je velikodušno razdajal svoje znanje na vse strani, obenem pa ni nikoli pozabil na svoje ljudi in na svojo zemljo. Slovencem v domovini in drugim narodom je večkrat spregovoril o svoji zapuščeni Beneški Sloveniji. Pisal je v Dom in svet, v Mohorjev koledar, v Jadranski almanah in v vseh Slovencih budil zanimanje za pozabljene brate pod Matajurjem. Med mnogimi lističi je tudi osnutek nekega govora ali članka, ki nam govori o veliki ljubezni, ki jo je Trinko gojil do svoje Trlnko v videmskih letih ožje domovine. Odkriva nam skrb, bojazen in žalost zaradi neštetih krivic, ki so se ponavljale skozi vsa desetletja Trinkovega življenja. V teh vrsticah vidimo, kako je znal tudi naskrivaj prisluhniti in z bistrim očesom zasledovati vsak migljaj in vsako potezo tistih, ki so skušali zastrupljati nedolžna srca beneških paglavcev. Iz prvega odstavka, ki ni popoln, zvemo, da so gotovi časnikarji prikazovali vsak pojav slovenstva v Benečiji kot panslavistično nevarnost. In Trinko nadaljuje: »...Ubogi Beneški Slovenci! ki se niti svoje narodnosti ne zavedajo, kaj pa uganjati slovansko politiko! Strah, ki je sistematično in v določenih časih in prilikah prijemal časnikarske in vladne kroge nižje vrste, bi bila najsmešnejša reč, da ni imela skrivnih namer. Vik in krik se je umetno vzdigaval, da se je potem mlatilo po duhovnikih, ki so bili in so še krivi, da slovenskemu ljudstvu slovenski pridigujejo in jih slovenski katekizem uče in se torej tudi slovenskih knjig poslužujejo! Tako so se črnili pred javnostjo kot politikantje in se je ščuvalo celo slovensko ljudstvo proti njim, svojim pastirjem, pri čemer so sodelovali duševno zelo nizko stoječi, masonskega duha nasičeni in raznih vladnih odlik in pomoč-kov lačni domači elementje. Toda pustimo te tragikomične spomine. Beneški Slovenci so sploh veselega, mehkega in mirnega značaja; bistroumni, toda večinoma do zdaj brez zadostnega učila in potrebne izobrazbe. Večinoma so bogoljubni in nravni, hudodelstvo je med njimi redka izjema. Seveda svoje napake imajo tudi oni. Posebno bi morali biti bolj samozavestni, bolj složni, skupni, podjetni in pred drugimi manj strahopetni. Bi morali vzklikati: Mi smo mi! ne samo kadar jih razgreva in osrčuje domača kapljica, ampak tudi in še posebno, kadar gre za skupno delo, za skupne koristi, za domača podjetja, za domači napredek in za korist male, pa zanemarjene Italijanske Slavijo! Manj medsebojnih prepirov in več složnosti, več medsebojnega spoštovanja in potrpežljivosti. Beneška Slovenija ni Bog ve kako rodovitna in bogata, toda lahko rečem, da bi ljudje še več kot toliko pridelali, ako bi si znali pomagati. Posebno sadjereja in živinoreja, umno razvita, bi prinesla veliko blagostanje. Zadnje čase sc ljudstvo nekako živahneje in v marsičem giblje in začenja oči odpirati. Jaz sem prepričan, da ko pridejo v tesnejšo zvezo z novimi Slovenci, katerim ne manjka učila, spretnosti in resne izobrazbe na polju domače ekonomije, se bodo lažje navzeli dobrega izgleda in okoristili se z dostojnim učilom; splošne zemljiške razmere so skupne za stare in večinoma tudi za nove Slovence. Beneški Slovenci bi si lahko pomagali s čitanjem koristnih slovenskih knjig, ako bi znali čitati slovenski. Malokdo pozna in čita slovenski, ker v šolah čisto laških slovenščini ni mesta, celo ostro prepovedano je govoriti slovenski. Pa tudi izven šole pridne učiteljice skrbijo, da drobna šolska mladina zameta svoj materni jezik. Kdor piše, je bil slučajno nevidna priča sledečega prizora. Bila je skupaj mala kopica otrok, ki so se igrali in seveda po domače govorili. Pride mimo njih učiteljica pa jih posvari, naj govorijo laški. Otroci nič. Učiteljica jih priganja dalje, češ saj ste Italijani, torej morate italijanski govoriti. Nekateri so izrekli, kakor so mogli, kako besedo, samo neki deček je uporno molčal. — A ti, ne boš? — Ne bom! — Kaj, nisi Italijan? — Nisem! — Kaj si pa? — Jaz sem sam svoj, kakor mo- Kraljev portret Ivana Trlnka čerad — se je odrezal sedemletni šolarček in vsi so se zasmejali ne izvzemivši učiteljice! Slovenci so veselega značaja, kakor sem zgoraj rekel, in radi pojejo. Toda stare domače pesmi so se poizgubile in mnogokrat fantje in tudi dekleta pojejo tuje, med katerimi se večkrat slišijo take reči, da je človeka sram. Dobro bi bilo, ako bi se tu in tam osnovala pevska društva. Rekli smo, da bi veliko koristilo medsebojno zbližanje in boljše spoznanje. Veliko predsodkov so laški časniki vtepli v glavo Beneškim Slovencem proti ostalim. Toda to se more popraviti z medsebojnim občevanjem. Beneška Slovenija ni brez slikovitih krajev in Primorski Slovenci bi jo lahko prihajali ogledovat. Nediška dolina je precej zanimiva in lepa. Sv. Ivan v Čele v Landarji je znamenita jama, ki more biti dobra točka za turistični izlet. Izleti na Matajur, na Staro goro ...« Ni znano, kam in komu je bil ta spis namenjen. Čeprav je le odlomek, srečamo v njem celega Trinka, ki je ski'bel za telesno in duševno rast svojega ljudstva. Verjetno je bilo to napisano po prvi svetovni vojni, ko so goriški in tržaški Slovenci pri- šli pod Italijo in je želel, da bi prišlo do tesnejšega zbližanja z njegovimi rojaki, ki so bili že nad petdeset let pod isto vladavino. Upal je, da bodo vsi Slovenci imeli iste pravice, kar pa se ni zgodilo ne pod fašizmom in, žal, niti sedaj pod demokratično Italijo. Jaka Slak Kardinal Antoniutti Ivanu Trinku Dne 1. avgusta 1974 je v Bologni umrl zaradi prometne nesreče kardinal Ildebrando Antoniultti. Rojen je bil v Njemah 3. avgusta 1898. Študiral je v Čedadu in Vidmu, pozneje pa v Rimu, kjer je dosegel doktorat iz teologije. Nekaj časa je poučeval v videmskem semenišču, nakar ga je pot vodila v diplomatsko službo na Kitajsko, Portugalsko, Albanijo, Kanado in Španijo. V dijaški letih je v videmskem semenišču spoznal Ivana Trinka, ki ga je poučeval filozofijo. Trinko je s svojim znanjem in s svojo osebnostjo tako vplival na dijake in študente, da ga niso mogli več pozabiti. Tudi Antoniutti se ga je rad spominjal in mu je iz daljnih krajev pošiljal pisma in voščila. Eno izmed pisem je bilo objavljeno v Trin-kovem koledarju leta 1968. Ohranjena so še tri pisma s Kitajskega in eno pismo iz Kanade. Vsa štiri pisma objavljamo brez prevoda v spomin na pokojnega kardinala, ki je kot mnogi ugledni dostojanstveniki