GDK: 377.44:302:305:307:(497.12*05) 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev 
v razmerah Visokega Krasa 
Appropriateness of the Use of New Skidding Me ans in the Conditions 
of the High Karst 
Igor BIZJAK*, Borut DEBEVC**, Aleš KLEMENC***, Anton SMREKAR**** 
Izvleček 
Bizjak, 1., Debevc, B., Klemenc, A. , Smrekar, 
A. : Primernost uporabe novih spravil nih sredstev 
v razmerah Visokega Krasa. Gozdarski vestnik, 
št. 2/1994. V slovenščini , s povzetkom v angleš-
čini , cit. lit. 17. 
Članek obravnava problematiko uvajanja novih 
spravilnih sredstev v proizvodnjo na območju 
Gozdnega gospodarstva Postojna. Podane so 
njihove tehnične lastnosti ter medsebojne primer-
jave učinkovitosti , gospodarnosti in ergonomske 
ustreznosti. 
Raziskava je pokazala, da lahko adaptiran 
kmetijski traktor TORPEDO TD-75A ter zgibnika 
IWAFUJI T-30 in IWAFUJI T-41 uspešno nado-
mestijo do zdaj uporabljena spravilna sredstva 
IMT-561 in BELT GV-70. 
Ključne besede: spravilo lesa, spravilna sred-
stva. 
PREDGOVOR 
PREFACE 
Raziskava je nastala na pobudo Goz-
dnega gospodarstva Postojna, ki se je v 
letu 1992 odločilo nadomestiti že izrabljen 
adaptiran kmetijski traktor IMT-561 in zgib-
nik BELT GV -70 z modernejšimi spravilnimi 
sredstvi, in sicer s TORPEDOM TD-75A, 
IWAFUJ 1 T -30 ter IWAFUJ 1 T -41. Je sinteza 
štirih diplomskih nalog, ki so z medsebojno 
primerljivimi metodami raziskovanja po-
iskale odgovore o upravičenosti omenjene 
investicije. 
Raziskavo je financiralo GG Postojna. 
Za sodelovanje pri izvedbi terenskih sne-
• l. B., dipl. inž, gozd., **B. D., dipl. inž. gozd., 
••• A. K., dipl. inž. gozd., **** A. S. dipl. inž. gozd., 
Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, 
Vojkova 9, SLO 
58 Gozd V 52, 1994 
Synopsis 
Bizjak, 1., Debevc, B., Klemenc, A., Smrekar, 
A.: Appropriateness of the Use of New Skidding 
Means in the Conditions of the High Karst. Go-
zdarski vestnik, No. 2/1994. ln Slovene with a 
summary in English, lit. quo!. 17. 
The tople of introducing new skidding means 
into the production in the area of the Postojna 
Forest Enterprise is being dealt with by the article. 
Their technical characteristics and the results of 
a comparison as to efficiency, economy and 
ergonomic suitability are also given. 
The research has shown that the IMT-561 and 
the BELT GV-70 skidders used up tili now can 
successfully be replaced by the adapted TOR-
PEDO TD-75A agricultural tractor and the IWA-
FUJI T-30 and the IWAFUJI T-41 logging skid-
ders. 
Key words: wood skidding, skidding means. 
manj, računalniški obdelavi podatkov ter 
analizi rezultatov se vsem njihovim strokov-
njakom iskreno zahvaljujemo. 
Posebna zahvala gre tudi našemu men-
torju prof. dr. Iztoku Winklerju za strokovno 
usmerjanje in koristne napotke. 
1 UVOD 
1 INTRODUCTION 
Izbira ustrezne tehnologije dela pri prido-
bivanju lesa v pogojih sonaravnega gospo-
darjenja in vse bolj ostrih ekoloških omejitev 
je zelo zahtevna. Smisel razvoja gozdarske 
tehnike namreč ni le v povečanju učinkov 
ter zmanjševanju stroškov. Vse večji pou-
darek namenjamo tudi humanizaciji gozdar-
skih del, kjer gre za prilagajanje delovnih 
sredstev človeku in njegovim zmogljivostim, 
ter optimalni medsebojni uskladitvi tehnič­
nih sredstev in naravnih zakonitosti. 
če na kratko povzamemo, so temeljni 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
cilji, ki jih skuša gozdna tehnika doseči, 
predvsem (KOŠIR 1992): 
- uresničevanje smotrov gospodarjenja 
na način, ki pomeni kar najmanjše tveganje 
za širše okolje, za človeka v delovnem 
sistemu in družbo; 
- uresničevanje smotra gospodarjenja z 
gozdom.na racionalen način s čim manjšo 
porabo energije, časa in sredstev. 
Med gozdno tehniko seveda spadajo tudi 
raznovrstna spravilna sredstva, ki jih upo-
rabljamo pri še vedno najzahtevnejši in · 
najdražji fazi proizvodnje - spravilu lesa. 
Prav razvoj le-teh je dosegel v zadnjh letih 
nov kvalitetnejši razmah predvsem v smeri 
večje usklajenosti in prilagojenosti goz-
dnemu ekosistemu. 
Temu razvoju sledijo tudi na Gozdnem 
gospodarstvu Postojna, zato so se odločili 
v letih 1992 ter 1993 uvesti v proizvodnjo 
adaptiran kmetijski traktor TORPEDO TD-
75A (v nadaljevanju TORPEDO) in zgibni 
traktor IWAFUJI T-30, ki naj bi nadomestil 
IMT-561, ter zgibnik IWAFUJI T-41, ki naj 
bi nadomestil BELT GV-70. Gre za spra-
vilna sredstva, ki bi lahko v naših ekološko 
občutljivih in raznovrstnih gozdovih pred-
stavljala pozitivno novost. 
Takoj je seveda nastala potreba po raz-
novrstnih podatkih, ki so nujno potrebni za 
normalen potek dela v gozdni proizvodnji. 
Izražene so bile tudi želje po pridobitvi čim 
popolnejše slike o zmogljivostih, značilno­
stih in splošnem delovanju prej omenjenih 
spravilnih sredstev. 
Namen obširne raziskave je bil ugotoviti 
učinkovitost, uporabnost ter gospodarnost 
posameznih delovnih sredstev v razmerah 
Visokega Krasa. Z njihovo medsebojno pri-
merjavo ter primerjavo z že prej preizkuša-
nima IMT-561 in BELT GV-70 smo hoteli 
podati primernost uporabe v posameznih 
delovnih razmerah. 
Pomemben del raziskave je predstavljala 
tudi primerjava zbiranja in rampanja lesa z 
zgibnikom IWAFUJI T-41, pri čemer smo 
najprej opravili snemanja količinskih in ča­
sovnih vrednosti spravila lesa brez uporabe 
naprave za daljinsko radijsko upravljanje 
villa, pozneje pa še z uporabo naprave za 
daljinsko upravljanje villa. 
S celovito ergonomsko presojo posame-
znih delovnih sredstev smo hoteli ugotoviti 
stopnjo njihove ergonomske ugodnosti ozi-
roma neugodnosti. 
