Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44, 1994, s. 107 - 124 
GDK 383.4 
PERIODIČNO VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST 
Igor POTOČNIK* 
Izvleček 
Analizirano je periodično vzdrževanje gozdnih cest v Sloveniji v razmerah novega 
sistema financiranja vzdrževanja gozdnih cest. Različna širina vozišča in debelina 
obrabne plasti ter razdalja od peskokopa do delovišča bistveno vplivajo na skupno 
višino stroškov periodičnega vzdrževanja gozdnih cest. Že relativno majhna odstotna 
odstopanja stroškov prevoza in posipnega materiala od povprečja rezultirajo v 
velikih odstopanjih od povprečnih skupnih stroškov periodičnega vzdrževanja. 
Povprečje skupnih stroškov pri periodičnem vzdrževanju gozdnih cest velja samo na 
višjih ravneh (gozdnogospodarsko območje), za dejansko gozdno cesto pa 
najpogosteje ne. 
Ključne besede: gozdna cesta, periodično vzdrževanje, Slovenija 
PERIODICAL MAINTENANCE OF FOREST ROADS 
Abstract 
Periodical maintenance of forest roads in Slovenia in the new system of financing 
thereof has been analysed. total costs of periodical forest road maintenance is 
highly dependent on the width of a roadway, the thickness of a wearing course 
and the distance from a sand pit to a working site. Relatively small deviations 
between transport and sand costs and the average values expressed as percentage 
result in great deviations from the average total costs of periodical maintenance. 
The average of total costs for periodical maintenance of forest roads is only 
relevant on higher levels (forest management region) and usually does not hold 
true of an individual forest road .. 
Key words: forest road, periodical maintenance, Slovenia 
• mag., dipl. inž. gozd., asistent, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, 
Večna pot 83, SLO 
108 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
VSEBINA 
1 UVOD ............................................................................................. 109 
1.1 Problem ........................................................................................... 109 
1.2 Tehnologija dela pri periodičnem vzdrževanju gozdnih 
cest .................................................................................................. 109 
2 METODA DELA ......................................................................... 110 
3 REZULTATI ................................................................................. 111 
3.1 Sestava skupnih stroškov periodičnega vzdrževanja 
gozdnih cest ................................................................................... 111 
3.2 Skupni stroški periodičnega vzdrževanja ................................... 114 
3.3 Primerjava stroškov prevoza in posipnega materiala pri 
periodičnem vzdrževanju gozdnih cest ....................................... 116 
4 SKLEP ............................................................................................ 119 
5 POVZETEK ................................................................................... 120 
SUM MARY ................................................................................... 122 
VIRI ................................................................................................ 123 
1 UVOD 
1.1 Problem 
109 
Potočnik, I: Periodično vzdrževanje gozdnih cest 
Vzdrževanje gozdnih cest v Sloveniji ima na področju gozdnih prometnic 
absolutno prednost. Kljub začetem raziskovalnem delu (POTOČNIK et all. 
1991, POTOČNIK 1993a, 1993b) je še veliko nerešenih problemov. Zakon 
o gozdovih (1993) med drugim tudi določa način zagotavljanja sredstev za 
vzdrževanje gozdnih cest. Posledica tega je bila potreba po izdelavi 
kalkulacije za stroške vzdrževanja gozdnih cest (DOBRE 1994). V tej 
kalkulaciji je vzdrževanje razdeljeno na tekoče in periodično oz. investicijsko. 
Pri tekočem vzdrževanju gre za profiliranje vozišča z grederjem, ročno 
čiščenje dražnikov, čiščenje brežin in zimsko vzdrževanje, ki zajema pripravo 
ceste, pluženje snega in zimsko posipavanje voz1sca. Pri periodičnem 
vzdrževanju pa gre za nabavo, nakladanje, prevoz in razgrinjanje posipnega 
materiala ter profiliranje in komprimiranje vozišča. V tem primeru gre za 
obnovo obrabne plasti zgornjega ustroja gozdne ceste. V omenjeni 
kalkulaciji so upoštevani parametri, ki veljajo za povprečne razmere na 
gozdnih cestah v Sloveniji. V prispevku pa želimo opozoriti na širšo paleto 
dejanskih stanj, ki se kažejo v različni širini vozišča in različni debelini 
obrabne plasti ter različnih prevoznih razdaljah od peskokopa do delovišča. 
Analizo smo omejili na periodično vzdrževanje gozdnih cest. 