zelo cenil našega Trinka. I. Rev.mo Monsignore, Epifania 1930 Le arriveranno in ritardo i miei auguri come per l'anno nuovo, così per il Suo onomastico: ma la colpa non è mia se i Cinesi ed i Russi non si sono ancora messi d'accordo sulla Siberiana, che resta chiusa tra Harbin e Mauchouli, impedendo il passaggio del corriere sino-curopeo. Li gradisca però questi auguri quando e come arrivano. La loro intensità ne ricompensa il ritardo. Monsignor Constantini si unisce a me nel desiderarle ogni miglior bene. L'anno prossimo, in gennaio, egli spera di poter trovarsi a Udine, e perciò di pre-sentarLe allora »verbalmente« i suoi voti e le sue felicitazioni. Qui continuiamo a vivere le incerte sorti delle interminabili guerre civili. Si procede però sempre in spetti, contra spem. Durante il 1929 un Vescovo e ben otto missionari hanno lasciato la vita sul campo del dovere, vittime dei briganti. Possa il sangue innocente di tante vittime generose affrettare l'auspicata aurora della redenzione per questo popolo. La mia salute, dopo l’operazione subita nel settembre scorso, è buona; non posso però dire che questo clima asciuttassimo mi confaccia. Rinnovo fervidissimi auguri, ed ho il piacere di dirmi sempre Suo dev.tno Don Ildebrando Antoniutti. II. DELEGATICI APOSTOLICA In Sinis 1 -VI-31 Rev.mo Monsignore, Voglia gradire i miei cordiali ringraziamenti per i graditi auguri mandatimi nell’occasione dell'onomastico, e si compiaccia estenderli anche agli altri Professori che hanno avuto la bontà di ricordarsi di me specialmente nelle loro preghiere. Vorrei rispondere a tutti, singolarmente, ma mi riservo di farlo a viva voce se, come spero, si realizzerà il progetto di un prossimo viaggio in Italia, dopo il ritorno di S. E. Costantini. Questi non sarà a Pechino prima della fine di luglio, cosicché mi tocca portare ancora per qualche tempo il pondus, tult'altro che metaforico, »dici et aeslus«. La situazione cinese ha le sue luci e le sue ombre; ma bisogna rendersi conto della crisi formidabile che sta attraversando questo immenso popolo, il quale si ridesta dal suo sonno millenario. Questo è il grande fatto: gli altri, parziali e contingenti, trovano la loro spiegazione se si considerano in questo sfondo storico. Le Missioni, nonostante tutte le difficoltà presenti, continuano la loro marcia in avanti, e dimostrano che esse sono veramente opera di Dio. A Lei e agli altri Professori chiedo una spedate preghiera per gli otto missionari, di cui cinque italiani, che si trovano ora nelle mani dei briganti — comunisti — per la cui liberazione si fa tutto il possibile. Con la speranza di poter rivederci presto, rinnovo ringraziamenti e saluti cordialissimi. Dev.mo in Xsto Dr. Ildebrando Antoniutti III. DELEGATIO APOSTOLICA In Sinis 6“ Nai tze fu, PERINI Pechino, 10-XI-1933 Rev.mo e Veneratissimo Monsignore, Mi lusingavo di poter venire in congedo per Natale: ma proprio ora S. E. Costantini mi annuncia che deve prolungare il Suo soggiorno in Italia. Non potendo quindi venire personalmente, come speravo, a pre- sentare i miei auguri natalizi, non voglio tardare ad inviarli, a tutto il Collegio dei Professori di cui dia è venerato decano. Non ho bisogno di intrattenerLa sui dettagli della complessa situazione in cui ci troviamo. La stampa ha già pubblicato delle relazioni copiose — forse anche troppo — sul così detto caos cinese. L’anno che finisce è stato veramente movimentato: due volte la città di Pechino fu sotto la minaccia di essere occupata dai nostri vicini del Paese del sol levante o dai loro emissari; ora si respira un’atmosfera d’armistizio: ma non si sa se l’affare sia veramente finito. In altre parti il comuniSmo organizzalo alla brigantesca con impressionante gravità. Nonostante però tutte le difficoltà che hanno turbalo la Cina durante quest’anno, abbiamo un consolante risveglio nelle opere missionarie. Oltre sessantamila sono gli adulti convertiti, con un aumento di diecimila sul numero delle conversioni dell'anno precedente. Questi risultati sono la prova più evidente della divina protezione, e della fecondità del levoro dei nostri impareggiabili missionari. Raccomando alle Sue preghiere e a quelle di tutti i Professori la tormentata Chiesa Cinese che soffre, combatte e spera in attesa di giorni più sereni. Rinnovando i migliori auguri, e con la speranza di poter presto rivederci, godo confermarmi Suo devono in Xsto D. Ildebrando Antoniutti DELEGAT IO APOSTOLICA N.° L. P. OTTAWA (Canada) 27 Gennaio 1952 520 Driveway La solennità di San Giovanni Crisostomo mi fa ricordare il mio venerato Professore di Filosofia, al quale sono lieto di rinnovare i miei fervidi voti augurali, con l'assicurazione di un fedele »memento« nelle mie preghiere per la sua salute e prosperità. 1 due suoi compaesani raccomandatimi con biglietto del 25 novembre mi hanno scritto da Sudbury, dove sono stati destinati al loro arrivo in Canada. Mi sono interessato di essi, nel senso desiderato, presso l’Ufficio dell'Immigrazione di Ottawa, ed ho chiesto al parroco della Chiesa degli Italiani di Sudbury di aiutarli nei loro bisogni. Purtroppo i primi tempi sono sempre duri per tutti i nuovi venuti; e la fortuna dell’emigrante si costruisce pazientemente e non senza sacrifici. Con rinnovati auguri, mi creda sempre Suo devono e obb.mo in Xsto 4- Ildebrando Antoniutti Pismi dveh mož 'H4.yVO*Cf /Vtlo^CtoU. lc^4^. ^ f(*c\s -h^. ->*•-» '*V «UL< *-» -^' / d^.4-rrr> t>' n« /é .• -, Ji' JaZ+h*- l’/ci-^iVi^dtA, ZA-'fCo - t*tnsrvrl&ls e-rj/A^^'^cy ^(tAsvr^iu) ouZ /jx-tycinJj \ "ftiOv ^ Ix/iyTT'O / l ^C-tJr^ltV^/ cd~' ■frOD /T^tAutnn^H, 'J^TTYU-&CA^As f ^1 '}*H4^V psrtuv* ^ *-A-t oU, ‘V- J\/lAsV-> fìSIXAA^'Yviv 'Y\ fa M <7 ‘oùdé&ì***' • jU£ — * ^ C„. ^ imtk£ VS», fl» /• ^ ^T" fjstZyfrJL %*.'£>' Zi. Atdy l'drrr^'t-cyt. 3jQ/ /vdcM* 'zdrr •^l iÌca ‘fj^c ’hx. lustre Ai-7!?. Ite eh- fcf-wHsU'l'yfc ^ OnX /A %&. d»- 'W ■&/<> cLXro dtfr^tC ' 2.adh-*tyt, dtrt-t^t- Cev~, Xzkhjcl C**J!q ì&te^K' \ ^AtC . /r?/ J/, A-//, yz-o Ttj/ loV &r»itnA jf Xy*-^A^_ n it -Vuwvì \Ae>\ -=rt&\Al; -ve ^4lvw . /U/vv, Or^ »\l&v\;i .J ( ^ vm'aa^ ■WU>-^<-^. M,$«^\^ /wv\o tvn«Xi \*-^v S)v*A*>>\rv^V ^ ^ \J ^\k‘ ViJVv^ \^A , Xa^* A< sJov~\ rv\*tf*v#v/vv-- ^ ^V"/1'“ ^ VWy Jl> *<-^> •vAvfJU^N iA wv\ ^•uuyzipvCv jjvovM^- ( \fl+\Jls\ A-ipž«^ v<^,~y (YVv>' [« (C-^L> w^toyfcX^ . (9^ ^ ubo vTW^ V'VA. ^vA^JWV. MVvN /yc/w\ ^^AVtv •Litg *V\ «* Hw^C VW>A«^ WvVl ^ yVwv\AS^VN /U\/*W» *. C ]p% XaAAWmWVv^A/^^D v l> NaV^' ^ yt y-^,'i^r -ve. Vj» -y ^aJUL- , A-C V {i^Ca JìAXmC kf 'ÌV^jtWN . \(av$x^ )W**^ ^o/i, .