Dobljeni odgovori na zastavljena vpraša-
nja bi omogočili strokovno utemeljen na-
daljni izbor spravilnih sredstev. 
2 OPIS TEHNIČNIH SREDSTEV 
2 THE DESCRIPTION OF TECHNICAL 
EQUIPMENT 
Zgibalniki so specializirani gozdarski 
stroji, namenjeni izključno za delo v gozdu, 
in sicer za spravilo lesa. Tej delovni fazi so 
prilagojeni v vseh bistvenih lastnostih. Zgib-
nika IWAFUJI T-41 in IWAFUJI T-30 sta 
proizvod japonske tovarne IWAFUJI in sta 
se že dobro uveljavila v srednjeevropskem 
prostoru. 
TORPEDO je univerzalni kmetijski trak-
tor, proizveden v reški tovarni motornih 
vozil Torpedo. Celotno nadgradnjo traktor-
ja, ki je potrebna za delo v gozdu, je 
izdelalo podjetje LIV Postojna. Ta traktor 
ima pogon na zadnji dve kolesi z možnostjo 
vklopa prednjih dveh hidravlično krmiljenih 
koles. Poleg druge nadgradnje je opremljen 
tudi s prednjo rampno desko. 
Omenjena spravilna sredstva se pri nas 
uporabljajo šele kratek čas, še posebej 
zgibniki IWAFUJI. Le-ti se od dozdaj upo-
rabljenih zgibnikov bistveno razlikujejo po 
moči, velikosti in drugih pomembnih lastno-
stih. 
2.1 Opis tehničnih značilnosti naprave 
za daljinsko upravljanje villa 
2.1 The Description of Technical Characteristics 
of the Equipment for a Remote Control! ed Winch 
Sistem za radijsko daljinsko upravljanje 
villa je sestavljen iz: 
- oddajnika, 
- sprejemnika, 
- elektromagnetnih razvodnikov. 
Kot oprema spada k napravi tudi naprava 
za polnjenje Ni-Cd akumulatorjev. Na od-
dajniku so nameščena stikala za upravlja-
nje naslednjih funkcij: 
- stikalo za sklopko oziroma navijanje 
vrvi na boben, 
Gozd V 52, 1994 59 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
Preglednica 1: Tehnične značilnosti zgibnikov IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41 in adaptiranega 
traktorja TORPEDO TD-75A 
Table 1: Technical Characteristics of the JWAFUJI T-30 and IWAFUJI T-41 Logging Skidders and the 
Adapted TORPEDO TD-75A Tractor 
TEHN. LAST. enota IWAFUJI IWAFUJI TORPEDO 
TECHN. CHAR. unit T-30 T-41 TD-75A 
moč motorja/ engine capacity kW 25 43 55 
delovna prost./ working vo/ume ccm 1777 2771 3768 
prost. rezerv./ tank vo/ume litri l litres 24 40 92 
moč villa/ winch capacity ton/ t 4 6 5 
hitrost villa/ winch speed mimin 37-195 17-180 36-132 
poraba goriva/ fuel consumption 1/obr.uro/ // working hour 2.2 2.6 2.8 
poraba goriva/ fuel consumption 1/du/ 1/operational hour 1.6 2.0 2.2 
teža/ weight kg 
dolžina/ length mm 
širina/ width mm 
medosna razd.! interaxial distance mm 
klirens/ clearance mm 
- stikalo za zaviranje in sproščanje bob-
na, 
- stikalo za uravnavanje plina, 
- stikalo za vključitev in izključitev mo-
torja 
- stikalo za oddajanje klica v sili . 
Od oddajnika se signal prenaša v obliki 
elektromagnetnega valovanja do sprejem-
nika. Naloga tega je sprejem signalov z 
oddajnika ter posredovanje le-teh do elek-
tromagnetnih hidravličnih razvodnikov. 
Sprejemnik je pritrjen v kabini traktorja, kjer 
je najbolje zaščiten pred vplivom atmosferi-
lij. Napajanje sprejemnika poteka prek dveh 
priključnih žic, ki ga povezujejo z akumula-
torjem traktorja. Interna napetost tako 
znaša 12 V. Sistem je pred kratkim stikom 
zaščiten z dvema varovalkama (2 x 1 O A). 
Prek pri ključnega snopa žic je sprejemnik 
povezan z zbirno ploščo elektromagnetnih 
hidravličnih razvodnikov, ki omogočajo 
krmiljenje toka hidravličnega medija (olja) 
do posameznih hidravličnih valjev. Pri kla-
sični izvedbi je ta povezava delavec, ki 
premika ročice na bloku krmilnih ventilov. 
Naprava za uravnavanje plina je prav 
tako konstruirana v obliki elektromagneta. 
Razlika je le v tem, da se na koncu dročnika 
nahaja priključek za verižico. Prek te je 
naprava povezana s priključkom za dodaja-
nje plina na visokotlačni dieselski črpalki. 
60 Gozd V 52, 1994 
3410 4550 
4390 4980 
1900 1990 
2130 2420 
400 375 
3 OBJEKTI RAZISKOVANJA IN 
ORGANIZACIJSKE ZNAČILNOSTI 
SPRAVILA LESA 
4800 
4865 
2040 
2410 
340 
3 THE RESEARCH OBJECTS AND 
ORGANIZATIONAL CHARACTERISTICS OF 
WOOD SKIDDING 
Meritve spravila lesa s proučevanimi spra-
vilnimi sredstvi smo opravili v letih 1992 in 
1993 na območju Gozdnega gospodarstva 
Postojna na gozdnih obratih Ilirska Bistrica 
(revir Okroglina), Knežak (revir Mašun in 
Jurjeva dolina), Postojna (revir Javornik), 
Snežnik (revir Snežnik) in Bukovje (revir 
Hrušica, revir Logatec, revir Zagora). 
Vsi objekti raziskovanja so bili izbrani v 
tipičnih visokokraških jelovo-bukovih go-
zdovih z izrazito dinamičnim reliefom. 
Traktoristi , ki so bili vključeni v snemanje 
spravila lesa, so za delo primerno usposob-
ljeni. Preden so začeli opravljati delo s temi 
stroji, so imeli bogate izkušnje z delom na 
različnih drugih strojih (BELT, IMT, TIM-
BERJACK). 
Organizacijska oblika dela pri vseh prou-
čevanih spravilnih sredstvih je 1+ 0. Zgib-
nika IWAFUJI T-30 in IWAFUJI T-41 sta 
opremljena z napravo za daljinsko upravlja-
nje vitla, medtem ko traktor TORPEDO v 
času meritev še ni bil opremljen s to na-
pravo. 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
4 METODA RAZISKOVANJA 
4 RESEARCH METHOD 
Količinske in časovne vrednosti spravila 
lesa smo posneli po metodi, ki je v uporabi 
pri proučevanju traktorskega spravila lesa 
(KRIVEC 1979). 
4.1 Metoda terenskih snemanj 
4.1 Work Sampling Method 
Pri snemanju smo uporabili snemalni list, 
prilagojen kronometrični ničelni metodi. Iz-
delan je bil na IGLG. 