1.2 Tehnologija dela pri periodičnem vzdrževanju gozdnih cest 
V glavnem obstajata dve možnosti izvedbe obnove obrabne plasti gozdne 
ceste (ŠA VELl 1992). S posipavanjem lahko pričnemo na začetku ali na 
koncu odseka gozdne ceste, ki ga vzdržujemo. Prvi primer je uporaben, če 
imamo v strojni ekipi greder. Kamioni stresajo posipni material le nazaj in 
zadnji del ceste prevozijo v vzvratni vožnji. Za tem greder razgrinja gramoz 
po vozišču tako, da kamion v naslednjem ciklusu že pelje po splaniranem 
vozišču in ga z lastno težo utrjuje oz. komprimira. V praksi se pogosto 
pojavlja, da na ta račun povsem izpustijo uvaljanje. Posledica tega je 
valovito vozišče in nastanek kolesnic. Zato je treba vozišče še uvaljati. V 
drugem primeru v strojni skupini greder ni potreben takoj. Kamioni 
pričnejo dovažti posipni material na konec gozdne ceste, ki ga v vzvratni 
110 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
vožnji razpotegnjeno stresajo. V naslednjem ciklusu se dovoz in stresanje 
materiala nadaljujeta od tam, kjer se je končalo v prejšnjem. Po končanem 
navozu greder razgrne posipni material in ga profilira v zahtevani prečni 
profil. Pri tem grederju pomaga cestar, ki z lopato odstranjuje neprimerno 
(preveliko) kamenje in ureja dele vozišča, ki ga greder z desko ne doseže. 
Obvezno pa mora tem opravilom na koncu slediti še valjar. 
Pri uvaljanju mora biti posipni material primemo vlažen. Vlažnost (naravna 
ali umetno dodana) zmanjšuje medsebojno trenje zrn pri komprimiranju. 
Tako dosežemo boljše in hitrejše uvaljanje, poleg tega pa se zrna tudi manj 
lomijo in drobijo. Posamezno zrno posipnega materiala je pri uvaljanju 
izpostavljeno pritisku, upogibu, strigu in torziji. Če je valjar pretežak, pride 
do prevelikega drobljenja in granulacija bi se spremenila v škodo kvalitete 
makadama. Povečala bi se količina drobnejših frakcij, ne da bi pri tem 
prišlo do boljšega medsebojnega zaklinjanja posipnega materiala. 
2 METODA DELA 
Kot osnova Je služila 
vzdrževanja gozdnih cest. 
obrabne plasti. To skupaj 
gozdne ceste. Pri prevozu 
trajanje ciklusa kamiona z 
že omenjena kalkulacija stroškov periodičnega 
Le-ta upošteva širino posipanja 3.6 m in 6 cm 
pomeni 216 m3 posipnega materiala za 1 km 
je šteta prevozna razdalja 8 km in povprečno 
kesonom 6 m3 1.32 ure. Normativi in stroški za 
delo posameznih strojev so prikazani v preglednici l. 
111 
Potočnik, I.: Periodično vzdrževanje gozdnih cest 
Preglednica 1: Normativi in stroški dela s stroji pri periodičnem vzdrževanju 
gozdnih cest 
Postavka Namen Normativ Cena (SIT/enoto) 
Material posipanje 0.216 m3/m' 858 SIT/m3 
Bal(er nakladanje 0.03 h/m3 3.517 SIT/h 
Kamion orevoz materiala 1.32 h/ciklus 2.745 SIT/h 
Greder razgrinianie 0.013 h/m3 4.215 SIT/h 
Greder orofiliranie 0.002 h/m2 4.215 SIT/h 
Valjar komprimiranie 0.005 hm2 2.220 SIT/h 
V kalkulaciji ni upoštevan cestar kot pomoč pri grederju, v naši raziskavi 
pa smo ga upoštevali z normativom O.OS h/m3 in 1.052 SIT/h. 
V analizi smo razširili tehnične dejavnike, ki vplivajo na skupno v1smo 
stroškov periodičnega vzdrževanja. Analizirali smo debelino obrabne plasti 6, 
8 in 10 cm, širino vozišča 3.3, 3.6 in 3.9 m ter razdalje prevoza posipnega 
materiala (v nadaljevanju prevozne razdalje) od 2 do 24 km v korakih po 
2 km. Za vsako tako kombinacijo smo izračunali skupne stroške 
periodičnega vzdrževanja in njihovo strukturo. V ta namen smo izdelali 
računalniški algoritem, ki nam je omogočil omenjeno simulacijo in dal 
zahtevane rezultate. Tako smo ugotavljali odvisnost deleža posameznih 
stroškov od prevozne razdalje pri določeni debelini obrabne plasti in 
določeni širini vozišča. Ugotavljali smo velikost skupnih stroškov periodičnega 
vzdrževanja v odvisnosti od prevozne razdalje in debeline obrabne plasti in 
širine vozišča. Primerjali smo tudi stroške prevoza in posipnega materiala za 
različne širine vozišča in prevozne razdalje pri dani debelini obrabne plasti. 