%, V>* W| j^A av\ VA\ Ar^c^l*VNVV(Pì cUrlWi^'AYTv. Ì^>\v\<, 'V€*'«v\ 'V*- hrr\f\*y^,f Ac*vs A-c. K O-WV* A\>vY^*vv'‘\rT^V?«. »V &* v\À Itn'Ì/V*. V^ VMr^"* l^Cx. YvW^<\ . J'Ca | £- jA^Jt M^. •< WCs . fCg nX/vv«j«. ?jn‘ l^\u. VtCoe^Vvfc^ |e^> vvJhy* vv* ^j"v'A. V-'c-N A&ovC/vd^s, /Vo A^. V"Caa^Ì\,\ \JX^%\3^^\ ^'va.'^v \) ^v>VvV' ^'V' \\0v^Ku h # V prijateljskih stikih s Trinkom je bil tudi Ivan Hribar, ki je bil rojen leta 1851 in je učakal visoko starost. Štirinajst let je bil ljubljanski župan in pod njegovim vodstvom so bila opravljena razna javna dela. Hribar je bil predvsem politik in se je zavzemal za narodnostne pravice. Tudi pisal je veliko v razne časnike in časopise. Iz dveh ohranjenih pisem spoznamo, da sta se s Trinkom večkrat srečala in sta si v mlajših letih veliko dopisovala. I. Dragi prijatelj. Življenjska pot in veliki Zgodovinski dogodki pretrgali so najino občevanje in tudi dopisovanje, vendar pa upam, da mi ne boste zamerili, ako Vas ogovarjam ob spominu na najino poznanstvo in duševno sorodnost s prijateljskimi besedami. Večkrat sem v teku let in ob dogodkih časa mislil na Vas. Prav iivo mi je pa one trenutke, ki sem jih z. Vami preživel v živahnih pogovorih v Vidmu, priklicala v spomin vest, da ste dočakali svojo sedemdesetletnico, ki je pri meni že davno za mano. Nadejam se, da ste še vedno telesno in duševno krepki in zdravi in prav iz srca Vam želim, da takšen učakate najskrajnejših granic človeškega življenja. Za spomin na najine svoječasne prijateljske stike, dovoljujem si poslati Vam se- dem zvezkov svojega slovstvenega dela. Upam, da najdete v njih marsikaj, kar Vas bo zanimalo. Sprejmite moje prijateljske pozdrave in preživite lepe velikonočne praznike v sreči in zadovoljstvu. Vaš Iv. Hrihar V Ljubljani, 10/4. 1933 II. V Ljubljani, 20/4. 1933. Dragi prijatelj, knjige sem Vam poslal priporočeno in sem danes reklamoval dokaz, da Vam jih je pošta izročila. Iskreno Vas pozdravljam Vaš Iv. Hribar l|S * * Morda bomo zvedeli tudi za stike, ki jih je Trinko imel z raznimi slavisti: Oblak, Ja-gič, Cerny in drugi. Nadvse zanimivo pa bi bilo, če bi mogli odkriti pisma, ki jih je Trinko pisal vsem tem možem. Morda se bo kdaj vsaj delno to posrečilo. In šele takrat bomo spoznali Trinka v pravi luči, ki nam bo osvetlila v celoti njegovo delo. STARE PRIČE MISAL V SLOVENSKEM JEZIKU V župnijskem arhivu v Špetru Slovenov se je še pred nekaj leti hranil zanimiv misal, ki je za potrditev našega jezika v slovenskih farah pod Matajurjem izredne važnosti. Misal je v navadni obliki starih velikih obrednih mašnih knjig. Na prvi strani je sledeči naslov v latinskem jeziku: Missale Romanum — Slavonico idloma-te, iussu S.S.D.D. Papae Urbani VHP editimi tipis et impensis S. Congregationis De Propaganda Fide — Roma Anno 1741. (Rimski misal — v slovenskem jeziku, po ukazu sv. očeta papeža Urbana VII. izdan in tiskan na stroške Sv. Kongregacije za razširjanje vere — Rim, leta 1471). V misalu je tudi priloga z mašo svetega Simona preroka s sledečim napisom: »Priloga Misalu iz leta 17121 — Župnija S. Pietro degli Slavi«. Misal je tiskan v glagolici, priloga pa z latinskimi črkami v staroslovenskem jeziku. Vzeta je bila najbrž iz nekega drugega mi-sala, ki je bil izdan dvajset let prej. Misal potrjuje, da so bili v nekdanjih časih v službi po teh krajih tudi duhovniki iz Istre in Dalmacije. Maševali so v staroslovenskem jeziku, seveda pa v rimskem obredu. Ugotoviti pa moramo tudi, da so tiskane priče o obstoju našega jezika v Slovenski Benečiji stare, tudi v tem primeru, že več kot četrt stoletja. MARTIN JEVNIKAR Jezik v poezijah Ivana Trinka Študij slovenščine Ivan Trinko Zamejski je izreden primer beneškega Slovenca, ki se je sam naučil toliko knjižne slovenščine, da je postal ugleden pesnik in pisatelj. Vsa njegova šolska izobrazba je bila italijanska in se je začela z osmimi leti v Jeleni pod Trčmunom, nadaljevala v Čedadu in zaključila v Vidmu, kjer je dovršil gimnazijo, licej in bogoslovje (1886). Ker je bil tako vsestransko nadarjen je postal po novi maši in vojaščini prefekt v semenišču ter je poučeval na nižji gimnaziji matematiko in prirodoslov-je, leta 1895 pa je dobil stolico filozofije na liceju, poučeval pa je tudi slovenščino slovenske bogoslovce. Tako je živel v Vidmu do upokojitve. Ne samo šola, tudi vse okolje je bilo italijansko, tako da je po besedah Andreja Budala »na nižji gimnaziji po sili že precej zdrknil v čisto italijansko valovje«. Že v Čedadu se je v šoli tako odlikoval, da je dobil na koncu leta zlato svetinjo. V gimnaziji v Vidmu pa so učence navajali, da so se urili v italijanskem pesništvu. In Trinko se je tako izpopolnil, da je bil spreten italijanski pesnik, kar dokazuje zlasti pesnitev Eccidio d’Aquileia, ki jo je izdal v slovenščini in italijanščini leta 1896 v Vidmu. Da ni pozabil materinščine, so ga obvarovale počitnice, ki jih je preživljal med domačimi ljudmi, in občevanje z narodnim buditeljem Petrom Podreko, ki je bil tedaj župnik v Roncu. Vse znanje knjižne slovenščine je bilo torej sad lastnega veselja in truda, žrtvovanja prostega časa in moči. Ko ga je Virgil Sček kot študent 1905 obiskal v videmskem semenišču, mu je Trinko povedal, kako je odkril slovenščino: »Ko je prišel v videmsko semenišče, je nekoč v knjižnici naletel na slovensko tiskano knjigo. Prvo. Ni se mogel načuditi, da imamo tudi Slovenci knjige. Dotlej je videl samo italijanske in latinske.« Moralo je to biti v šesti gimnaziji, zakaj tedaj si je oskrbel slovenske knjige in liste in se s tako vnemo vrgel na študij knjižne slovenščine, da je v prvem letu bogoslovja že lahko v Ljudskem glasu (1883) priobčil spis Beneški Slovenci, dve leti pozneje pa je s pesmimi prodrl že v osrednjo slovensko leposlovno revijo Ljubljanski zvon, pozneje tudi v druge revije. Kmalu se mu je nabralo toliko pesmi, da jih je na prigovarjanje Simona Gregorčiča izdal v knjigi Poezije leta 1897 pri Gabrščku v Gorici. Vseh pesniških naslovov je v knjigi 31 na 128 straneh. Njegov jezik Kakšen je jezik v teh pesmih? Anton Medved je v Domu in svetu 1897 zapisal o jeziku: »Oblika je na nekaterih mestih malo primitivna, ali pa prisiljena, tako da nas spominja Koseskega. V obče pa se bero pesmi dosti gladko. Samo nekaj naglasov se mi vidi nenavadnih, naj ne rečem napačnih.