Časovne vrednosti spravila lesa smo po-
sneli s kronometrom z decimalno minutno 
skalo, z možno natančnostjo merjenja na 
1/1 OO minute. Sočasno smo merili tudi 
kontrolni čas posameznega ciklusa spravila 
lesa. 
Na objektih, ki so bili izbrani za proučeva­
nje spravila smo izmerili podolžne profile; 
dolžine gozdnih vlak na 1m natančno, na-
klone gozdnih vlak pa na 1 % natančno. 
Skupina za snemanje je imela dva člana. 
Vodja je snemal časovne vrednosti in bele-
žil podatke v snemalni list ter zapisoval 
razdalje vlačenja. Pomočnik pa je meril 
dolžine in premere sortimentov ter naklone 
in razdalje posameznih privlačevanj bre-
men. 
4.2 Obdelava podatkov 
4.2 Data Processing 
Dobljene podatke smo po končanem 
snemanju prekontrolirali, in sicer tako, da 
smo vsoto posnetih delnih časov za posa-
mezne cikluse spravila lesa primerjali s 
kontrolnim časom. Gostoto sortimentov 
iglavcev in listavcev smo upoštevali tako, 
da smo poleg volumnov izračunali tudi 
maso sortimentov. 
Vse posnete in izračunane podatke smo 
nato s snemalnih listov prenesli v Zbirnike 
podatkov vlačenja in Zbirnike podatkov zbi-
ranja in rampanja. Sledila je računalniška 
obdelava podatkov z računalniškim stati-
stičnim paketom SPSS in programom dBA-
SE. 
5 REZULTATI PROUČEVANJA 
5 RESEARCH RESULTS 
5.1 Potaba goriva 
5.1 Fuel Consumption 
Poraba goriva je bila merjena le za prou-
čevana spravilna sredstva. Podatke o po-
rabi drugih spravilnih sredstev smo povzeli 
iz obstoječe literature (FURLAN 1991, RE-
BU LN KOSIR 1988). 
Preglednica 2: Poraba goriva 
Table 2: Fue/ Consumption 
Vrsta traktorja 
Tractor Type 
IWAFUJI T-30 
IWAFUJIT-41 
IMT-560 
TORPEDOTD-75A 
BELTGV-50 
BELTGV-70 
IMT-561 
LKT -81 
Poraba goriva 
Fuel Consumption 
1 ,61/du/ /!work. hour 
2,0 1/du/ //work. hour 
2, 11/du/ //work. hour 
2,21/du/ //work. hour 
2, 71/du/ /!work. ho ur 
3,0 1/du/1/work. hour 
3,0 1/du/1/work. hour 
5,41/du/ !/work. hour 
Pri zgibnikih IWAFUJI gre za modernejše 
konstrukcijske rešitve motorja, kar se pozna 
na manjši porabi goriva. Meritve so ta 
pričakovanja le potrdile. Zanimiva je tudi 
poraba traktorja TORPEDO, ki ima kljub 
veliki zmogljivosti motorja najmanjšo po-
rabo goriva v kategoriji adaptiranih kmetij-
skih traktorjev. 
5.2 Normativi spravila lesa 
5.2 Wood Skidding Norms 
Za potrebe GG Postojna smo po vnaprej 
predvideni metodi ugotovili normative spra-
vila lesa z zgibnikoma IWAFUJI T-30 in 
T-41 ter adaptiranim kmetijskim traktorjem 
TORPEDO. Pridobitev teh podatkov je bila 
nasploh ena naših glavnih nalog. 
Normative smo ločeno podali za zbiranje 
in rampanje ter vlačenje lesa. Izdelani so 
za organizacijsko obliko dela 1+0. 
5.2.1 Normativi zbiranja in rampanja 
5.2. 1 Bunching and Wood Levelling Norms 
Normative zbiranja in rampanja smo izra-
čunali z uporabo regresijske enačbe, v 
katero smo vključili podatke vseh snemanj. 
Za neodvisno spremenljivko smo vzeli pav-
Gozd V 52, 1994 61 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
prečen kos, ki ustreza povprečnemu dreve-
su, za odvisno pa delovni čas. 
y = a+b / Q 
y . . . . . delovni čas zbiranja in rampanja 
(min/m3) 
bunching and wood leve/ling working 
time (min!m3) 
Q . . . . . povprečen kos (m3) 
the average piece (m3) 
Primerjavo normativov za zbiranje in 
rampanje za 11. kategorijo zbiranja pri pov-
prečni razdalji zbiranja 20 m prikazuje gra-
fikon 1. Pri tem je potrebno poudariti, da 
sta bila zgibnika že opremljena z napravo 
za daljinsko upravljanje vitla, nje pa TOR-
PEDO ni imel. 
Po pričakovanjih so bili najvišji normativi 
za IWAFUJI T-30 in najnižji za IWAFUJI 
T-41. Višji učinki večjega zgibnika so pogo-
jeni z močnejšim vitlom (60 kN), manjši 
zgibnik ima vitel z vlečno silo 40 kN. Z 
vgraditvijo naprave za daljinsko upravljanje 
vitla bi se učinki zbiranja in rampanja pri 
traktorju TORPEDO (vitel moči 50 kN) 
močno približali vrednostim za T-41 . 
V primerjavo nismo vključili normativov 
za BELT GV-70 ter IMT-561, ker le ti ne 
vključujejo dela z napravo za daljinsko 
upravljanje vitla. Poleg tega je šlo pri BELT 
GV-70 za organizacijsko obliko dela 1+1 , 
pri IMT-561 pa tudi ni bilo snemano sortira-
nje. 
5.2.2 Normativi vlačenja 
5.2.2 Timber Skidding Norms 
Z regresijsko analizo rezultatov terenskih 
snemanj prazne ter polne vožnje ločeno za 
posamezne kategorije vlačenja smo izraču­
nali normative vlačenja ter jih prav tako 
medsebojno primerjali. V primerjavo smo 
vključili tudi normative vlačenja za BELT 
GV-70 ter IMT-561 , saj se ti dve delovni 
sredstvi še uporabljata v proizvodnji. Za 
izračun normativov smo uporabili linearno 
regresije: 
y = a + bx 
y delovni čas vlačenja (min/!) 
skidding working time (mini t) 
x . . . . . razdalja vlačenja (m) 
skidding distance (m) 
Primerjave normativov vlačenja po posa-
meznih kategorijah vlačenja smo prikazali 
na grafikonih 2, 3 in 4. 