3 REZULTATI 
3.1 Sestava skupnih stroškov periodičnega vzdrževanja gozdnih cest 
Zaradi preglednosti in enostavnosti bomo v tem delu analizirali Je primer, 
da je debelina obrabne plasti 6 cm in širina vozišča 3.6 m. Simulirali smo 
seveda tudi vseh ostalih osem kombinacij (skupaj = 3 debeline obrabne 
plasti x 3 širine vozišča = 9 kombinacij), rezultate teh simulacij pa bomo 
uporabili v naslednjih poglavjih. 
112 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Preglednica 2: Delež posameznih postavk v skupnih stroških periodičnega 
vzdrževanja (širina vozišča 3.6 m in debelina obrabne plasti 
6 cm) 
Prevozna Delo s posameznimi stroji 
razdalja Bager Greder Valjar Kamion Gramoz Cestar Skupaj 
(km) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 
2 6.1 11.3 10.7 19.21 49.64 3.05 100.00 
4 5.75 10.65 10.09 23.84 46.79 2.88 100.00 
6 5.44 10.07 9.54 27.97 44.25 2.73 100.00 
8 5.16 9.55 9.05 31.68 41.98 2.58 100.00 
10 4.91 9.09 8.61 35.02 39.92 2.45 100.00 
12 4.68 8.66 8.21 38.06 38.06 2.33 100.00 
14 4.47 8.28 7.84 40.82 36.36 2.23 100.00 
16 4.28 7.92 7.51 43.34 34.81 2.14 100.00 
18 4.11 7.6 7.2 45.66 33.39 2.04 100.00 
20 3.94 7.3 6.92 47.8 32.07 1.97 100.00 
22 3.8 7.02 6.65 49.77 30.86 1.90 100.00 
24 3.66 6.77 6.41 51.6 29.74 1.82 100.00 
26 3.53 6.53 6.19 53.31 28.69 1.75 100.00 
Od vseh postavk bistveno izstopata deleža stroškov prevoza in posipnega 
materiala. Z razdaljo delež stroškov prevoza v skupnih stroških periodičnega 
vzdrževanja narašča, delež stroškov posipnega materiala pa se z prevozno 
razdaljo zmanjšuje. Ker se je ta zakonitost pojavljala v vseh kombinacijah, 
ki smo jih simulirali, bomo nadaljnje analize dodatno omejili le na stroške 
prevoza in posipnega materiala. Kot primer grafičnega prikaza razmerja 
deležev stroškov posameznih postavk glede na prevozno razdaljo na 
grafikonu 1 prikazujemo kombinacijo širine vozišča 3.6 m in debelino 
obrabne plasti 10 cm. 
Vse postavke razen stroškov prevoza in posipnega materiala predstavljajo 
vsaka zase manj kot 10 % skupnih stroškov periodičnega vzdrževanja 
gozdnih cest. Ko smo primerjali vseh devet različnih situacij med seboj, 
smo ugotovili, da so si grafikoni med seboj podobni, nekateri pa celo 
enaki; enaki so tisti, pri katerih je debelina obrabne plasti enaka (6, 8 ali 
10 cm), podobni pa so si, če je širina vozišča enaka, spreminja pa se 
113 
Potočnik, L: Periodično vzdrževanje gozdnih cest 
debelina obrabne plasti. V tem primeru so črte posameznih grafikonov med 
seboj vzporedne. Najvišje krivulje dajejo debelejše obrabne plasti in obratno, 
nižje ležeče krivulje dajejo tanjše obrabne plasti. 
60 
> 40 
~ g 30 
<ll 
>t-:1 20 
o 
v 
"O 
Grafikon 1: 
----+-- ha ge r 
-x- greder 
---..- valjar 
--o-- kamion 
----<>-- posipni mat. 