« Tudi T. Doksov (Dragotin Jesenko) Tilnkovu perorisba trdi v Ljubljanskem zvonu istega leta, da je oblika prvič natisnjenih pesmi »v marsičem nedostatna«, in nadaljuje: »To je popolnoma umevno; kajti Zamejskemu, kateremu je usojeno bivati tam v laškem Vidmu, je silno težko, da, nemogoče, vzdržati s svojimi rojaki in njih živo govorico one tesne vezi, katerih more najmanj pogrešati pesnik.« Med napake šteje prisiljeni naglas, apostrofe, enklitike na začetku, nekatere izraze in rime, ki niso »vedno vzorne«. Anton Slodnjak piše v 4. knjigi Zgodovine slovenskega slovstva, da je poezijam »boj s pesniškim jezikom vtisnil pečat diletantizma«, in zaključuje: »Marsikaj kaže na to, da ga je upornost knjižnega jezika, ki mu je, beneškemu Slovencu, zaradi delovanja v tuji okolici še bolj uhajal iz rok, tiščala globlje v izrazni formalizem kakor pomanjkanje samoraslega lastnega duševnega življenja.« Ce pesmi natančneje analiziramo, ugotovimo, da so imeli kritiki v marsičem prav, le primerjanje s Koseskim je pretirano. Očitna je tudi razlika med pesmimi, ki so izšle prej v revijah, in tistimi, ki so prvič natisnjene v Poezijah. Teh zadnjih je 14 na 30 straneh. Uredniki so si brez dvoma do- voljevali določene popravke, ker je bil pesnik še mlad in iz Beneške Slovenije, morda pa je v svoji skromnosti tudi sam prosil za to. Čistejša slovenščina je v pesmih s krajšimi verzi, predvsem v Raztresenem listju, ki obsega 58 pesmi v obliki Jenkovih Obrazov. Tudi Pad Ogleja, ki je izšel dvakrat pred ponatisom v Poezijah, je skrbne-je obdelan. Prva stvar, ki jo opazimo v Trinkovih pesmih, je nenavadno veliko srbohrvaških izposojenk. Deloma so bile tedaj modne v slovenskih listih, revijah in knjigah, deloma jih je Trinko zajel iz študija srbohrvaščine, češčine, poljščine in predvsem ruščine. Na noben način pa jih ni našel v domačem narečju, ker je že Peter Podreka (rojen 1822 v Špetru Slovenov - umrl 1899 v Roncu) v poznejših letih tožil, da nova slovenščina preveč »hrvatuje«. Teh besed je nad 50, ponavlja pa jih do osemkrat. Najvažnejše so: broj (število) in njene sestavljenke, boja (barva), brezkoneč-ni (neskončni), čudesen (čudovit), diven (krasen), dosadni (nadležen), glasovit (slaven), glup (neumen), goroslasen (velikanski), iz-čezlo vse je (od izčeznuti - vroče hrepeneti), izdajica (izdajavec), istina (resnica), jad (ža- lost, jeza), jedva (komaj), kobni (nesrečni), klete kukavice (bojazljivci), koji (kateri), ljubav (ljubezen), nedostatne (pomanjkljive), neobične (nenavadne), oduševljenje (navdušenje), od daleka (od daleč), ponosit (ponosen), smiluj se (usmili se), toga in tuga (žalost - dvakrat v naslovu!), trag (sled), trujoč (od trovati - zastrupiti), lakov (tak), vojnik (vojak), zvuk (glas, zvok) idr. Sem bi lahko prišteli še zvalnike: brate, sine, majke Slave ... Pogosto uporablja apostrof: al, blo, Italja, nevsmilna, Panonja, rmeno, svojga, trna, toljko itd. Zaradi zloga večkrat zamenjuje predlog »v« z »u«: u tujino, u temi, u globine ... Prav tako zamenjuje »u« z »v« v besedah: udano, uneto, ustani, uzdih, uzroka; vgodni, nevmorna, vničimo, nevstra-šne idr. Sam kuje nedovršne glagole: po-vablja, kri izpiva, obdava... in dovršne: poskoknem ... Pri orodniku izpušča predlog »s« ali »z«: pisala ognjem, šepetom tajnim, potom pokosila ... Ne razlikuje »znam« in »vem«: To ti zna le Oni, / ki caruje v nebi... ne znaš, da li mati toči solzice, / ne znaš za tožbe, ne znaš za j ad! ... kaj mi v srcu vrč, ne znam... če s trnjem ni posuta steza moja, / ti znaš, da tudi s cvetjem ni... Po starem uporablja pri vprašanju »li« in pri primerniku »nego«: Li vstala bo? Ni li še polna mera? ... Oh, naša stvar je bo-lja / nego besnečih sil nevolja... Več je starinskih in nepravilnih besed: spodi, ondu, žijem, rudeče, Bože vsmilni, vse se stišče (stiska), iz volkana lava, žrelo pred nogo mi zije, ogenj pàkleni, pevčji zbor, breznadno, z usmevom, na nebi, v obližji... O neknjižnih poudarkih je govorila že kritika in jih je zares veliko, ker ga je vanje silil ritem, čeprav bi se bil mnogih lahko izognil, če bi bil zamenjal besedni red: kneginja, se bòri, kaosom, pogovori tajni, množica, te slavi, podlosti, spoznam itd. Slabe so zveze: komur na dan poroda / ušteta bila kriva je usoda ... je komaj za potrebo skupaj zbrala ... izgled nam svitel bo sijal od zgoraj ... Noč se že razganja ... Ko vse to na zemlji / bode se gajalo ... Vznesom lehkokrilim preletavam ... Groza na me pada; / kaj nek bode? joj mi! ... Kje je tvoja slava, / kje so tvoji vznesi? ... Zaman naid vas se silni vrag uznaša! ... in cvetja nedostane / za vse ovenčat rodoljube vzorne ... pogled jej sine v srcé težkd ... kdo bil je tebi raven?... Prestol ti zlati silno se vzkoleba... vsak sam za se si priborit ga išče ... šum valov / tihotno redom v skalni breg bijočih ... iz očij, / pod temnim lobjem z ognjem sevajočih ... nezgod in bed deroči hrup / preplavi vse nam na-de ... itd. Pri Aškercu si je najbrž izposodil končnico -oj: zimo j, nad glavoj, z lučjoj ... Iz domačega narečja je zajel izraze in oblike: jedno, jedina, jednak, jednakomer-no, jednomata sinova sta (ene matere), v roci, v potocih, dolzega, cerkva, žrtva, jeka ... Domače so krajše oblike 3. os. množine sed. časa: kradó, rušč se, se smejo, se prikažo, blujč dim, si liže gobec ... Prav tako so domači številni deležniki: blestoč, trepečoč, raznašajoč, sevajoč, sejoč itd. Tudi nekateri neknjižni poudarki so beneški: v črno, ogenj idr. Na Koseskega spominjajo enozložni samostalniki: bran, drev, golč, hod, jad, klik, ljud, niž (nižina), plam, vid (pogled). Gregorčičev vpliv je najbrž, da ima toliko zloženih in sestavljenih besed: bledolična, dolgobrazdno, dragomile, dušemorna, gromonosne, vekovečni, groza zobotresna itd. Tudi tc besede pogosto ponavlja. Jezik je torej še šibek, če pa upoštevamo razmere, v katerih je Trinko živel in pisal, moramo priznati, da je dosegel ogromen uspeh. Njegov jezik je bogat in tekoč, posejan z lepimi in izvirnimi primerami, boljši od vrste tedanjih pesnikov. Prav tako je bogata vsebina in vse skupaj dokazuje, da je bil Trinko resničen pesnik. Pomanjkljivosti se je sam zavedal, zato je postavil Poezijam na čelo spremno pesem Moje pesmi, v kateri pravi: »Na tujem nas osamljena je Vila šepetom tajnim tiho navdihnila. Kakòr čez noč, oh, temne nevesele v pustinji žalostni smo se spočele...