Grafikon 1: Primerjava normativov za zbiranje in rampanje IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41 , 
TORPEDO TD-75A 
Graph 1: A Comparison of the Norms as to Bunching and Wood Levelling IWAFUJI T-30, IWAFUJ/ 
T-41, TORPEDO TD-75A 
30 
20 
Min/m3 15 
10 
5 
~ IWAFUJI T-30 
-·-IWAFUJI T -41 
___._TORPEDO TD-75A 
o +----+----+----+----+----+----+----+----+----4 
0.1 0.2 0.3 0.4 
62 Gozd V 52, 1994 
0.5 0.6 
Povprečno drevo 
The Average Tree 
0.7 0.8 0.9 
Primernost uporabe novih ~pravifnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
Med spravilnimi sredstvi, vključenimi v 
raziskavo, se je izkazal za najučinkovitej­
šega zgibni traktor IWAFUJI T-41. Njegovi 
dnevni učinki so višji kot pri TORPEDU, 
kljub manjši moči motorja. Najnižje učinke 
smo ugotovili za IWAFUJI T-30, kar je 
razumljivo, saj gre za zgibnik manjše moči. 
Le-ti se dokaj tesno ujemajo z učinki pri 
občutno močnejšem IMT-561. V vseh kate-
gorijah vlačenja ima najvišje dnevne učinke 
BELT GV-70, kar je v okviru pričakovanj. 
Grafikon 2: Primerjava normativov vlačenja navzdol med JWAFUJI TM30, IWAFUJI TM41, TORPEDO 
TD-75A, IMT-561 in BELT GV-70 
Graph 2: A Comparison of Downhi/1 Skidding Norms between the /WAFUJ/ T-30, the IWAFUJI TM41, 
the TORPEDO TD-75A, the /MT-561 and the BELT GV-70 
16 
14 
12 
10 
Minit B 
6 
4 
2 
o 
50 
--+--IWAFUJI T-30 
-111-IWAFUJI T -41 
___....__TORPEDO TD-75A 
(~ IMT-561 
--e-BELT GV-70 
200 350 500 
Razdalja vlačenja (m) 
Skidding Distance 
650 BOO 950 
Grafikon 3: Primerjava normativov vlačenjaMravno med IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO 
TD-75A, IMT-561 in BELT GV-70 
Graph 3: A Comparison of the Skidding on Even Ground between the /WAFUJI T-30, the /WAFUJ/ 
T-41, the TORPEDO T-75A, the IMT-561 and the BELT GV-70 
20 
1B 
16 
14 
12 
Minit 10 
B 
6 
4 
o 
50 200 
--+--IWAFUJI T-30 
-8-lWAFUJI T-41 
___....__TORPEDO TD-75A 
350 500 
Razdalja vlačenja (m) 
Skidding Distance 
u 
650 BOO 950 
Gozd V 52, 1994 63 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
6 KALKULACIJA EKONOMIČNOSTI 
SPRAVILA LESA 
6 A CALCULATION OF TIMBER SKIDDING 
ECONOMY 
Izbira spravilnega sredstva ne more te-
meljiti le na učinkih pri spravilu lesa, ampak 
mora upoštevati tudi gospodarnost oziroma 
stroške spravila lesa. S kalkulacijo ekono-
mičnosti spravila lesa smo ugotovili nepo-
sredne stroške (primerjalno ceno) in lastno 
ceno zgibnikov IWAFUJI T-30 in IWAFUJI 
T-41 ter TORPEDO. V kalkOiaciji smo pri-
merjali ekonomičnost proučevanih spravil-
nih sredstev, v primerjavo pa smo vključili 
Iz primerjav kalkulacij ekonomičnosti 
skega traktorja IMT-561. 
Potrebno je opozoriti, da je v nabavni 
Grafikon 4: Primerjava normativov vlačenja navzgor IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO 
TD-75A, IMT-561 in BELT GV-70 
Graph 4: A Comparison of Uphill Skidding Norms between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJI T-41, the 
TORPEDO TD-75A, the IMT-561 and the BELT GV-70 
25 --+-tWAFUJI T-30 
-•-tWAFUJI T-41 
20 .........._TORPEDO TD-75A 
IMT- 561 
15 
Min i t 
10 
5 
200 350 500 650 800 950 
Razdalja vlačenja (m) 
Skidding Distance 
Preglednica 3: Primerjava ekonomičnosti spravila lesa (SIT/du) (datum 21 . 12. 1993) 
Table 3: A Comparison of Timber Skidding Economy (S/Tiwh) (date 2111211993) 
Kalkulativne predpostavke/ 
Calculation suppositions 
IWAFUJI 
T-30 
IWAFUJI TORPEDO 
T-41 TD-75A 
IMT-561 
Nabavna vrednost/ Purchase value 
Amortizacija/ Discharge 
8.330.049,00 9.077.618,00 4.200.000,00 4.200.000,00 
Popravila in vzdrževanje/ 
Repairs and Maintenance 
Gume/ Tyres 
Verige/ Chains 
Vrvi/ Steel card 
Zanke/ Loops 
Drsniki/ Sliders 
Gorivo/ Fuel 
Mazivo/ Lubricants 
Zavarovanje/ Insurance 
Obresti/ lnterests 
Materialni stroški/ Material costs 
Stroški delavcev/ Workers ' costs 
Primerjalna cena/ Comparative price 
Splošni stroški/ General costs 
Lastna cena/ Price 
64 GozdV 52, 1994 
835,68 910,68 421,35 421 ,35 
835,68 
46,17 
53,34 
120,15 
34,32 
22,88 
91 ,84 
19,29 
175,49 
233,99 
2385,26 
1030,50 
3415,76 
458,00 
3873,76 
910,68 
46,17 
53,34 
120,15 
34,32 
22,88 
114,80 
24,11 
191 ,24 
254,99 
2592,29 
1030,50 
3622,79 
458,00 
4080,79 
505,62 
47,12 
26,67 
115,54 
34,32 
22,28 
126,28 
16,42 
88,48 
117,98 
1479,92 
1031,94 
2511,86 
458,60 
2970,50 
505,62 
47,12 
26,67 
115,54 
34,32 
22,28 
172,20 
22,39 
88,48 
117,98 
1531 ,81 
1031 ,94 
2563,75 
458,60 
3022,39 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
vrednosti zgibnikov IWAFUJI T-30 in IWA-
FUJI T-41 vključena tudi vrednost naprave 
za daljinsko upravljanje vitla. Pri· kalkulaciji 
ekonomičnosti za adaptirana kmetijska 
traktorja TORPEDO in IMT-561 pa v na-
bavni vrednosti ni vkjučena vrednost ome-
njene naprave. V času proučevanj ome-
njeni spravilni sredstvi še nista bili oprem-
ljeni s to napravo. 
že prva primerjava nabavnih cen med 
zgibnikoma IWAFUJI nam pove, da ta raz-
lika ni tako velika glede na razlike, ki smo · 
jih ugotovili v prejšnjih poglavjih. Razlika v 
nabavni ceni za zgibnika IWAFUJI T-30 in 
IWAFUJI T-41 znaša le 8%. Neposredni 
stroški spravila z zgibnikom IWAFUJI T-30 
znašajo 3415,76 SIT/du (primerjalna cena), 
stroški za IWAFUJI T-41 pa 3622,72 SIT/ 
du. Razlika med neposrednimi stroški spra-
vila z zgibnikoma je komaj 6 %. Majhna 
razlika v stroških je posledica majhne raz-
like v nabavni vrednosti. Za zgibnik IWA-
FUJI T-30 torej velja, da ima učinke znatno 
manjše v primerjavi z IWAFUJI T-41 (te 
razlike se gibljejo od 15-25 %), stroške pa 
relativno visoke. 
Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je 
IWAFUJI T-30 razmeroma drago spravilno 
sredstvo. Ne smemo pa prezreti, da zgibnik 
spada v povsem drug razred, kot zgibniki, 
ki smo jih do zdaj uporabljali v naših gozdo-
vih, in da ekonomičnost spravila lesa ne 
more biti edini kazalec primernosti stroja v 
specifičnih razmerah spravila lesa. 
Iz primerjav kalkulacij ekonomičnosti 
spravila lesa med traktorjema TORPEDO 
in IMT-561 je razvidno, da je primerjalna 
cena dela s traktorjem TORPEDO nižja od 
primerjalne cene spravila z IMT-561. To je 
posledica nižje porabe goriva in maziva pri 
traktorju TORPEDO. Zato je, kljub enaki 
nabavni ceni, spravilo lesa s tem traktorjem 
cenejše. 
Da bi dobili objektivnejšo primerjavo med 
spravilnimi sredstvi, smo primerjali gospo-
darnost spravila lesa, ki vključuje poleg 
neposrednih stroškov tudi učinke. Za traktor 
IMT-561 smo učinke spravila lesa povzeli 
po že opravljenih študijah na Gozdnem 
gospodarstvu Postojna. 
Primerjavo gospodarnosti zbiranja smo 
naredili za 11. kategorijo zbiranja pri pov-
prečni razdalji zbiranja 20 m. 
Iz primerjave gospodarnosti zbiranja med 
zgibnikoma vidimo, da je zbiranje z IWA-
FUJI T-41 cenejše ne glede na povprečno 
drevo. Z večanjem povprečnega drevesa 
pa se razlike povečujejo. Za manjše pav-
Grafikon 5: Primerjava gospodarnosti zbiranja med IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO 
TD-75A in IMT-561 
Graph 5: A Comparison of Bunching Economy between the IWAFUJI T- 30, the IWAFUJI T-41, the 
TORPEDO TD-75A and the /MT-561 
2000 
1800 
1600 
1400 
1200 
600 
400 
200 
---+-- lWAFUJI T-30 
_._IWAFUJI T-41 
............_TORPEDO TD-75A 
-0}:-IMT-561 
SIT 1m3 1000 ~~? 
800 
0~--~~~-+--~--~--+---r-~--~ 
0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 
Povprečno drevo {m3) 
The Average Tree 
0.7 0.8 0.9 
Gozd V 52, 1994 65 
Primernost uporabe novih spravilnih sredslev v razmerah Visokega Krasa 
prečno drevo je razlika pri zbiranju z enim 
ali drugim zgibnikom le 15%, medtem ko 
je pri večjem povprečnem drevesu ta raz-
lika že 23 %. Iz tega lahko sklepamo, da 
pri nižjem povprečnem drevesu ni tako 
pomembna moč villa, oziroma da glede 
gospodarnosti zbiranja pri nizkih povpreč­
nih drevesih ni bistvenih razlik. Pri večjih 
povprečnih drevesih je vsekakor bolj go-
spodarno zbiranje z vitlom, ki ga ima IWA-
FUJI T-41. 
Primerjava gospodarnosti zbiranja med 
traktorjem TORPEDO in IMT-561 je poka-
zala, da je zbiranje s traktorjem TORPEDO 
pri manjših volumnih povprečn ih dreves 
nekoliko dražje. To je posledica majhne 
Grafikon 6: Primerjava gospodarnosti med IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41 , TORPEDO TD-75A IN 
IMT-561 pri vlačenju navzgor 
Graph 6: A Comparison of Economy between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJ/ T-41, the TORPEDO 
TD-75A and the /MT-561 at Uphi/1 Skidding 
1400 --+- IWAFUJI T-30 
1200 - · -IWAFUJI T-41 
__.._TORPEDO TD-75A 
1000 
- - IMT-561 
800 
SIT It 
600 
400 
200 
50 1 oo 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 
Razdalja vlačenja (m) 
Skidding Distance 
Grafikon 7: Primerjava gospodarnosti med IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO TD-75A IN 
IMT-561 pri vlačenju po ravnem 
Graph 7: A Comparison of Economy between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJI T-41, the TORPEDO 
TD-75A and the IMT-561 at the Skidding on Even Ground 
1200 
10.00 
800 
SIT It 600 
400 
--+-IWAFUJI T-30 
- • - IWAFUJI T-41 
__.._TORPEDO TD-75A 
- -IMT-561 
o +---~---+--~----~--+---~---+--~----~~ 
50 1 oo 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 
Razdalja vlačenja (m) 
Skidding Distance 
66 Gozd V 52, 1994 
Primernost uporabe novih spravifnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
razlike v neposrednih stroških spravila lesa 
(51,89 SIT) med obema spravilnima sred-
stvarna in tega, da v normative zbiranja s 
traktorjem IMT-561 ni vključeno sortiranje 
ob kamionski cesti. Sortiranje pa je že 
vključeno v normative zbiranja s traktorjem 
TORPEDO. Z naraščanjem volumna pov-
prečnega drevesa je zbiranje s traktorjem 
TORPEDO cenejše in zato gospodarnejše 
kot pa zbiranje z IMT-561. Poleg tega bi z 
vgraditvijo naprave za daljinsko upravljanje 
villa gospodarnost zbiranja s traktorjem 
Grafikon 8: Primerjava gospodarnosti med IWAFUJI T-30, IWAFUJJ T-41, TORPEDO TD-75A in 
IMT-561 pri vlačenju navzdol 
Graph 8: A Comparison of Economy between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJI T-41, the TORPEDO 
TD-75A and the /MT-561 at Downhi/1 Skidding 
1000 
900 
BOO 
700 
600 
SIT It soo 
400 
300 
-+-IWAFUJI T-30 
-11.-lWAFUJI T-41 
_._TORPEDO TD-75A 
-011-IMT-561 
50 1 oo 200 300 400 soo 600 700 800 900 1000 
Razdalja vlačenja (m) 
Skidding Distance 
Grafikon 9: Primerjava časovnih normativov zbiranja in rampanja z napravo za daljinsko 
upravljanje vitla in brez nje. 
Graph 9: A Comparison of Time Nor ms of Bunching and Timber Levelling with and with out the 
Equipment for Winch Remote Control 
30 
25 
20 
min/m3 15 
10 
5 
· · + · IWAFUJI T-41 
---JWAFUJI T-41/SRDK 
o+---+---+---+---+---+-~+-~--_,--~ 
0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 
povprečno drevo (m3) 
The Average Tree 
0.7 0.8 0.9 
GozdV 52, 1994 67 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
TORPEDO gotovo povečali in s tem bi bil 
ta stroj tudi pri nižjih volumnih povprečnih 
dreves gospodarnejši v primerjavi z IMT-
561. 