2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 ----ts--- cestar 
prevozna razdalja (km) 
Deleži posameznih stroškovnih postavk pri periodičnem 
vzdrževanju gozdnih cest - širina vozišča 3.3 m in debelina 
obrabne plasti 1 O cm 
Največji postavki (stroški prevoza in posipnega materiala) prikazujemo na 
grafikonih 2 in 3 bolj natančno. Delež stroškov prevoza v skupnih stroških 
obnove obrabne plasti narašča od približno 20 % pri 2 km prevozne 
razdalje do več kot 50 % pri 26 km prevozne razdalje. Krivulje te 
odvisnosti za različne debeline obrabne plasti pa so pahljačaste; najnižja 
krivulja predstavlja najtanjšo, najvišja pa najdebelejšo obrabno plast. Delež 
stroškov posipnega materiala v skupnih stroških obnove obrabne plasti se z 
večjo prevozno razdaljo zmanjšuje; od več kot 50 % pri 2 km do približno 
30 % pri 26 km prevozne razdalje. Krivulje, ki predstavljajo te odvisnosti 
za različne debeline obrabne plasti, so pahljačaste, vendar so stisnjene v 
ravno nasprotno stran kot krivulje deležev prevoza. Prav tako je pri 
stroških posipnega materiala najnižja krivulja pri najtanjši debelini obrabne 
plasti in najvišja pri najdebelejši obrabni plasti. 
114 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
60 
- 50 ~ ._.. 
J 40 30 E ... .. 
>N 20 
~ 10 .,, 
o 
Grafikon 2: 
60 
- 50 ~ ._.. 
] 40 ... 30 E ... .. 
>N 20 
Q) 
"i) 
10 .,, 
o 
Grafikon 3: 
2 
2 
10 cm 
8 cm 
6 cm 
4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 
prevozna razdalja (km) 
Delež stroškov prevoza pri periodičnem vzdrževanju gozdnih 
10 cm 
6 cm 
4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 
prevozna razdalja (km) 
Delež stroškov posipnega materiala pri periodičnem 
vzdrževanju gozdnih cest 
3.2 Skupni stroški periodičnega vzdrževanja 
Pri izračunu skupnih stroškov periodičnega vzdrževanja smo upoštevali vse 
postavke, ki izhajajo iz osnovne kalkulacijske sheme in dodatno še cestarja 
kot pomoč pri delu grederja. S tehnološkega vidika je to potrebno, čeprav 
osnovna kalkulacija tega posebej ne upošteva. Prav tako smo upoštevali, da 
je ves posipni material treba plačati in ne samo 25 %, kot predpostavlja 
115 
Potočnik, I: Periodično vzdrževanje gozdnih cest 
osnovna kalkulacija. Simulacija je torej izvedena na tehnološko m 
ekonomsko popolnost kapacitet in stroškov. Zaradi tega so tudi primerljivi 
rezultati simulacije z osnovno kalkulacijo višji (širina vozišča 3.6 m, debelina 
obrabne plasti 6 cm in prevozna razdalja 8 km). 
Skupni stroški periodičnega vzdrževanja naraščajo s prevozno razdaljo. Vseh 
devet simuliranih situacij predstavlja šop premic, ki se razpirajo z večjo 
prevozno razdaljo (grafikon 4). Najvišje ležeče tri črte predstavljajo najvišje 
stroške periodičnega vzdrževanja za debelino obrabne plasti 10 cm. Najvišja 
od teh treh premic predstavlja simulacijo s širino 3.9 m in najnižja 
simulacijo s širino vozišča 3.3 m. Analogno predstavljajo tudi šopi treh 
premic za debelino obrabne plasti 8 oz. 6. cm. 
1,200,000 
p 1,000,000 .... 
tf.l -:;;a 800,000 
8 600,000 
tl 
·= 400,000 CI. 
::, 
200,000 ~ 
o 
2 4 6 
10cm 
8cm 
6cm 
8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 
prevozna razdalja (km) 
Grafikon 4: Skupni stroški periodičnega vzdrževanja gozdnih cest 
Skupni stroški periodičnega vzdrževanja kilometra gozdne ceste so, odvisno 
od simulacije, v zelo velikem razponu od 342.000 SIT/km do več kot 
1.100.000 SIT/km. Rezultati simulacij so prikazani v preglednici 3. Dodatno 
pojasnilo zahteva varianta 6 cm/3.6 m in 8 km prevozne razdalje, kjer 
skupni stroški periodičnega vzdrževanja znašajo 441.493 SIT/km. To je 
bistveno več (skoraj 66 % ) od osnovne kalkulacije, ki znaša 266.479 
SIT/km. To razliko je hitro moč pojasniti z rezultati iz prejšnjih poglavij. 
