14 sman - st. z - 10. x. msj____________________________________________________Hfl § B   SKUPHOST
NOVOSTI IZ ZNANOSTI IN TEHNIKB
Bodoči viri energije pri nas
KAKŠNO  JE STANJE  ENERGETSKIH VIROV PRI NAS — HITER PORAST POTREB   —   ALl   B0   IMELA   JEDRSKA   EHERGIJA   V   PRIHODNOSTI
POMEMBNO VLOGO?
Na ženevskt konferenci o ato^.iaki energiji so prišli stro-kovnjaki do zaključka, da kla-stftni viri energije, reke, premog, naita Jn dr. ne bodo mogli iti v korak s porastom potrošnje v evetovnem obsegu. Uvajanje je-drske energije v gospodarstvo po&taja po tej plati neizbežno. To vprašanje je zelo pomembno za vsako državo posebej ia jl narekuje, kako hitro mora pri-četl z izkoriščanjem novega energetičnega vira. Na konfe-reaci so dali predstavniki mno-gih držav podatke o stanju ener-getl&nih virov v njihovih drža-vah. Tudl naši strokovnjaki so pripravili tako študijo In o tem podalj referat na ženevski kon-ferenci.
Kakšno je stanje pri nas glede na energetičtle vire in ali pri-pada jedrskl energijl v prihod-nosti pomembnejša vloga? . Po navadi menitno, da pred-stavlja za neko državo hldro-energija najvažnejši energetični vir. To pa za skoraj nobeno državo ne držl in tudi ne za našo. Prej bi lahko rekli, da je energija rek samo najpriprav-nejšl in najcenejši razpoložljivl vir energije.
Pri nas smo doslej izkoristill le majhen del ekonomjko upo-¦rabljive vodne sile naših rek — vsega eno •tridesetino. Toda nl treba misliti, da bi njihovo po-polno izkoriščanje lahko zado-stilo vsem našim bodočim po-trebam po energiji, kajti po-trebe stalno ln naglo rastejo. Strakovmjaki računajo, da bo pri nas rasfrla potrošnja ener-gije povprečno za 3.6% na ieto. Iz grafikona lahko povzamemo, da bodo naše potrebe energije v otodobju   1950   do  2000   narastle
Takšno   sliko   bi   kazalo   Izkoriščanje   naših   energetskib   virov
v letn 2000 v primerjavi z letom 1955, če bi hoteli zadovoljiti
narasle potrebe
petkratno, t. j. na 510 bilijonov (tisoč milijard) kalorij v letu 2000 naspro-ti 103 bilijonom leta 1955. Toda naše reke dajo lahko ob popolnem Izkarišč&nju le okrog 52 bilijcmov kalorij na leto, kar pomeni komaj desetl del patreb.
Cenitve naših bodočih potreb e-nergije upoštevajo, da bo v letu 2000 potrošnja energije na vsakega prebivalca (kar je po-goj za dvig življenjske ravni) porastla za 2,7 krat. Upoštevajo pa tudi porast števila prebival-stva, ki bo po teh cenitvah štelo leta 2000 okrog 32 milijonov, kakor je razvldno iz spodnje tabele.
Tabela porasta prebivalstva v
Jugoslavlji:
Leto           Stevilo prebivalcev v milijonih
1940                                                 15,8
1945                                                 15,4
1950                                                 16,2
1955                                                 17,7
1965                                                20,6
1975                                                23,0
2000                                                82,0
Kako je prf nas t ostaliml Viri energije?
Skupne rezerve premoga zna-šago 21.300 mUijanov ton. Le-te bodo tudi leta 2000, kakor so danes, naš glavni vir energije. Leta 2000 bo dal premog od skupnih 510 bilijonov kalori] 215 bilijonov, torej oki-og 4O°/o (danainja potrošnja znaša 91 bt-lijonav kalorij, od česar odpade na premog 51 bilijonov). Ob po-trošnji premoga, ki jo predvide-varno za leto 2000, bl naše rezer-ve premoga Izčrpali do kcnca 21. stoletja.
V našl državi bo imela nafta v prihodnosti večjo vlogo kakor danes. Danes nam daje 2,5 bili-jona kalorij, leta 2000 pa bomo lahko dobili od nje 44 bilijon-v kalorij.
Naravnl plin, les In kmetijskt lzdelki bodo dali 39 bilijonov kalorij. Naše celotne rezerve lesa dosegajo blizu 700 milijo-nov m3, "dočim znaša letoi pri-rastek okrog 20 milijoaov kubičnih raetrov.
Vsi našteti viri bodo leta 2000 lahko pokrlll okrog 7O°/o naših potreb po energiji, t. j. iz njih bomo dobili okrog 350 bilijonov kalorij, dočim bodo znašale po-trebe, kakor smo že omenili, okrog 510 bilijonov kalorij.
Ta račun nam torej kaže, da moramo neobhodno iskati nove vire energije, vendar danes ne vidimo, razen jedrske energije, nobenega drugega vira. Naša država je torej s tega stališča prlsiljena In mora skrbeti ra pridobivanje Jedrske energije, če noie, da jo doleti tako ime-novana »energetična kriza«. Sta-nje postaja še bolj resno, Je imamo pred oiml tudl daljno prihodnost, ko bodo naše rezer-ve premoga popolnoma Izčrpane.
Toda bilo b! napak misliti, da je to edini upravičen! razlog, da skrbimo za pridobivanje Jedrske energije. Le-ta namreč sama po sebi pomeni kvalitetno Cisto nov vir energije in Ima v primer-javl s klasičniml viri dokaj prednosti. Zato je pomembna za vsako državo, ne glede na nje-ne potrebe po energiji. Jetfrska energija predstavlja važen ste-ber današnjega tehničnega na-predka in je ne smemo prezret', zlastl pa ne pri nas, v soclaK-stičnl dežell.     Ing. B. Lulovič