In še enkrat nNarodna" stranka in ljudska šola. Naši »mladi« so čitali z velikim pridom »SIot. Narod«. V dokaz navajam dejstvo, da se njihoTO glasilo »Nar. List« poslužuje v boju zoper politične nasprotnike istih izrazov, kakor njih vzor Malovrh v Ljubljani. »Strupena gonja«, »nevednost«, »hudomušnost«, »zarijalci resnioe«, »blagosloTljeni sotrudniki«, »maziljenci< (čisto novo!) »mariborski nadvzgojitelji« itd. itd. taki in enaki izrazi se jim kar cede iz ust. Nas ta pojar na Štajerskern ne bo spravil iz ravnotežja, ampak bomo stvarno reč razmotrivali. Starimo tedaj vsakemu poštenjaku vprašanje: 1. Aii zasluži stranka, koje prvi klic je bil »več nemščine«! ime »Narodna strankac? »Več nemščine« je bil dosedaj vedno bojni klic nemškatarjev, in sedaj si ga je srečno tudi prisvojila »Narodna strankac na Štajerskeni. Kdo se ne spominja pri tem, da se tudi hrratska mažaronska stranka imenuje »Narodnastrankac Zatorej, čuvajte se volkor, ki hodijo okrog v ovčji obleki! Za nemščino v naših ljudskih šolah skrbe morebiti še preveč različni okrajni glavarji, okrajni ia. deželni šolski nadzorniki, sploh vsi politični uradniki gori do namestnika, tako da »Narodni stranki« ne bo več mnogo dela preostajalo. Koliko se je pa do sedaj v tej stroki doseglo v ljudski šoli, to ni samo znano gotovim »učiteljskem krogom«, ampak tudi drugim. In tudi iz prvega dela stTarnega in odkritosrčnega gOTora g. nadučitelja Strmška se da posneti, s kakim uspehom se nemščina po slovenskih ljudskih šolah poučuje. Mi še enkrat ponovimo, škoda za čas in trad, ki se vporabi za ta predmet v škodo drugim potrebnejšim strokauu Analitični način pri pouku jezikov je znan že dvajset let, in kar sta Schreiner-Bezjak izdala drugo nemško vadnico, bo tudi že precej šest let. Kje so vspehi nemškega poduka? Ne pehajmo se tedaj za tem fantomom, ampak pripoznajmo mirno in pošteno s Strmškom: »Čudežev tudi učitelj ne npre delati«. Nepošteao in vsakega Slorenca nedostojno pa je, če se posluži tega predmeta za zahrbtni napad na naše bivše politike in voditelje. Št. 10 »Nar. Lista* namreč piše: »Zavožena je bila dosedanja politična smer, da se v ljudskih šolah ne sme poučevati nemščina. Naši Toditelji so vpili: ven z nemščino, ali ljudstvo jo je zahtevalo. Lahko trdimo, da ne bi imeli toliko odpadnikov, ko bi bili naši voditelji ubrali drugo taktično smer in bi se kdaj posvetovali o tem perečem vprašanju z našimi narodnimi (?) strokovnjaki«. Naši bivši voditelji so morali tako ravnati, če so hoteli ime narodne stranke zaslužiti. Odložili so svoj ščit neoinadeževan in zato jim bomo vedno hvalo vedeli. Naši mladi pa izganjajo hudiča z belcebubom, nemškutarstvo z nemščino. To politiko naj razume, kdor more, mi smo preslabi. Drugo vprašanje pa, ki ga stavim svojim nasprotnikom, je, ali jim je znan kak narod bodisi v starem, srednjem ali novem veku, kateri bi bil ohranil svojo narodnost, svoj narodni jezik, potem ko si je že prisvojil jezik svojega mogočnejšega, bolj razvitega, od vlade na vsak način podpiranega soseda. Naroda, kojega masa bi govorila dva jezika, lastnega in tujega, ni, ampak vsak tak narod je še izginil popolnoma in se v močnejšem potopil. Ta usoda nas čaka, če se uresničijo naklepi naše Narodne stranke, da se bodo otroci v Ijudski šoli popolnoma (!) nemški naučili. Edino, kar nas tolaži, je, da večina pristašev nove stranke sama prav dobro ve, da to ni mogoče, ampak to je le pesek v oči, to je le mamilo, češ: »Ali vidiš, kako slabi so bili tvoji bivši voditelji. Niti nemščine ti niso privoščili. Pridruži se nam, potem se bodo tvoji otroci v ljudski šoli popolnoma nemščine priučili«. Mi ugovarjamo najodločneje proti temu, da se smatra ljudska šola kot predmet, s katerim bi se pridobivala priljubljenost pri Ijudstvu. Konečno le še par besed v obrambo. Naj mi moj nasprotnik v »Nar. Listu« dokaže zavijanjč resnice in neresnične navedbe. Če tega ne more, se postavim na stališče, da rae »Nar. List« in njegov dopisnik ne moreta žaliti. Kar se smešenja tiče, naših »mladih« ni treba smešiti, kajti oni se sami dosti smešijo s svojimi zmedenimi članki.