« Ojpoci domačega j So mu jal!: bješ u Belgio, gor u Belgio, u mino tam boš lepé sude sluzu de prerediš družino. Bla j' mizerja an doma je pustu mater staro an oci kar pa je bluo buj teškuo, njego čečo premlado. »Na stuijta jokat sa pridem nazaj; čez dvje, tri Ijeta bom že doma.« Dve, tri Ijeta so hitro pasale puob je zvestua djelu de se buj hitro uarne, veseu nazaj damu. Kadar pri njega starši nje vic, kar pa je bnj teškuo, njega čečo je uzeu drug, njega čečo premlado. Huda žalost puobu stisne sarcé. Se upraša če bo še kdaj veseu. ALEŠ LOKAR Beneški Slovenci in njihove zgodovinske pravice Nekateri krogi so mnenja, da so od vseh zamejskih Slovencev, ki živijo v Italiji, prav beneški Slovenci tista skupina, ki je nekako najbolj »nerazvita«, v gospodarskem kot v socialnem in narodnostnem pogledu. Zanimivo pa je, da ni bilo zmeraj tako. Ko je beneška republika zaradi prekomorskega trgovanja najbolj cvetela, to se pravi ob koncu srednjega in začetku novega voka (dokler ni odkritje Amerike začelo spreminjati politične in gospodarske podobe Evrope), so bili verjetno prav beneški Slovenci skup- »ost, ki je od vseh Slovencev uživala največje svoboščine in politično avtonomijo. Velik del slovenskega naroda jo tedaj ječal pod pritiskom nemške fevdalne gospode, ki mu je trdo odmerjala kruh in tlako, beneški Slovenci pa so živeli relativno dobro in samostojno. Beneška republika je usmerjala svoj interes predvsem v pomorski prostor Jadrana in Sredozemlja, odkoder je črpala svoje blagostanje. Veliko manj pa je Benečane zanimal kopni del republike, ki je Benetke obkrožal v širokem polkrogu od Gardskega jezera do beneško-slovenskih gričev. Vse to področje so Benečani imeli predvsem za neke vrste tampon, ki jim je s poljedelstvom omogočal pridobivanje hrane, s svojo ozemeljsko razsežnostjo pa bolj ustrezne obrambne pogoje. Zato so na skrajnih mejah toga svojega ozemlja kaj radi prepuščali domačemu prebivalstvu precej avtonomije v zameno za obvezo, da bo branilo alpske prehode. Tako so beneški Slovenci ohranili skozi dolga stoletja razne avtonomne oblike uprave, ki se po mnenju mnogih zgodovinarjev s svojimi oblikami navezujejo celo na staroslovanske samoupravne oblike. Beneško-slovenska samouprava je torej zelo starega in častitljivega značaja. To jim je omogočalo, da so se združevali po soseskah, naslednicah prejšnjih zadrug, ki jim je načeloval župan ali dekan. Na posvetih sosesk so razpravljali o skupnih zadevati, o pašnikih, poteh, prestopkih ter na splošno o javni upravi. Soseske so se združile v dve veliki županiji: landarsko in mersinjsko, ki ju je vodil veliki župan ali sindak. Samoupravna urejenost v sklopu beneške države je beneške Slovence silila, da so zelo intenzivno uporabljali svojo materinščino ne le na domovih, temveč tudi v javni upravi in pri izvajanju svojih lokalnih avtonomnih pravic. To sicer ni šlo tako daleč, da bi slovenščino tudi pisali (vsaj do danes še ni dokumentov v tem smislu), pisali so verjetno latinsko, kakor je bil tedaj splošen običaj, -vendar pa so svoj jezik zelo naravno, ustno uporabljali v javni upravi. Ce danes Slovenci v deželi Furlaniji-Julijski krajini zahtevamo pravico do uporabe svojega jezika v javni upravi in na raznih drugih področjih, mislim, da bi se lahko sklicevali tudi na dejstvo, da to ni pravzaprav nič novega, da je to zelo stara praksa, saj so to pravico uživali beneški Slovenci že v srednjem veku. Prav Posebno pa še, seveda, se na to pravico, ki je zgodovinskega značaja, lahko sklicujejo beneški Slovenci sami, ki danes teh pravic nimajo več. Od vseh slovenskih narečij v naši deželi se mi zdi beneška slovenščina najbolj blagoglasna in izrazno bogata. Ali ni to morda pripisati dejstvu, da so ta jezik skozi dolga stoletja uporabljali v javni upravi? To se pravi, da so ga uporabljali ne samo za domačo rabo. Po obdobju, ko so bili beneški Slovenci verjetno Pnvi med vsemi Slovenci, kar so svoboščin in javnega življenja tiče, je prišlo po malem do socialno-ekonom-skega in istočasno tudi do narodnostnega nazadovanja. Leta 1797 je Beneška Slovenija prišla pod Avstrijo, ki je ljudstvu ob Nadiži vzela stare samoupravne privilegije, ki so jih uživali pod beneško vladavino. Zato beneški Slovenci te države niso mogli vzljubiti, čeprav jih je prvič združila pod eno streho z vsemi ostalimi Slovenci pa tudi z drugimi Slovani (Čehi, Poljaki, Ukrajinci), ki so tedaj živeli pod habsburškim žezlom. Prav v tem obdobju so se začeli avstrijski Slovani tudi narodnostno prebujati, kar še posebej velja za Slovence. Toda narod ob Nadiži je ostal od tega gibanja nekako izoliran; verjetno vsled svojega obrobnega položaja. Zaradi tega se je leta 1866 plebiscitarno odločil za Italijo, ki jo je imel za naslednico republike sv. Marka, kar je v nekem smislu tudi dejansko bila. Iz širše perspektive pa je to bila zgodovinska škoda. Ce bi bili beneški Slovenci takrat ostali pod Avstrijo, bi verjetno delili usodo glavnine slovenskega naroda, doživeli bi preporod, šolstvo v svojem jeziku, politično afirmacijo ipd. Tako pa jih je odrezalo od glavnine slovenskega naroda, ki se jo začela prav tedaj razvijati na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju. V razvoju vsakega naroda so določene zakonitosti, ki jih ni moč kar tako preskočiti, če ni socialnega in gospodarskega dviga, se pojavi tudi kulturna in narodnostna zaostalost. Res pa je tudi obratno: šele določen kulturni in narodnostni dvig, ki daje skupini identite- to in samozavest, omogoča nadaljnji socialni in gospodarski napredek. To lepo vidimo pri narodih tretjega sveta, kjer pomanjkanje osnovne kulture pri širokih ljudskih množicah zelo ovira nadaljnji socioeko-nomski razvoj, za katerega mase nimajo dovolj smisla. Zato menim, da bo pri beneških Slovencih resničen napredek možen le tedaj, ko bo odločno napredovalo kulturno in narodno osveščanje. Napredek bo očiten tudi na socialnem in gospodarskem področju, kajti narodnostno osveščanje pomeni večjo vero v samega sebe, v svoj izvor in izročilo; brez takšne samozavesti pa je skupina vedno le objekt