naprav pustili in jej samo keršanski značaj dali. Zato časti Slo­
venec danes namesto Svetovita sv. Janeza Kresnika; in kakor je 
nekdaj s praprotjo zeliščem, kterega se še danes veliko prazne vere 
derži, nastiljal svojo hišo, da bi mogočnega boga ognja nevidoma 
privabil, tako meni zdaj v svoji srečni priprostosti, da bode sveti 
Janez prenočil pod njegovo streho. 
Tretji dokaz, da je kres silo star in da izvira iz poganskih 
časov, nam je ta, da se obhaja skoro pri vseh slovanskih 
rodovih, celo tudi v nekterih nemških, kjer so stanovali pred 
časom Slovanje. Tako nahajamo vzlasti na Poljskem navade na 
kresni večer, ki so našim popolnoma podobne. Ne moremo si 
misliti, da bi se bil kres s svojimi šegami zatrosil že pozneje iz 
enega naroda v druzega; ampak če pomislimo, kako malo so se 
poznali in pečali Slovanje med seboj do novejšega časa, moramo 
spoznati, da je kres starodaven, da je ostanek tistega, neznanega 
in predzgodovinskega časa, ko so Slave sinovi bili združeni v enem 
narodu, ko so imeli ene bogove, en jezik. — 
Kerons in Ger, 
narodni božanstvi starih Korotanov 
(Spisal Davorin Terstenjak.) 
Ime koroške zemlje se v sredovečnih listinah najde v sledečih 
oblikah: Carantanum, Caruntum, Karantana, Charanta, Charantania, 
Charentania, Charintania, Charentoriche (riebe =^ reich), Regio Ka-
rintana itd. (Anker&hofen, Handbuch der Gesch. des Herzogthums 
Kärnthen, II. ZV. Str." 336); torej zmirom s soglasnikom k, nikdar 
ne z glasnikom g. Kolikor je meni znano, tudi slovensko ljudstvo 
na Koroškem sploh izgovarja: Koratan, Koroško, Korošec, nikdar 
pa ne: Gorotan, Goroško, Gorošec; torej je Goratan cel6 kriva 
pisava. Ime Karantan = Korotan pomenja zemljo pečevnato — 
karato, regio saxosa. 
Kar, ker, kor poznamlja pečino*) (saxum) in beseda je še 
živa v solčavskih planinah. Kranjci goyorc: čer (saxum), ker glas 
k omečavajo v c. Že v sansk, prehaja v č na primer: kaš in 
čaš, fererere, scindere, occidere, slov. Čeh, čehati, čehniti. Besede 
kar, ker v pomenu saxum sem našel le v Solčavi; ali na Pohorji 
*) Besedo k ar v pomenu pečevnatih gor so cel6 koroški in solnograški Nemci 
izposodili od Slovencev, primeri: Hochkar, ime gore itd, . , ^ • 

je več lastnih in topiČnih imen prebivavcev po in kraj karatega 
sveta tako: Kran, Kores, Kernužnik, Kemik. Korenika je: kar 
findere, sciodere, serbsk. kerniti, diffindere, torej kar, ker = mons 
seissus *), armenski: kel findere = slov. kal iz kar, v sansk. Qar, 
gpalten, durchbohren. Iz korenike kar je geršk. xoOptc, lat. quiris, 
Spies, sansk. garu, Lanze, zato: Quirites, Spiessträger, Spiessbtir-
ger, goth. hairus, gladius, staroškand. her, gladius, staronord. 
kordis, polsk. kordek, slov. kordež — čorda, pugio. 