Primerjava gospodarnosti vlačenja med 
zgibnikoma kaže, da je pri vseh treh kate-
gorijah vlačenja gospodarnejši IWAFUJI T-
41 . Pri vlačenju po ravnem razlike v gospo-
darnosti pri kratkih razdaljah niso velike. Pri 
razdaljah vlačenja do 200 m so razlike le 
do 1 O%. Pri daljših razdaljah vlačenja so 
te razlike že večje od 25%. Lahko rečemo, 
da pri kratkih razdaljah vlačenja po ravnem 
ni tako pomembno, kateri zgibnik vlači. Pri · 
vlakah, daljših od 300 m pa je vsekakor 
gospodarnejše vlačenje z zgibnikom IWA-
FUJI T-41. Podobno velja za gospodarnost 
vlačenja navzdol, kjer za daljše vlake kaže 
boljše rezultate IWAFUJI T-41 . 
Iz primerjave gospodarnosti vlačenja 
med traktorjem TORPEDO in IMT-561 je 
razvidno, da je pri vlačenju navzgor pri 
vseh razdaljah vlačenja le-ta gosp0darnejši 
od IMT-561 . Do zelo podobnih ugotovitev 
smo prišli tudi pri primerjanju gospodarnosti 
vlačenja po ravnem in navzdol. 
Iz grafikonov je razvidno, da je spravilo 
s traktorjem TORPEDO v primerjavi z dru-
gimi spravilnimi sredstvi najgospodarnejše 
in s tem najcenejše. Na podlagi teh ugoto-
vitev predvidevamo, da bo TORPEDO us-
pešno nadomestil izrabljena in odhajajoča 
spravilna sredstva (IMT-561, IMT-560) in s 
tem pocenil gozdno proizvodnjo. 
Gospodarnost vlačenja z zgibniki je vse-
kakor manjša. Vedeti pa moramo, da to 
relativno drago spravilno sredstvo uporab-
ljamo predvsem v težjih in zahtevnejših 
terenskih razmerah, kjer drugi traktorji spra-
vila ne morejo uspešno opravljati. 
7 PRIMERJAVA ZBIRANJA IN 
RAMPANJA Z ZGIBNIKOM IWAFUJI 
T-41 Z UPORABO NAPRAVE ZA 
DALJINSKO KRMILJENJE VITLA IN 
BREZ NJE 
7 A COMPARISON OF BUNCHING AND 
TIMBER LEVELLING BY MEANS OF THE 
IWAFUJI T-41 LOGGING SKIDDER WITH AND 
WITHOUT THE EQUIPMENT FOR WINCH 
REMOTE CONTROL 
Eden pomembnejših ciljev raziskave je 
bil tudi ugotoviti morebitne razlike v učinkih 
pri delu z napravo za daljinsko upravljanje 
vitla in brez nje. Z uporabo naprave za 
daljinsko upravljanje vitla je prišlo do pre-
cejšnih razlik v strukturi delovnika. Tako se 
je delež zbiranja zmanjšal z 28,39% brez 
Grafikon 10: Primerjava gospodarnosti zbiranja pri IWAFUJI T-41 z napravo za daljinsko 
upravljanje v itla in brez naprave 
Graph 10: A Comparison of the Economy of Bunching with the IWAFUJI T-41 with and without the 
Equipment for Winch Remote Control 
2000 
1800 
1600 
1400 
1200 
SIT/m3 1000 
800 
600 
400 
200 
o 
0. 1 0.2 0.3 
68 Gozd V 52, 1994 
0.4 
--+- IWAFUJIT-41 
-IWAFUJI T -41/SRDK 
0.5 0.6 
povprečno drevo (m3) 
The Average Tree 
0.7 0.8 0.9 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
uporabe naprave na 21 ,55% z uporabo 
naprave. Prav tako je prišlo do znatnega 
zmanjšanja deleža objektivnih · zastojev. 
Delež le-teh se je z vgraditvijo naprave 
znižal s 17,16% na 12,07% prečiščenega 
de lovnika. 
časovni normativi so se tako z vgraditvijo 
naprave znižali v povprečju za 17%. Dife-
rence so večje pri zbiranju drobnejših sor-
timentov (22 %) in se zmanjšujejo z veča­
njem volumna povprečnega drevesa 
(13%). Spravilo drobnih sortimentov na-
mreč zahteva za dosego optimalnega to-
vora večkratno zbiranje. Posledica tega je 
tudi večji delež privlačevanj in zastojev 
zaradi naravnih ovir (skala, drevo ... ), ki pa 
jih z daljinskim upravljanjem villa delavec 
uspešno premaguje. 
Več kot sama primerjava učinkov zbira-
nja in rampanja nam pove naslednji eko-
nomski kazalec, to je gospodarnost. Ta 
predstavlja razmerje med stroški in učinki. 
Grafikon 9 prikazuje primerjavo gospo-
darnosti zbiranja z napravo in brez nje. 
Podatki veljajo za IJ. kategorijo zbiranja in 
povprečno razdaljo zbiranja 1 O m. 
Iz grafikona je razvidno, da so stroški 
zbiranja za kubični meter z uporabo na-
prave nižji v povprečju za 11 %. Razlika gre 
na račun velike-ga povečanja učinkov in 
razmeroma nizkih dodatnih stroškov, ki jih 
prinaša naprava. Podobno kot pri učinkih 
velja tudi za krivulji gospodarnosti, da so 
odstopanja večja pri tanjših sortimentih in 
se manjšajo z večanjem povprečnega dre-
vesa. 
8 ERGONOMSKA OCENA POSAMEZNIH 
STROJEV 
8 ERGONOMIC ASSESSMENT OF INDIVIDUAL 
MACHINES 
Ergonomska ugodnost oziroma neugod-
nost spravilnih sredstev je pri odločanju o 
njihovem nakupu zelo pomembna. Eden 
izmed ciljev razvoja spravilnih sredstev je 
namreč tudi zmanjševanje negativnih vpli-
vov strojev na človekovo zdravje. S tem se 
zmanjšujejo tudi stroški podjetja in družbe 
nasploh, ki nastajajo zaradi bolezni in inva-
lidnosti. 
Ergonomske značilnosti spravilnih sred-
stev smo ocenjevali z vprašalnimi palami, 
Preglednica 4: Ergonomska oblikovanost stroja in pomembnost ergonomskih področij, ocenje-
nih za posamezne stroje 
Table 4: Ergonomic Machine Shape and the Significance of Ergonomic Spheres Assessed for 
lndividual Machines 
PODROČJE Oblikovanost stroja Ergonomska pomembnost 
PRESOJE Machineshape Ergonomic significance 
ASSESSMENT Zelo dobro Dobro Povprečno Slabo Zelo slabo Zelo pomem. Pomembno Manj pom em. 