delovanja drugih, nikoli pa subjekt. V vsakem delovanju, kmetijskem, gospodarskem ali kulturnem je ustvarjalen, delaven le subjekt. To je v nasprotju z mnenjem nekaterih italijanskih avtorjev, recimo Valussija, ki v eni svojih zadnjih knjig o problemu Slovencev v Italiji, daje razumeti, da bi morali Slovenci uživati različne narodnostne pravice, glede na to ali so to tržaški in goriški Slovenci, ki so po njegovem mnenju najbolj razviti del manjšine, ali pa so to beneški oziroma kanalski Slovenci. Valussi sicer ne pove izrecno, v čem naj bi bile te razlike, vendar če misli, da beneškim Slovencem ni potrebna šola v domačem jeziku ali uporaba slovenščine v javni upravi, se moti. Le preko teh osnovnih instrumentov narodnostnega osveščanja se bodo lahko tudi beneški Slovenci normalno razvijali in zopet dosegli tisto družbeno pozicijo, ki so jo nekoč že imeli. Zgodovina nam jasno kaže, da so bili gospodarsko in socialno močnejši takrat, ko so te pravice uživali. Nobenega razloga ni, da se to ne bi še enkrat ponovilo. Psihologija in sociologija nas učita, da moramo človeku, ki je v svojem razvoju zaostal na katerem koli področju, najprej vliti zavesi v samega sobe, vero in smisel svoje lastne identitete. Isto načelo velja tudi za manjšinsko skupino, ki je v zgodovini prišla v položaj neavtonomnoga objekta. Takšni skupini moramo z raznimi ukrepi, predvsem z ustixv.no informacijo, omogočiti, da se iz objekta spremeni v subjekt, iz podvrženega elementa v osebek, ki po svoje misli, odloča, ukrepa, deluje in spreminja okolje. To bo pri beneških Slovencih uresničeno takrat, kadar bodo lahko obiskovali šole, kjer njihova materinščina ne bo več zapostavljena, kakor je to danes; takrat, ko se jim ne bo več treba sramovati svojega jezika, preteklosti in socialnega statusa, kadar bodo prosto uporabljali svoj jezik v vseh javnih zadevah. O ljudeh Nadiških dolin Paskval Guion, slovenski župnik v vasi Matajur, je že tretji domačin v Beneški Sloveniji, po spisih Pavla Petriciga in Valentina Šimonittija, ki je letos pisal o Beneški Sloveniji. Spisi, ki so jih napisali domačini iz Beneške Slovenije od Carla Podrecce naprej, so seveda drugačni od del, ki so jih napisali drugi Slovenci izven Beneške Slovenije, od Simona Rutarja pa do današnjih dni. Medtem ko dela piscev iz drugih krajev izpričujejo objektivno odmaknjenost, pa koreninijo domači pisci v svoji zemlji in se to kaže v večji neposredno doživeti prizadevnosti. Posebno prihaja do izraza to izvirno črpanje iz lastne slovenske domačijske bene-čanske skupnosti pri Guionu. V kratkem predgovoru je Guion razodel, da se je lotil pisanja predvsem zato, da opozori prebivalce Nadiških dolin, da »so posebna skupnost. Najočitnejši dokaz tega je, mimo drugega, slovensko narečje, ki ga govorijo.« Zgodovinski del knjige je napisal tako, kot so ga slovenski zgodovinarji. Novo je navajanje iz dela C. Griona, ki je napisal leta 1899 zgodovinski oris Čedada in če-dajskega okraja, ki je obsegal večji del Beneško Slovenijo. Guion posebno poudarja v zgodovinskem delu svoje knjige, da so patriarhi bolje skrbeli za evangelizacijo Slovencev v njihovem slovenskem materinem narečju kot pa salzburški škofje. Točno občuti Guion, kako je usodna za Beneške Slovence letnica 1933, ko je fašizem izgnal iz cerkva slovenščino in požgal nabožne knjige in molitveniki po benečan-skih domovih in se slovenščina v številnih duhovnijah ni mogla več uveljaviti, ker je šla videmska kurija tudi v pofašističnem času po nekatoliških tirnicah. Ves čas fašizma in precej povojnih let so bili kvestorji iz Vidma izvajalci škofijske oblasti glede jezika vernikov v cerkvi in nadzorovanja slovenskih domačih duhovnikov. Nadalje razpravlja o človeških vrlinah in slabostih, o njihovi gostoljubnosti, pa tudi o stiskaštvu, solidarnostnem čutu in tudi o zavisti. Guion se ni izmikal ter je hrabro osvetlil tudi njihov manjvrednostni kompleks. Iz poglavja »Kaj se dogaja v Nadiških dolinah«, omenimo Guionov primer: »Ko slavimo spomin na monsinjorja Trinka, se vsi oblastniki vzravnajo v napet pozor! Kakor da bi rajnki monsinjor moral vsak trenutek vstati iz groba in zagrabiti za prapor.« Zadnja poglavja kažejo, da imajo novi časi drugačno pojmovanje domovine in doma, da so otroški vrtci in šole še zmerom zaprti za slovenščino. Guion obširno razlaga nova pedagoška načela, ki se ne strinjajo s sedanjim protipedagoškim ravnanjem italijanskih šolskih oblasti. Pomemben del Guionove knjige so redke slike, ki vsaka zase pove več kot dolga opisovanja. Tri slike prikazujejo duhovniške skupine. Prva kaže, kako stoji velika skupina slovenskih domačih duhovnikov okoli Ivana Trinka. Vsak posamezen duhovnik je drugačen od italijanskih sobratov. So to hribovci, resni in dostojanstveni apostoli vere in slovenskega materinega jezika skozi stoletja. Druga je podoba dveh benečanskih duhovnikov, ki kot temna angela, ki ne z mečema ampak z gorjačama spremljata okroglega generalnega vikarja videmske kurije na njegovi vizitaciji po Benečiji. Na tretji sliki se vidi, kako je mogel prejšnji videmski nadškof opraviti škofovsko vizitacijo po Nadiških dolinah v varstvu številnih stražnikov, opasanih in oboroženih z revolverji. Vladimir Vremec ZA NOV GOSPODARSKI DVIG Kmečki turizem se v hribovskem svetu in se bo tudi pri nas lahko vedno bolj uveljavljal. Ta oblika dodatne dejavnosti prinaša lope dohodke in tako prispeva, da se domačinom ni treba izseljevali. Veliko zanimanje za oddih in počitnice v preprostem, mirnem kmečkem okolju bi, podobno kot v Avstriji, Nemčiji in tudi že v v bližnji Sloveniji, ugodno in v večji meri kot doslej lahko izkoristile Nadiške doline, svet pod Matajurjem, Terska dolina in Rezija, ki so neprecenljivo bogat vir miru, zelenja, čistega zraka in ponujajo tisto preprosto okolje, ki ga mnogi mestni ljudje cenijo in iščejo. Za kmečki turizem najprikladnejši, a tudi najpri-vlačnejši kraji so hkrati tudi kmetijsko najrevnejši, kar velja zlasti v našem primeru. Zal so se naše oblasti premalo zanimale za te kraje in, žal, tudi zdaj jem- ljejo premalo v poštev možnosti, ki jih nudi tem krajem kmečki turizem. Tolaži nas dejstvo, da so se na evropski ravni stvari premaknile in da je tudi znotraj držav članic Evropske gospodarske skupnosti prodrlo končno spoznanje, da bi bilo iz več razlogov zelo škodljivo, če bi