Iz te korenike se imajo izpeljevati topična imena: Kernuz, 
Kern, Kernski grad, Korska planina in historična imena: Karat, Ka-
rast, Karento (v serbskih listinah leta 837 (glej Šafafik, Geschichte 
der südslaw. Liter. III. В. I. Abth. str. 147). Nekdanja močna oblika 
se je glasila karan t, enaka oblikam an t v sansk. a§avant, v lat. 
en t, postavim: violent, torrent, parent, v geršč. avr, (tpavr), OVT, 
[одо-ит) £VT, (xaptsvr) itd. (glej Bopp Vergleich. Gramm. V. Theil, 
str. 1405, §. 957, Ebel v Kuhnovi, Zeitschrift IV. 322). 
Ohranila se je ta močna oblika v lastnih imenih slovenskih: 
Marant, Bregant, Kobant, Porent, Tobant, Trabant itd. Iz oblike 
Karant, Korant dobivamo ]s pripono an: Karantan, Korant **), 
staroslov. kar/fitan, kor^tan. Nestor piše: Xorutani, Chorutani. 
Stari Slovenci so A izgovarjali kot an; to poterjujejo lastna 
imena: Andrica od Äidra, voda, Lankovice itd. 
Kedar glasnik an, ä, na početku besede stoji, rad dobiva v 
na primer: vože, vogelj, voza = staroslov. &že, ^gelj, Aza. 
Iz korant dobimo v novoslov. korot, korotski, ts=^š: koroški, 
primeri: horvatski in horvaški. V Kranjski gori sem slišal: Koroha, 
Kärntnerin. 
Ker najdemo žive oblike: kar, ker, kor = starobolg. к(>1, 
postavim: Kit-LNi mutilare, sansk. karn, findere, zato se jezikoslovec 
težko odloči, da bi terdil. r je vokal. Primerite samo^ starobolg. 
K(»'LMHAO in novoslov. kormilo. Celo ljudstvo govori na Štajerskem 
po več straneh: smart, marzel, kart, tudi Polaci: targ, targovisko, 
litev. tirgus, Marktplatz — primeri: Tergeste = Tergešte. Tudi 
na početku besed jepi, (primeri starobolg. рыг, арех) = ar, in 
čuješ: art, artič, arja, ardeči itd. Kar ime Karantan, to tudi po-
menja ime: Karn, Karnia, Karni, Karnsko, po prestavi: Kran, 
Krania, Krani, Kransko. Ker so Rimljani pisali Karni in se ime 
božanstva veli Kerons, značite, da tudi pri starih norenskih 
Slovenih ni bil vokal, temoč čist konsonant. NovoslovenšČina ljubi 
*) Tako tudi Benfey razlaga rekši: aus 9ar — kar ist sansk. ciri, Fels, von 
der Bedeutung gespalten. 
**) Primeri ime kmeta v vitanjski fari: Korotančnik. j 

metatheze, primeri: vrata, Hrovat, vrabelj, prase itd. polabski 
Slovani pa so še govorili čistejše: vorta, vorbelj, gard, porse, parse 
= porcus, valditi = vladati, tako tudi stari Korotani, ker se njihov 
vojvoda veli: Valdunch Vladuh z navadnim rhinesmom. Toliko 
sem moral povedati, predno se podam k razlagi božanstva Kerons. 
Spomenik tega božanstva je bil izkopan v okolici gornjebelski 
v melski dolini; ves napis se po Laziju glasi: ^ 
CHAERON-TL AVG. . 
N. DISP. EAT. COP. COP. EXPED. 
FEL. 11. ET. III, GERM. } 
(Lazius in Comment. reip. rom str. 1211.) |-
Ne upam se za gotovo celega popisa razložiti, kako se ima 
brati, mislim, da je poveljnik rimskih vojskinih trum (copiarum) in 
sicer perve in druge germanske (II. et III. german.) za srečno (fel.) 
odpravo (exped.) ta spominek božanstvu Keronsu dal postaviti. Da 
je bil Kerons imenitno božanstvo, vidi se iz priimka augustus, 
kteri gre v rimskih napisih le višini božanstvom — perve verste. 
Ker vidimo tu latinski dativ: Chaeronti, moral se je nominativ 
glasiti: Cbärons, in Rimljan je sklanjal ime, kakor: pons, pontis, 
mons, montis itd. 