SPHERE verygood good ave rage bad verybad veryimportant important fessimportant 
Vstop in izstop •• ·• • •• Entrance and exit 
Držastrojnika ••• • •• Machinist'sposition 
Delovni prostor A •• ••• Working room 
Sedež A •• ••• Seat 
Elementi za upr. A •• ••• Control e/ements 
Kontrolni instr .. • •• • •• Control instruments 
Klimatske razm. • •• • •• Climatic conditions 
in acabin 
Vidljivost A • • ••• Visibifity 
Razsvetljava •• • • •• //lu mina/ion 
Ropot ••• ••• Noise 
Izpušni plini ••• ••• Exhaust gases 
Tresenje ••• • •• Vibration 
Vzdrževanje •• • • •• Maintenance 
• ... TORPEDO TD-75A -" ... IWAFUJI T-30 e ... IWAFUJI T-41 
Gozd V 52, 1994 69 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
Preglednica 5: Odstotek neugodnosti pri posameznih proučevanih spravilnih sredstvih 
Table 5: lnconvenience Share with the lndividual lnvestigated Skidding Means 
PODROČJE IWAFUJI T-30 IWAFUJI T-41 TORPEDO 
PRESOJE Odstotek neugodnosti (%) Odstotek neugodnosti(%) 
expressed as incon-
Odstotek neugodnosti (%) 
expressed as incon-ASSESSMENT expressed as incon-
venience percentage(%) venience percentage (%) FIELD venience percentage(%) 
Vstop in izstop 60 
Entrance and exit 
Drža strojnika o 
Machinist's position 
Delovni prostor 20 
Working room 
Sedež 20 
Seat 
Elementi za upravljanje o 
Control elements 
Kontrolni instr. 20 
Control instruments 
Klimatske razmere 40 
Climatic conditions in a ca bin 
Vidljivost 20 
Visibility 
Razsvetljava o 
11/umination 
Ropot 60 
Noise 
Izpušni plini o 
Exhaustgases 
Tresenje 40 
Vibrations 
Vzdrževanje 20 
Maintenance 
% neugodnosti 29 
lnconvenience expressed 
asa percentage 
ki vsebujejo 13 ergonomskih področij . Pole 
je izdelal švedski nacionalni urad za po-
klicno varnost in zdravje pri Gozdarski fa-
kulteti. Dobljeni razultati so prikazani v 
tabeli 4. 
Kot zelo slabo je bil ocenjen le vstop in 
izstop pri traktorju TORPEDO. Te nega-
tivne vplive bi lahko zmanjšali z vgraditvijo 
naprave za daljinsko upravljanje vitla. Reši-
tev vstopa in izstopa je slaba tudi pri obeh 
zgibnikih. Podobno velja za vidljivost pri 
zgibniku IWAFUJI T-41. Pri vseh snemanih 
traktorjih je zelo dobro izvedeno odvajanje 
izpušnih plinov. Druga ergonomska po-
dročja so bila ocenjena z oceno dobro 
oziroma povprečno (preglednica 4). Zelo 
vprašljive so ocene razsvetljave (zelo do-
bra), ropota (ergonomsko slabo) ter vibracij 
(ergonomsko povprečno), saj natančnejše 
meritve niso bile opravljene. 
70 Gozd V 52, 1994 
60 80 
20 20 
40 40 
40 40 
20 20 
20 20 
40 40 
60 40 
o 20 
60 60 
o o 
40 40 
20 40 
39 40 
V tabeli so za posamezne traktorje prika-
zani odstotki neugodnosti za vsa ergonom-
ska področja. Odstotek je najnižji pri zgib-
niku IWAFUJI T-30 in sicer 29 %. Pri zgib-
niku IWAFUJI T-41 znaša omenjeni odsto-
tek 39 %, pri adaptiranem kmetijskem trak-
torju 40 %. Ocena je pokazala, da ima 
najšibkejši stroj IWAFUJI T-30 najugod-
nejšo oceno. Druga dva ocenjevana stroja 
imata to oceno nekaj višjo, glavni namen 
te ocene pa je seveda v primerljivosti z 
drugimi sorodnimi spravilnimi sredstvi. 
POVZETEK 
Z raziskavo smo poskušali ugotoviti učinkov i ­
tost, uporabnost, gospodarnost in ergonomsko 
primernost posameznih delovnih sredstev v raz-
merah Visokega Krasa. Z njihovo medsebojno 
primerjavo ter primerjavo z že prej preizkušeni ma 
IMT-561 in BELT GV-70 smo hoteli prikazati 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
primernost uporabe v posameznih delovnih raz-
merah. 
Zgibnika IWAFUJI T-30 in IWAFUJI T-41 spa-
data v povsem nov razred, glede na zgibnike, ki 
so bili do zdaj v uporabi v gozdni proizvodnji. 
Manjša sta in šibkejša, lahko vozita po vlakah 
manjših dimenzij, nista okorna, obseg poškodb 
po .spravilu pri njihovi uporabi je manjši, sta 
prijazna do človeka in okolja ter enostavna za 
vzdrževanje. Zgibnika lahko zelo uspešno upo· 
rabljamo v področju spravila zgibnih traktorjev. 
Zgibnik IWAFUJI T-30 pa lahko uporabljamo tudi 
tam, kjer so do zdaj prevladovali adaptirani trak-
torji. Po učinku teh traktorjev sicer ne presega, . 
lahko pa v polni meri izkoristi svoje prednosti 
(premagovanje strmih terenov, okretnost, mini-
malne poškodbe v sestojih in enostavno upravlja-
nje). Poseben problem je njegova visoka nabavna 
cena in s tem visoki stroški spravila lesa. 
Večji zgibnik IWAFUJI T-41 združuje vse pred-
nosti, ki jih ima manjši IWAFUJI T-30, hkrati pa 
ima tudi večje učinke spravila lesa. Pokazal se 
je kot zelo uspešen v razmerah Visokega Krasa, 
v težjih terenskih in sestojnih razmerah. Ugotovili 
smo, da lahko uspešno nadomesti zgibnike, ki so 
bili do zdaj v uporabi na Postojnskem Gozdnem 
gospodarstvu. 
Podobno raziskavo smo naredili za adaptiran 
kmetijski traktor TORPEDO, raziskava paje poka-
zala, da v kategoriji adaptiranih kolesnikov po 
učinkovitosti, gospodarnosti ter ergonomski oceni 
prekaša vsa druga spravilna sredstva, ki se upo-
rabljajo v gozdni proizvodnji na Gozdnem gospo-
darstvu Postojna. Po svojih karakteristikah, pa ga 
lahko uvrstimo med zgibnika lWAFUJI T-41 in 
IWAFUJI T-30. 
Pomemben del raziskave je bila tudi primerjava 
zbiranja in rampanja lesa z zgibnikom IWAFUJl 
T-41, pri čemer smo najprej opravili snemanja 
količinskih in časovnih vrednosti spravila lesa 
brez uporabe naprave za daljinsko radijsko uprav-
ljanje vitla, pozneje pa še z njeno uporabo. 