propadel ta naš izredno lepi gorski svet, ki so ga ljudje v dolgih stoletjih skrbno negovali in mu dali nezamenljiv pečat svoje ustvarjalnosti in trdoživosti. Prišel je skrajni čas, da se še nekaj reši pred dokončnim propadom. Razveseljivi so zato sklepi Evropske gospodarske skupnosti, katere članica je tudi Italija, da se sprejmejo učinkoviti ukrepi za ohranitev in razvoj gorskih in hribovitih krajev. Zato bi bilo zelo potrebno stalno opozarjati deželne oblasti, pa tudi krajevne upravitelje, na nove možnosti gospodarske dejavnosti. Zavedati se torej moramo, da so Nadiškc doline, svet pod Matajurjem, Terska dolina in Rezija blizu večjih mest in da imajo zato velike možnosti za razvoj družinskega turizma, tj. za turizem družin z otroki, prav tako za razvoj šolskega turizma (počitniške kolonije) in za socialni turizem. KORISTI OD KMEČKEGA TURIZMA Koristi od kmečkega turizma bi se pokazale v boljši izrabi stanovanjskih prostorov, ki sicer predstavljajo v očeh kmetovalcev le strošek. Na ta način bi stanovanjski prostori prinašali tudi dohodke. Kmečki turizem omogoča nadalje prodajo kmeijskih pridelkov na način, ki dovoljuje mnogo večji iztržek pridelkov, katere je sicer težko prodati. Možna je tudi zaposlitev ženskih članov družine, ki si morajo sicer iskati zaposlitve zunaj doma ali pa ki v kmetiji niso primerno zaposlene. Predvsem prinašajo tuji gostje popestritev življenja na kmetiji in na vasi, kar spet ugodno vpliva na povezovanje kmeta in hribovskega prebivalstva z drugimi sloji. Tak stik prinese tu in tam kake negativne pojave s seboj, v veliki večini primerov pa prispeva k temu, da se ljudje ne počutijo več tako osamljeni in odrezani od sveta; zlasti je to pomembno upoštevati zaradi mladine, ki težje prenaša osamljenost. TUDI IZSELJENCI SE ZANIMAJO ZA POČITNICE V DOMAČEM KRAJU Preureditev starih domačij postaja vedno bolj zanimiva tudi za tiste izseljence, ki bi radi pošiljali ženo in otroke čez poletje v prijetno, zdravo okolje, daleč od hrupa in avtomobilov. Mnogo je v slovenskih beneških vaseh primerov, ko si je ta ali oni izseljenec uredil zapuščeno hišo, v kateri preživlja njegova družina svoje počitnice. Marsikdo bi lahko dajal preurejeno hišo tudi v najem tujim gostom, ko je sam ne izrablja. Tudi te možnosti ne gre podcenjevati. Mogoče se bodo na ta način spet utrdile emigrantove vezi z domačim krajem in okoljem. PRIPRAVITI JE TREBA DEŽELNI ZAKON ZA RAZVOJ KMEČKEGA TURIZMA Potreben je torej nov pogled na stanje v hribovitem in gorskem svetu zlasti s strani oblasti, na dejstvo medsebojne povezanosti raznih dejavnosti. Posebno je pomembno poudarjati, da ima kmetovalec in na splošno hribovski človek prvenstveno vlogo pri ohranjanju zunanje podobe hribovskega in gorskega sveta. Tudi ekonomska kriza govori v prid kmečkega turizma. Vedno večje je povpraševanje po preprostejših zato tudi cenejših oblikah turizma. Ker pa je ekonomska sposobnost kmetij teh področij zelo nizka, bi morala zakonodaja to upoštevati in vključiti v seznam tistih, ki bodo lahko dobili podpore za razvoj kmečkega turizma tudi polkmetc in torej ne samo čiste kmete, ki jih v teh krajih skoraj ni več. Javno pomoč bi morali predvideti tako v obliki denarnih prispevkov ali pa v obliki ugodnih posojil. Se najbolje bi bilo, glede na prej omenjeno slabotno ekonomsko sposobnost hribovskih kmetij, predvideti kombinirano pomoč, torej denarne prispevke z dodatnim ugodnim posojilom. Deželni zakon za razvoj kmečkega turizma naj torej zraste iz razmer v krajih, v čigar korist se želi ukrepati. Potrebno bi pa bilo ustanoviti posebno tehnično-posvetovalno službo, ki bi bila na razpolago in v pomoč ljudem. Takšno službo bi bilo najbolj primerno ustanoviti v okviru odborništva za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo. Tudi odborništvo za turizem, občine, občinske »pro loco« in zlasti novoustanovljene gorske skupnosti bodo morale delati na tem, da se pripravi načrt tudi za razvoj kmečkega turizma. Preiti bi bilo treba končno na tisto načrtovanje prostora in dejavnosti v njem, o katerem se toliko govori, zelo malo pa naredi. Za naše kraje pod Matajurjem in v Nadiških dolinah bi načrtni razvoj tako imenovanega kmečkega turizma lahko dvignil gospodarsko raven naših ljudi in jim vlil upanje, da bodo lahko ostali in živeli na domači zemlji. 'c- txt\òC ciatvi\čCyC Mlada brieza Tako se je imenoval tečaj slovenščine v Dolenjem Tarbiju v hotelu Kovačevščak. Trajal je od 22. do 28. septembra. Otrok je bilo več kakor so jih pričakovali: kar 27, in večina iz Špetra. Direktor tečaja je bil prof. Crisetig iz Škratovega; slovenščino je učila prof. Jasna Honzak, a petje je učil g. Nino Specogna, župnik iz Mrsina. Arhitekt V. Z. Simonitti iz Špetra je otroke učil, kako lepo so postrojene naše kmečke hiše, kakšno orodje in posodo rabijo in kakšne rožice rastejo po Beneški Sloveniji. Rasle Število domačih intelektualcev Dolga leta so se samo domači slovenski duhovniki bojevali za pravice beneških Slovencev. Še precej let po zadnji vojni so bile vse oblasti v občinah, na provinci, na deželi in seveda tudi v Rimu proti temu, da bi dobili beneški Slovenci svoje jezikovne pravice. Tako je še dandanašnji. Edino duhov- niki so se upali postaviti se po robu intole-rantnim nacionalističnim zahtevam. Zadnja leta pa so se pridružili borbi slovenskih duhovnikov še slovenski domači izobraženci, ki so študirali dol po Italiji visoke šole in zdaj delajo kot profesorji, inženirji, arhitekti, zdravniki in v še drugih poklicih. Eden teh intelektualcev je dr. Viljem Černo v Bardu, ki je postal zadnje leto predsednik kulturnega društva »Ivan Trin-ko«. 