Ker posipni material predstavlja zelo pomemben delež v skupnih stroških 
periodičnega vzdrževanja, strošek zanj bistveno vpliva na končni rezultat. V 
osnovni kalkulaciji je upoštevano, da je treba le 1/4 posipnega materiala 
116 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
plačati, v naši simulaciji pa stroški nabave posipnega materiala nastopajo 
kot polna postavka. Manjši del razlike pripisujemo tudi stroškom dela 
cestarja, ki jih simulacije upoštevajo, osnovna kalkulacija pa ne. 
Poleg tega pa gre del razlike pripisati tudi trajanju povprečnega ciklusa 
prevoza s kamionom. Izračun med drugim temelji tudi na povprečnih 
hitrostih kamiona po cesti in po delovišču. Čeprav se na prvi pogled 
majhne razlike (nekaj odstotkov) v trajanju povprečnega ciklusa prevoza s 
kamionom zdijo zanemarljive, le-te zaradi visokega deleža prevoza v skupnih 
stroških periodičnega vzdrževanja prinesejo razliko do 10.000 SIT/km. Zaradi 
tega je treba biti pri izdelavi lastnih kalkulacij izredno previden oz. znati 
razložiti odstopanja od osnovne kalkulacije periodičnega vzdrževanja. 
3.3 Primerjava stroškov prevoza in posipnega materiala pn 
periodičnem vzdrževanju gozdnih cest 
Stroški posipnega materiala so neodvisni od prevozne razdalje, stroški 
prevoza pa z razdaljo pahljačasto naraščajo - odvisno od širine vozišča in 
neodvisno debeline obrabne plasti, ki vpliva na potrebno količino posipnega 
materiala. Neodvisno pa se pojavlja presečišče med črto stroškov prevoza in 
posipnega materiala pri 12 km, kjer so si stroški absolutno enaki. Podobno 
smo ugotovili tudi pri grafikonu 1, kjer sta si deleža obeh postavk enaka. 
Pri razdaljah, manjših od 12 km, je pri upoštevanih prevoznih zmogljivostih 
strošek prevoza manjši od stroška posipnega materiala (ki ga je treba vsega 
plačati). Pri razdaljah nad 12 km pa se strošek prevoza vse bolj veča glede 
na strošek posipnega materiala, ki ostaja konstanten. Te zakonitosti so 
prikazane na grafikonu 5. 
117 
Potočnik, l: Periodično vzdrževanje gozdnih cest 
Preglednica 3: Skupni stroški periodičnega vzdrževanja glede na različno 
debelino obrabne plasti, širino vozišča in prevozno razdaljo 
(SIT/km) 
Prevozna Debelina obrabne plasti (cm) / širina vozišča (m) 
razdalja 
(km) 6cm/3.3m 8cm/3.3m 10cm/3.3m 6cm/3.6m 8cm/3.6m 10cm/3.6m 
2 342.230 434.823 527.417 373.341 474.353 575.364 
4 363.054 462.589 562.124 396.059 504.642 613.226 
6 383.878 490.354 596.831 418.776 534.932 651.088 
8 404.702 518.120 631.537 441.493 565.222 688.950 
10 425.526 545.885 666.244 464.210 595.511 726.812 
12 446.350 573.651 700.951 486.928 625.801 764.674 
14 467.174 601.416 735.658 509.645 656.030 802.536 
16 487.999 629.182 770.365 532.362 686.380 840.398 
18 508.823 656.947 805.072 555.079 716.670 878.260 
20 529.647 684.713 839.779 577.797 746.959 916.122 
22 550.471 712.478 874.486 600.514 777.249 953.984 
24 571.295 740.244 909.193 623.231 807.539 991.846 
26 592.119 768.009 943.899 645.948 834.000 1.029.709 
Prevozna Debelina obrabne plasti (cm) / širina 
razdalja vozišča (m) 
(km) 6cm/3.9m 8cm/3.9m 10cm/3.9m 
2 404.453 513.882 623.311 
4 429.064 546.696 664.326 
6 453.674 579.510 705.345 
8 478.284 612.323 746.362 
10 502.895 645.137 787.380 
12 527.505 677.951 828.397 
14 552.115 710.765 869.414 
16 576.726 743.578 910.431 
18 601.336 776.392 951.449 
20 625.946 809.206 992.466 
22 650.557 842.020 1.033.483 
24 675.167 874.834 1.074.500 
26 699.777 907.647 1.115.518 
118 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
E' 
e 
1 
E' 
e 
1 
E' 
700,000 
600,000 
500,000 
400,000 
300,000 
200,000 
100,000 
o 
700,000 
600,000 
500,000 
400,000 
300,000 
200,000 
100,000 
o 
700,000 
600,000 
500,000 
~ 400,000 
~ 300,000 
11 
200,000 
100,000 
....... , .... ,..., ,.,. 