Casovni normativi so se tako z vgraditvijo 
naprave znižali v povprečju za 17%. Diference 
so večje pri zbiranju drobnejših sortimentov 
(22 %) in se zmanjšujejo z večanjem volumna 
povprečnega drevesa (13%). Spravilo drobnih 
sortimentov namreč zahteva za dosego optimal-
nega tovora večkratno zbiranje. Posledica tega 
je tudi večji delež privlačevanj in zastojev zaradi 
naravnih ovir (skala, drevo ... ), ki pa jih z daljin-
skim upravljanjem vitla delavec uspešno prema-
guje. 
Stroški zbiranja za kubični meter z uporabo 
naprave so nižji v povprečju za 11 %. Razlika gre 
na račun velikega povečanja učinkov in razme-
roma nizkih dodatnih stroškov, ki jih prinaša 
naprava. Podobno kot pri učinkih velja tudi za 
gospodarnost, da so odstopanja večja pri tanjših 
sortimentih in se manjšajo z večanjem povpreč­
nega drevesa. 
APPROPRIATENESS OF THE USE OF NEW 
SKIDDING MEANS IN THE CONDITIONS OF 
THE HIGH KARST 
Summary 
The research tried to establish efficiency, appli-
cability, economy and ergonomic appropriateness 
of individual working means in the conditions of 
the High Karst. The comparison thereof and that 
of the already tested IMT-561 and BELT GV-70 
tried to reflect the appropriateness of the use in 
individual working conditions. 
The IWAFUJI T-30 and the IWAFUJI T-41 
logging skidders have been ranked into a comple-
tely new class regarding those which have been 
used in forest production up tili now. They are 
smaller and less strong, they can drive along skid 
trails of smaller dimensions, are not clumsy, the 
scope of injuries caused by skidding is smaller, 
they are not harmful to the man and nature and 
they are easy to maintain. The logging skidders 
can very successfully be used within the area of 
logging tractors' skidding. The logging skidder 
IWAFUJl T-30 can also be used in such cases 
where adapted tractors have been used so far. 
Although its performance does not exceed that 
of adapted tractors, it can make full use of its 
advantages (mastering steep slopes, lithe, little 
damage in forest stands and easy operation). A 
special problem is represented by its high pur-
chase price and thus high skidding costs. 
The greater IWAFUJI T-41 logging skidder has 
all the advantages which are found with the 
smaller lWAFUJI T-30 one yet at the same time 
higher skidding performance can be established 
with it. It has proved to be very successful in the 
conditions of the High Karst, in more severe 
ground and stand conditions. It has been establis-
hed that it can successfully substitute for the 
logging skidders which have been in use in the 
Postojna Forest Enterprise up tili now. 
A similar investigation was made for the adap-
ted agricultural tractor TORPEDO and it was 
proved that in the category of adapted wheeled 
tractors it exceeded in performance, economy 
and ergonomic assessment all other skidding 
means used in forest production in the Postojna 
Forest Enterprise. According to its characteristics, 
it can be ranked to the IWAFUJI T-41 and the 
IWAFUJI T-30 Jogging skidders. 
An important part of the research was also 
represented by the comparison of bunching and 
timber levelling by means of the IWAFUJI T-41 
Jogging skidder, where first the sampling of quan-
tity and time values of wood skidding without and 
tater with the use of the equipment for remote 
radio winch control was performed. 
Thus with the building in of the equipment, the 
time norms haven been cut by 17% on the 
average. Ditterences are smaller with the bun-
ching of thinner timber assortments (22 %) and 
are decreasing with increasing volume of the 
Gozd v 52, 1994 71 
Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa 
average tree (13 %). The skidding of thin assor-
tments requires the bunching performed severa! 
times if the best load is to be achieved. The 
consequence of this is also a greater share of 
hauling and delays du·e to natural obstacles 
(rocks, trees .. . ) yet which can successfully be 
overcome by a remote winch control. 
Bunching costs for a cubic meter with the use 
of the equipment are lower by 11 % on the 
average. The reason for the difference lies in the 
nonuniform performance increase and relatively 
low costs caused by the equipment. Similarly as 
with the performance the discrepancies in eco-
nomy are higher with thinner assortments and 
decrease with the increase of the ave rage tree. 
VIRI 
1. BIZJAK, 1. , 1994. Možnost racionalizacije 
spravila lesa z zgibnikom IWAFUJI T-41 z upo-
rabo sistema za radijsko daljinsko krmiljenje. -
Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulte-
ta, Oddelek za gozdarstvo. 
2. DEBEVC, B., 1994. Spravilo lesa z zgibnim 
traktorjem IWAFUJI T-30. - Diplomska naloga. 
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za go-
zdarstvo. 
3. ČOKL, M., 1980. Gozdarski in lesnoindustrij-
ski priročnik. - Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo. 
4. FURLAN, F. , 1991. Vplivi na optimalno dobo 
rabe, učinek in izkoristek prilagojenih kmetijskih 
traktorjev pri spravilu lesa. - GozdV 49, 2, s. 
58-82. 
5. FURLAN, J./ MEDIČ, 1./ VEHOVEC, M., 
1980. Osnove tehnike in proizvodnje. - Ljubljana, 
Teh niška založba Slovenije, 295 s. 6. KLEMENC, 
Traktor IWAFUJI T-30 (foto: dr. Boštjan Košir) 
72 GozdV 52, 1994 
A., 1994. Proučevanje spravila lesa s traktorjem 
TORPEDO TD-75A.- Diplomska naloga. Ljublja-
na, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 
7. KOTAR, M., 1977. Statistične metode. -
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za ·go-
zdarstvo. 
8. KOŠIR, B., 1992. Iskanje smeri razvoja 
gozdne tehnike. - GozdV 50, 5-6, s. 305-309. 
9. LIPOGLAVŠEK, M./ KOSIR, B., 1982. Ergo-
nomske značilnosti traktorjev za spravilo lesa. -
Zbornik gozd. in lesarstva, 21, Ljubljana, s. 188-
222. 
1 O. KRIVEC, A., 1979. Proučevanje traktor-
skega spravila lesa. - Strokovna in znanstvena 
dela 65. Ljubljana, IGLG. 
11. REBU LA, E., 1988. Poraba goriva pri spra-
vi lu lesa s traktorjem IMT 560 in IMT 567. -
Zbornik gozd. in lesarstva, 32, Ljubljana, s. 57-
100. 
12. SMREKAR, A., 1993. Gospodarnost spra-
vila lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41. -
Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulte-
ta, Oddelek za gozdarstvo. 
13. TREBEC, A., 1989. Preizkus delovanja 
radijsko vodenega villa LIV GV 2H 50. - GozdV 
47, 5, s. 224-227. 
14. TURK, Z., 1969. Kalkulacije strojnega dela 
-dosedanje izkušnje. - GozdV 27, 5-6, s. 148-
157. 
15. WINKLER, 1. , 1988. Organizacija dela v 
gozdni proizvodnji. - študijsko gradivo. Ljubljana, 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 
16. Gozdnogospodarski načrti za GGE Snež-
nik, Okroglina, Javornik, Hrušica, Jurjeva dolina, 
Logatec, Zagora. 
17. Prospektno gradivo tovarn TORPEDO, 
IWAFUJI Industrial Co., LTD, FUNK FUCHS in 
Helmut Meier.