Chärons = Kerons se vjema z litevsko-latvijskimi oblikami-: 
Perkhons za Perkonas, Lctoweus za Letowenas, pons za ponas, 
ker, kakor visokoučeni Pott razlaga: „vor auslautendem s wird der 
Vocal gerne ausgestossen". Suffix onas je cerkvenoslov. onz = 
sansk. unas, postavim Ardžunas, novoslov. o n v imenih: Korčon, 
Balon in un postavim: vohun, gerdun, lizun. 
Norenski Slovenci so to pripono še rabili, kakor pričajo po-
latinčena imena Mogursus r= Mogurs — Moguras ali Moguris, Dev-
sus. = Devas ali Devis. Rodbine Devs še žive v kranjski gori. 
Sem spadajo slovenska osebna imena: Klaps, Reps, Skerbs, Jers, 
Kars, Bors, Mors = Klapaš, Repas, Skerbas, Jeras, Karaš, Moraš, 
Boras; primeri: ovs = ovas — oves. 
Korenikaimena Kerons je kar, ker, Andere, diffindere, lace-
rare, sloy. karati: Scharten machen, (skaran nož); v prenesenem 
pomenu ept^av, rixari, streiten, zanken, Kerons je bil torej v рег-
votnem pomenu: Dens findens, v drugotnem riscans, pugnans in se 
vjema s polabskoslovanskim: Karovitom, od kterega se med re-
transkimi spomeniki najde, kakor Masch piše: „Götterthron", sta­
lišče, stebriČ, na kterem je podoba Karovitova stala. 
Runski napis se glasi: Čok Karovit(ov)-varja i riosniki. cu-
lumna Karoviti — praecedit severos. 

Čok v nemšč. Stock, Pfeiler, serbsk. čokot, Weinstock, varjati; 
praecedere, riosnik = resnik, oblika polabskoslov. jezika, v kterem 
je Ф = io, primeri: lios, miora, stiona -^-^ hs, mtra, st-sna. (Glej 
Šafarik. Slav. Alterth. IL, 622.). 
Kerons je bil torej časten kot bog boja, in je spremljal le 
one, kteri so se za resnično in pravično reč bojevali. Tudi zlomki 
rimskega napisa pričujejo, da je bil spominek Keronsu postavljen 
za srečno vodbo vojskinih trum. 
Čudna je ta prikazen, da pri norenskih Slovencih imena bo­
žanstev tako ednostavne najdemo, kakor pri Indih vedske dobe, 
postavim: Atrans, Belin, Belešte itd. Pri poznejših Indih (epične 
dobe) so že pristavki: deva = Deus, kakor: Mahadeva *) Apadeva, 
Suradeva, enako severoslovanskim IX. in X. stoletja: Belbog, Luti-
bog, Ctibog, Daždbog, Svetovit, Karovit, Eugevit. 
Le staroruska božanstvena imena so tudi prosta in ednostavna: 
Sim, Rgl, Mokoš, Volos, Hers itd. 
Po imenu in lastnostih je bil severnoslov. Karovit bog solnca; 
to pričujeta attributa njegova: bikova glava in kokot. Solnčni bog 
pa je v slovanskem mythu tudi bog boja. 
Kerons bi se v sansk. glasil Qarunas; v indijskem mythu 
sicer nimamo božanstva s tem imenom, ali indijski Rama = Raduh, 
Radolj, kakor tudi solnčni bog Keršna =: slov. Kres, Kresnik, se 
tudi veli Qura, in njegovo ime pomenja, kar Kerons — scindens, 
findens, lacerans. 