2 6 
...... .... 3.9•·:: 
.. um--· ,_,., 
2 6 
Debelina obrabne plasti 6 cm 
caal:olt strolkO'f 
10 12 14 16 18 
prcvoma razdalja (km) 
Debelina obrabne plasti 8 cm 
cadost strollol' 
10 12 14 16 18 
prevozna razdalja (km) 
Debelina obrabne plasti 10 cm 
20 22 
20 22 
,, .... , .... , .... ,.,_ 
24 26 
,, .... ___ 
J.9:m--
3.6-1--,_,., 
24 26 
...... -------, .... -------
3.6m ----
3.Jta 
o -1-----+--+---+---->---+----+--+---+------<---+----+-~ 
Grafikon 5: 
10 12 14 16 18 20 22 24 26 
prevozna razdalja (km) 
Primerjava stroškov prevoza in posipnega materiala pri 
periodičnem vzdrževanju gozdnih cest 
4 SKLEP 
119 
Potočnik, I: Periodično vzdrževanje gozdnih cest 
Z oddaljenostjo peskokopa od delovišča delež stroškov prevoza v skupnih 
stroških periodičnega vzdrževanja narašča, delež stroškov posipnega materiala 
pa se zmanjšuje. Pri simulaciji, ki upošteva širino vozišča 3.6 m in debelino 
obrabne plasti 6 cm, delež stroškov prevoza v skupnih stroških obnove 
obrabne plasti narašča od približno 20 % pri 2 km prevozne razdalje do 
več kot 50 % pri 26 km prevozne razdalje. Delež posipnega materiala v 
skupnih stroških obnove obrabne plasti se z večjo oddaljenostjo peskokopa 
zmanjšuje ( od več kot 50 % pri 2 km do približno 30 % pri 26 km 
prevozne razdalje). 
Skupni stroški periodičnega vzdrževanja kilometra gozdne ceste znasaJO od 
342.000 SIT/km do več kot 1.100.000 SIT/km. Stroški posipnega materiala 
so neodvisni od prevozne razdalje, stroški prevoza pa z razdaljo pahljačasto 
naraščajo. Neodvisno od vsega pa se pojavlja presečišče med črto stroškov 
prevoza in posipnega materiala pri 12 km, kjer so si stroški absolutno 
enaki. 
S paleto različnih situacij smo želeli predstaviti razsežnost problematike 
periodičnega vzdrževanja gozdnih cest. Namenoma se nismo dotikali 
področja normativov gradbenih strojev in kalkulacij delovnih ur za njih, ki 
zaradi specifičnosti dela (prevoz do delovišča, izkoriščenost strojev itd.) 
ostajajo predmet raziskovanja za v bodoče. Posamezne simulirane situacije 
se v končnem rezultatu (stroški periodičnega vzdrževanja na kilometer 
gozdne ceste) tako razlikujejo, da priznana kalkulacija velja res samo za 
"povprečne razmere". Že relativno majhna odstotna odstopanja glavnih 
nosilcev stroškov (prevoz in posipni material) od povprečja rezultirajo v 
velikih odstopanjih od povprečnega končnega rezultata. Zato je treba pri 
periodičnem vzdrževanju gozdnih cest zagotoviti optimalnost vlaganj za vsako 
gozdno cesto ali celo odsek gozdne ceste posebej. Posamezne gozdne ceste 
je zato treba obravnavati individualno, ker so povprečni stroški vzdrževanja 
le približek dejanskemu stanju. Povprečje vzdrževalnih stroškov, katere 
priznava država, je torej resnično le povprečje in velja samo na višjih 
nivojih (gozdnogospodarsko območje). 
120 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
5 POVZETEK 
Vzdrževanje gozdnih cest v Sloveniji ima na področju gozdnih prometnic 
absolutno prednost. Kljub začetem raziskovalnem delu je še veliko nerešenih 
problemov. 