2e nekaj časa dela v slovenskih vrstah Benečanov prof. Pavel Petricig, ki je duša raziskovalnega centra »Nediža« v Špetru. Z njima nastopa pri vseh akcijah za kulturno in ekonomsko rast Beneške Slovenije arhitekt Valentin Caharija Simonitti, ki globoko pozna probleme slovenske skupnosti v Nadiških dolinah. Drugi poznani naši intelektualci so prof. Dominik Pittioni, prof. Avgust Lauretig, zdravnik Štefan Podrecca, dr. Giancarlo Strazzolini, prof. Beppo Crisetig in še razni drugi, ki so bili zmeraj s srcem za pravice Benečanov, a se niso upali nastopiti javno. Zadnje leto občinske uprave v Špetru, Št. Lenartu, Klodiču in drugih sedežih občin v Benečiji ne nastopajo več proti gibanju Stara domačija za pravice Benečije, ampak že pomagajo in so zraven. Vrsta slovenskih intelektualcev postaja daljša. Posebno nas veseli, da se veča število zavednih slovenskih profesorjev in učiteljev, na katere so v prejšnjih letih najbolj pritiskali Slovencem sovražni elementi v videmski pokrajini. Naši prazniki Nekoč smo imeli Benečani samo cerk\e-ne praznike, kakor npr. veliko noč, božič, svete Tri kralje ali Epifanijo in druge. Z Italijo smo dobili državne praznike: Dan zmage 4. novembra in še polno drugih. Benečani pa še imamo naše domače praznike, žalostne in vesele: veselega pusta in žalostne vahte. Odkar ni več fašizma, imamo še svoje posebne praznike, ki jih vsako leto praznujemo. Tak prvi naš praznik v letu je »Dan emigranta«, navadno 6. januarja. Lani smo ga praznovali že 5. januarja. Peli so otroci in odrasli. Govoril je emigrant Vogrič iz Grmeka, ki je dejal, da moramo imeti ne samo dolžnosti, ampak tudi pravice. Drugi naš posebni spominski praznik je je bila počastitev Ivana Trinka dne 26. ju- nija, to je ob dnevu smrti našega voditelja. V Trčmunu so župani, cerkvene oblasti in naša kulturna društva počastili njegov spomin; peli in recitirali so otroci in odrasli. V Špetru so pa uradno počastili spomin našega pisatelja in narodnega vzgojitelja Trinka uradni zastopniki dežele v telovadnici srednje šole. V špetrski cerkvi je bila maša zadušnica, kjer sta somaševala z našimi duhovniki še nadškof Battisti in pomožni škof Pizzoni. Tretji veliki naš praznik je bila Kamenica 1974. Ob štirih popoldne 28. julija so soma-ševali v štirih jezikih štirje naši domači slovenski duhovniki: Valentin Birtič s Krasa, Artur Blasutto iz Viskorše, Emil Cenčič iz Gorenjega Tarbija in Marij Laurenčič iz Što-blanka. Po maši sta govorila župnik Emil Cenčič in arhitekt Valentin Simonitti. Peli so beneški zbori, zbor iz Kobarida in slovenski pevski zbor iz Pliberka na Koroškem. Četrti naš praznik je bila spominska svečanost 24. avgusta v Subidu ob tridesetletnici požiga te vasi med zadnjo vojno. Sveto mašo v italijanščini, furlanščini in v doma-mačem slovenskem subiškem narečju je darovalo pet slovenskih in furlanskih duhovnikov. Po maši je govoril slovenski domači duhovnik iz Subida, ki je zdaj župnik v Rablju Peter Tomasino, nato Pio Cragnaz v imenu Zveze emigrantskih društev iz Benečije in še drugi. Peti naš praznik je bilo odkritje spomenika padlim partizanom na pokopališču v vasi Matajur. Uradna govornika sta bila italijanski podtajnik Bruno Lepre in slovenski komandant Tine Remškar. Zbralo se je okoli 5.000 Furlanov, Slovencev in Italijanov. Peli so zbori in recitirali otroci. Še nikdar ni videla vas Matajur toliko ljudi zbranih v njihovem kraju. Našteli smo glavne posebne praznike in spominske dni Beneške Slovenije. Bilo pa je še več raznih kulturnih svečanosti in veselih prireditev ter raznih študijskih dni in drugih praznikov, ki pričajo, kako je začelo rasti tudi kulturno življenje v naši Beneški Sloveniji. Upamo, da bomo v novem letu spet doživeli še več naših domačih praznikov. □□nem Trinkova oporoka Ljudstvo moje drago! Tebi sem živel. Tebe so spremljale moje skrbi in za Te je tolklo moje srce. S Teboj sem delil lepe in bridke dneve in Tvoja usoda je bila moja usoda. Ob koncu svojega življenja Ti poklanjam še svoj zadnji in najdražji dar — molitvenik »Naše molitve«, ki naj Te zvesto spremlja na poti življenja in pelje k Bogu. Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov, da se nekoč vsi znajdemo v večni domovini. To naj Ti bo moja oporoka in testament! Sedaj pa lahko rečem s starčkom Simeonom: »Zdaj pa, Gospod, odpusti svojega hlapca po svoji besedi v miru!« V Trčmunu, dne 5. julija 1950. Duh. Ivan Trinko FU HK' m II slovo io ooidpov V večnost je zatonilo leto, ki je tudi naši domačiji pod Matajurjem prineslo marsikaj novega, nove preizkušnje naši rodni zemlji, vsem rojakom doma in v izseljenstvu. Prav posebno pa smo se spomnili dneva, ko smo se poslovili od Njega, ki zdaj z večnih višin blagoslavlja svoj rod in dom. Ta letnik Trinkovega koledarja je zato posvečen še prav posebej našemu očaku, ki nas vse z besedami svojega testamenta podžiga k ljubezni in delu za zemljo in rod, ki mu je On dal svoje sred, um in rokd, da bo vstal in k soncu svetlobe dvignil svoj poveličani obraz. V to naj nam pomaga božji in Njegov blagoslov tudi v novem letu 1975 KAZALO Stran Kalendarij.................................................. 4 V zadnjih letih (slika).....................................30 Sem med vami................................................31 Slovo.......................................................33 Na Trinkovem grobu..........................................35 Proslave ob 20-letnici......................................37 Trinko o Rezijanih..........................................43 Trinko o svojem ljudstvu....................................46 Trinko v videmskih letih (slika).........................47 Trinikov portret............................................51 Kardinal Anloniutti Trinku..................................53 Pismi dveh mož..............................................59 Naši možje..................................................68 Kufolo (slika)..............................................73 Spominska podoba............................................78 Trinkova pesem..............................................79 Stran Iz govora župnika Cenčiča............................81 Slovo na grobu (sldka)...............................84 Iz neobjavljene korespondence........................85 Stare priče..........................................95 Jezik v poezijah I. Trinka...........................92 Trinkova perorisba (slika)...........................95 Izpod domačega peresa...................................102 Beneški Slovenci in njih zgodovinske pravice . 103 O ljudeh v Nadiških dolinah..........................109 Za nov gospodarski dvig..............................112 Po naši domačiji.....................................112 Stara domačija (slika)...............................119 Trinkova oporoka.....................................123 V slovo in pozdrav...................................125 Besede v spomin......................................126 Natisnila tiskarna Budin - Gorica 1975 uff. sup. s TRINKOV inv.št : koledar 4924