Kakor orač s lemežem in čertalom zemljo kara in kala, tako 
jo solnce s svojimi žari rahlja; in zato imajo solnčna božanstva 
plug, plužno železo za attribute v znamenje, da so varhi in pospe-
ševavci poljedelstva; tako Radogost in indijski Rama, kteri se veli: 
Halabhart, Pflugträger, lužičkoserbsk. hol, Pflug, primeri slov. Ho-
lobor, lastna imena, in pa ime plužarja pri pustnih oračih, kteri se 
tudi veli: Korant, Korent, Kurent. Indijski Rama — Keršna — 
Qura se torej vjema s slovenskim Radogostom — Kresnikom — Ku­
rentom — spolabskoslov. Karovitom. 
Čas poljedelskega početka pa je pri starih Slovenih bil vesel 
in radosten, ker solnčni bog je premagal zimskega draka — sena, 
zategadelj so ga praznovali s plesi, godbami, pesmami in daritvami, in 
mladoletno solnce imenovali: Radogost in Kurent, Korant **), Ko­
rent, božanstvo, ki zemljo kara — findit, scindit, zato v litevščivi 
najdemo: kurti, bauen, agrum colere. 
*) Maha pomenja kar mog; primeri obilno imen na slovenskorimskih spome-
menikih: Mogurs, Mogir, Mogit, Mogimar itd. 
**) S tira popravim svoje nekdanje mnenje, izrečeno v Novicah, da je Korant-
Kurent bil bog pečin. i 

,»w Te veselice pa so postale pozneje čezmerne; zat6 v Kurentu 
najdemo bachijsk značaj, in Kurent je zel6 podoben mlajšemu 
Dyonisu in indijskemu Rama — Prijamadhus = prijan medu — 
Freund berauschender Getränke. 
Na Rama — Qura — Radogostovo — Kurentovo častje še 
opominjajo postni orači; njihov plužar, zal lepo nakinčan fant, se 
veli: Korant, Kurent, Holobar; orače spremlja Mastnjak, kteri dela 
pijance, ima na robe oblečen kožuh, zadej privezan kravji rep, na 
šišaku pa roge. 
Mast v cerkvenoslov. pomenja: humor in tako Mastnjak opo­
minja na pijanega rejnika in pestovavca Dyonisovega: SeiXsva 
Silena; primeri sansk. sira, humor, litevsk. sele, slov. slina, in 
indijskega Prijamadhusa, v kterem so Indi tudi častili vzderževa-
jočo moč v zemlji (Jones Asiat. Abhandl. I, 219.) 
(^ura, Kerons, Korant, Karovit so torej izvirno solnčna božan­
stva z dvojnimi lastnostmi: kakor varhi del umetnosti in miru, in 
kakor varhi in branitelji v vojski, in to prav naravno, ker tudi 
solnce ima blagoslovno dobrotvorno, pa tudi razdiravno neprijazno 
stran. 
V imenu Kerons tiči torej izvirni pomen v.spavMoq, der Spalter 
in preneseni: rixator, der Streiter in ne zna samo biti priimek 
solnčnega božanstva, temoč tudi boga bliska in groma, ker tudi ta 
kara gore in drevesa, zat6 se Zeus imenuje: xspawto?, in Indra: 
Bidhiras, razkalavec. 
Ker smo se prepričali, daje deblo kar kor domače, zato 
naj bi nobeden več ne pisal Gorotan, Gorotanija — temoč Korotan, 
Korotania, pa tudi fh v nemški pisaA'i: „Kärnthen" je nepotreben. 
Svobodno bi Nemci pisali Kärnten, Kärntner. Oblike Karintania 
-- Karintana opominjate na spremenjavo glasnikov a in e v i. To 
nam spričujejo oblike: Vand, VendinVind. Da jetudiVand, Vend, 
Vind, domače deblo, to bodem dokazal v posebnem članku. 
Drugo domače božanstvo starih Korotanov se je velelo: Ger ali 
Gerus. Spominek tega božanstva je bil najden v Goricah (Görtschach) 
na gornjem Koroškem. Ves napis se glasi: 
GEROAVG. SACR. 