Zakon o gozdovih med drugim tudi določa način zagotavljanja sredstev za 
vzdrževanje gozdnih cest. Posledica tega je bila potreba po izdelavi 
kalkulacije za stroške njihovega vzdrževanja. V njej so upoštevani parametri, 
ki veljajo za povprečne na gozdnih cestah v Sloveniji. 
V prispevku želimo opozoriti na široko paleto dejanskih stanj, ki se kažejo 
v različni širini vozišča in različni debelini obrabne plasti ter različnih 
prevoznih razdaljah od peskokopa do delovišča. Analiza je omejena na 
periodično vzdrževanje gozdnih cest. Kot osnova raziskavi je služila že 
omenjena kalkulacija stroškov periodičnega vzdrževanja gozdnih cest. 
Analizirali smo debelino obrabne plasti 6, 8 in 10 cm, širino vozišča 3.3, 
3.6 in 3.9 m ter razdalje prevoza posipnega materiala od 2 do 24 km v 
koraku po 2 km. Za vsako tako kombinacijo smo izračunali skupne stroške 
periodičnega vzdrževanja in njihovo strukturo. V ta namen smo izdelali 
računalniški algoritem, ki nam je omogočil omenjeno simulacijo in dal 
zahtevane rezultate. 
Od vseh postavk pri periodičnem vzdrževanju gozdnih cest bistveno izstopata 
deleža stroškov prevoza in posipnega materiala. Z razdaljo delež stroškov 
prevoza v skupnih stroških periodičnega vzdrževanja narašča, delež stroškov 
posipnega materiala pa se s prevozno razdaljo zmanjšuje. Rezultati simulacij 
so si med seboj podobni, zato predstavljamo le situacijo z širino vozišča 3.6 
m in debelino obrabne plasti 6 cm. Delež stroškov prevoza v skupnih 
stroških obnove obrabne plasti narašča od približno 20 % pri 2 km 
prevozne razdalje do več kot 50 % pri 26 km prevozne razdalje. Delež 
posipnega materiala v skupnih stroških obnove obrabne plasti se z večjo 
prevozno razdaljo zmanjšuje; od več kot 50 % pri 2 km do približno 30 % 
pri 26 km prevozne razdalje. 
121 
Potočnik, I.: Periodično vzdrževanje gozdnih cest 
Stroški posipnega materiala so neodvisni od prevozne razdalje, stroški 
prevoza pa z razdaljo pahljačasto naraščajo • odvisno od širine vozišča in 
neodvisno debeline obrabne plasti, ki vpliva na potrebno količino posipnega 
materiala. Neodvisno pa se pojavlja presečišče med črto stroškov prevoza in 
posipnega materiala pri 12 km, kjer so si stroški absolutno enaki. Pri 
razdaljah, manjših od 12 km, je pri upoštevanih prevoznih zmogljivostih 
strošek prevoza manjši od stroška posipnega materiala (ki ga je treba vsega 
plačati). Pri razdaljah nad 12 km pa se strošek prevoza vse bolj veča glede 
na strošek posipnega materiala, ki ostaja konstanten. 
Posamezne simulirane situacije se v končnem rezultatu (stroški periodičnega 
vzdrževanja na kilometer gozdne ceste) tako razlikujejo, da priznana 
kalkulacija velja res samo za "povprečne razmere". Že relativno majhna 
procentualna odstopanja glavnih nosilcev stroškov (prevoz in posipni 
material) od povprečja rezultirajo v velikih odstopanjih od povprečnega 
končnega rezultata. Povprečje vzdrževalnih stroškov, ki jih priznava država, 
je torej samo povprečje in velja samo na višjih nivojih (gozdnogospodarsko 
območje), za posamezno gozdno cesto ali odsek pa redko. 
122 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
SUMMARY 
The topic of forest road maintenance in Slovenia has become of utmost 
importance at least in the field of forest communications. Despite the 
research work performed there are stili a lot of unsolved problems. 
Among other things, the Forest Act also defines the way for providing the 
funds intended for forest road maintenance. Therefore, a preliminary 
calculation of costs was necessary. It included parameters relevant for the 
average costs of forest road maintenance in Slovenia. 
The article tries to point out a great variety of situations reflected in 
various widths of roadways, various thickness values of wearing course and 
different distances from a sand pit to a working site. The analysis has 
been limited to periodical maintenance of forest roads. The basis for the 
research was represented by the already mentioned calculation of costs for 
periodical forest road maintenance. 
Wearing course thickness of 6 cm, 8 cm and 10 cm, roadway width of 3.3 
m, 3.6 m and 3.9 m and sand transport distances from 2 km to 24 km in 
a 2 km-step were the object of the analysis. The total costs of periodical 
maintenance and their structure were calculated for each suck combination. 
A computer algorithm had been elaborated for this purpose in order to 
enable the above mentioned simulation yielding the required results. 
Of ali the items within a periodical maintenance of forest roads the shares 
of transport and sand costs are by far the greatest ones. The share of 
transport within the total costs of periodic maintenance increases with the 
distance yet the share of costs for sand decreases with transport distance. 
Simulation results are similar, therefore only the situation with a roadway 
width of 3.6 m and a wearing course thickness of 6 cm is being presented. 
The share of transport costs within the total costs for the restoration of a 
wearing course increases from approximately 20 % at a 2 km Jang 
transport distance to more than 50 % at that of 26 km. The share of the 
costs far sand within the tata! costs for the restoration of a wearing course 
decreases with a longer transport distance; from more than 50 % at 2 km 
to approximately 30 % at 26 km of a transport distance. 
123 
Potočnik, l.: Periodično vzdrževanje gozdnih cest 
The total costs of periodical maintenance of 1 km of a forest road cover -
depending on simulation - a wide range, from 342.000 SIT/km to more 
than 1.100.000 SIT/km. The costs for sand are independent from transport 
distance, yet the cost of transport increase with the distance in a fan-Iike 
way - depending on the width of a roadway and independent of the 
thickness of a wearing course. The thickness of a wearing course, however, 
has an indirect impact on the quantity of sand required. This is also 
reflected by the parallel curves representing sand costs and uphill transport 
with a thicker wearing course. Independently therefrom, there emerges the 
intersection point between the curve representing transport costs and sand 
costs at 12 km, where the costs are identical. Taking into account transport 
capacity, transport costs are lower than t.hose of sand (the entire quantity 
has to be paid) at the distances shorter than 12 km. At those over 12 
km, transport costs constantly and progressively increase compared with the 
costs of sand which are constant. 
Individual simulated situations differ in the fina! result (the costs of 
periodical maintenance per kilometre of a forest road) so much that the 
accepted calculation holds only good of "the average conditions". Already 
relatively small deviations of the main cost reasons (transport and sand) 
expressed as percentage from the average values result in considerable 
deviations from the average fina) result. The average maintenance costs 
recognised by the state is merely the average and only reflects the 
situation on higher levels /forest managing region); very seldom it holds 
good of an individual forest road or section. 
VIRI 
DOBRE, A., 1994. Kalkulacija za stroške vzdrževanja gozdnih cest. - Tipkopis. -
Ljubljana. 
DRETNIK, D., 1984. Sodobna gradnja in vzdrževanje gozdnih cest. I. del. -
Tipkopis. Slovenj Gradec. 
EDLING, P., 1972. Maintenace of roads, culverts and bridges. Symposium of forest 
road construction and maintenance techniques. Economic commission for Europe 
/ FAO ! ILO. Sopron, Hungary. 
FREY, A., 1981. Waldstrassenprojckticrung und spaeterer Unterhalt. - Der 
Schweizer Foerster, 3, s. 124-133. 
124 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
KUONEN, V., 1983. Wald- und Gueterstrassen. - Ziirich. 
LIENART, S., 1983. Zustand, Unterhalt und Ausbau von Wald - und 
Gueterstrassen. - Zuerich, s. 96. 
NOWAKOWSKA • MORYL, J., 1987. Inzinieria lesna - Gruntoznawstwo drogowe 
- Projektowanie drog. - Krakow. 
POTOČNIK, I. / ŠINKO, M. / WINKLER, I., 1991. Ekonomska narava naložb v 
gozdne ceste. - Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38, s. 199-234. 
POTOČNIK, I., 1993a. Ekonomski vidiki vzdrževanja gozdnih cest. - Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 41, s. 155-171. 
POTOČNIK, I., 1993b. Poškodbe zgornjega ustroja gozdnih cest. - Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 42, s. 217-235. 
SCHOENAUER, H., 1979. Instandhaltung und Instandsetzung von Forststrassen. -
Allgemeine Forstzeitung, 3, s. 52-53. 
ŠA VELJ, M., 1992. Gozdno gradbeništvo. - Zavod Republike Slovenije za šolstvo 
in šport, Ljubljana. 
1967. Zgornji ustroj cest - načini utrditve. - Skupnost cestnih podjetij SRS, 
Ljubljana. 
1993. Zakon o gozdovih. Ur. l. RS št. 30/93.