Julius Verecundus et G. Julius Mercator et G. Julia, Juliana 
et G. Julius Secundus. (Eichhorn. Beiträge II. 3. Muchar röm. 
Noric. I, 253.) 
Božanstvo Ger so tuđi poznali polabski Slovani. Pisatelj 
življenja sv. Ottona (Vita et Ottonis III. cap. 7. pag. 502) pripo-
veda: „Clericus Dietrichus nesciens, quo diverteret, audacter fanum 
ipsum erupit, et videns aureum clypeum parieti affixum Gero-Vito, 
qui Deus militiae eorum fuit, consećratum, quem contingere apud 
eos illicitum erat" itd. 

Korenika je gar. V sansk. ghar pomenja lucere, splendere, 
urere, gharna, color. Ker pa se že tudi v sanskr. gh oslabuje v 
najdemo: hari, haris *), ime solnca in solnčnega konja. 
Naš slavni visokoučeni Miklošič sansk. ghr primerja: gorjeti, 
ardere gorek, тпхро; gorup. V slovanščini imamo in sicer v serb-
ščini: gar, color fuligineus po prestopu glasnika «7 v z: žeravka, 
glühende Kohle. Gar je torej na pervotni stopnji, har (primeri 
hariti, brühen) na drugi, žar, zar na tretji. 
Keltska narečja so po Pictetu ohranila sledeče besede: irsk. 
grian, solnce, kimmersk. graian, solnce, starokeltski: grann, gryn, 
solnce, zato napisi: Apollini Granno, Apollini Gryneo, znamenje, 
da Ger ni kje keltska oblika. 
Učeni Sonne piše prav resnično: Der Begriff des lebhaften 
blendenden Lichtes (ghar) geht in den der Wärme über (primeri 
sansk. gharna, calor, slov. greti, gorek) oder der Hitze; aber auch 
Regungen des Gemüthes, die sich wie Freude, Zorn, Spott, Scham 
durch Verfärben, Erröthen und Erglühen äussern, werden mit dieser 
Wurzel bezeichnet", primeri sansk. gharna, Wärme, Mitleid, Ge-
müthswärme, ghar — har, zürnen, haras, Zorn, geršk. xoXo, Galle, 
slov. gorčina, amarities, gorek, amareus — tudi žolč, Galle je iz te 
korenike, dalje: zarja, zora, žar itd. 
Gerus augustus je torej = polabskoslov. Gerovitu (ker po učenem 
Kuhnu je vit ostanek prestarega arjanskega poznamovanja: „rita", 
Deus) indijskemu: Hari in keltskemu: Grann, in ime Ger je ravno 
tako slovensko, kakor imena: Svetved, Samuko, Kumo, Bonjata, Serb, 
Spora, Blendo, Kondol, Babur, Babec, Jentumar, Tapur, Lutumar, 
Recomar itd., ktere lahko na koroških rimskih kamnih bereš. **) 
Učeni prof. Dr. Biedermann (v svojem izverstnem spisu: Slawen-
Überreste in Tyrol v I. in II. zvezku krasnih Slavische Blätter) se 
čudi, da slovanske naselbine najde po vsem Tirolskem; jaz je še 
zasledujem dalje po Helveciji, kjer še v valiskem kantonu dan da­
našnji životarijo. Tje so bile gotovo betve slovenskih Norencev 
pretirane, ko so v IV. stoletji pred Kristusom se Kelti v norenske 
pokrajine vrivati začenjali. Vendar o tem v posebnem članku. 
*) Slov. zelenko, feuerfarbenes Ross, Eisenschimmel; primeri moj članek o konji 
„Zelenko" v Glasnikn. 
**) Razun božanstva Keronsa in Gera so še našli na Koroškem spominek Belina 
in na koroški meji spominek boga Belešte, o kterima sem že v Novicah 
govoril. Razun tega hrani Koroška dosti slik, posebno solnčnih božanstev, 
na rimskih spomenikih.