Vabimo na deželno zborovanje Koroške enotne liste, ki bo v nedeljo, 19. avgusta 1990, s pričetkom ob 14. uri v Slomškovem domu, lO.-Oktoberstr. 25 v Celovcu. Zborovanje bo pod geslom „DA BO AVSTRIJA BLIŽJA EVROPI — NARODNE SKUPNOSTI V PARLAMENT“ Dnevni red: 1. pozdrav predsednika in ugotovitev sklepčnosti — 2. politično poročilo poslanca v državnem zboru Karla Smolleja — 3. pozdravne besede gostov — 4. glavni referat — 5. razprava o političnem poročilu in o referatu —6. razprava in sklepanje o predlogu deželnega vodstva KEL o samostojni kandidaturi pri volitvah v državni zbor 7. oktobra 1990. —7. razprava in sklepanjeo volilnem programu KEL—8. izvolitev kandidatov — 9. razno. Delegati prejmejo posebno delegatsko vabilo. Deželno zborovanje KEL je odprtg narave. drž. posl. Karel Smolle, I. r. Micka Miškulnik, I. r. predsednik deželna tajnica Smolle za zakonsko zašel V zunanjem ministrstvu Nemške demokratične republike je državni poslanec Smolle te dni vodil pogovore o zakonski zaščiti Lužiških Srbov v zedinjeni Nemčiji. Doslej so se v Nemški demokratični republiki opirali Lužiški Srbi na poseben zaščitni manjšinski ustavni zakon. Sedaj preti nevarnost, da Lužiški Srbi v zedinjeni Nemčiji ne bodo več zaščiteni v ustavi, kar bi bil hud udarec za to manjšino. Tozadevno je drž. poslanec Smolle interveniral pri zunanjem ministru ZRN Genscherjem, da v pogajanjih o zedinjeni Nemčiji nujno obravnavajo tudi zakonsko zaščito Lužiških Srbov in drugih manjšin. Akceptanca zedinjene Nemčije v Evropi bo med drugim tudi odvisna od napredne manjšinske politike. Slovenija priznala Koordinacijski odbor naš tednik LETO XXXXI. Številka 33 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 17. avgusta 1990 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec koroških Slovencev Podpore bodo v prihodnje javne Slovenska vlada priznava Koordinacijski odbor koroških Slovencev kot edini gremij, ki navzven celovito zastopa slovensko narodno skupnost na Koroškem. To je bil eden najpomembnejših rezultatov pogovorov med slovenskim ministrom dr. Janezom Dularjem in Koordinacijskim odborom koroških Slovencev (KOKS), pretekli petek v Ljubljani. Na srečanju se je popolnoma prosto govorilo tudi o gmotni podpori Republike Slovenije slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Bivša vlada je delila podpore enostransko, v prid ZSO (v razmerju 2:1). Tega v prihodnje ne bo več. Vse podpore bodo javne, o razdelitvi pa bo odločal Koordinacijski odbor. Slovenija je priznala Koordinacijski odbor koroških Slovencev. Na sliki se pogovarjajo zastopniki KOKS s slovenskim ministrom Dularjem. (Z leve: mag. Peter Waldhauser, kom. sv. Franc Rutar, mag. Rudi Vouk, inž. Štefan Domej, mag. Marjan Pipp, dr. Matevž Grilc, dr. Janko Zerzer in minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular. Koordinacijski odbor koroških Slovencev so na uradnem sprejemu v Ljubljani zastopali mag. Marjan Pipp (poslovodeči tajnik KOKS), dr. Matevž Grilc, mag. Peter Waldhauser, dr. Janko Zerzer, kom. sv. Franc Rutar, inž. Štefan Domej in mag. Rudi Vouk. V imenu Koordinacijskega odbora je poslovodeči tajnik mag. Marjan Pipp opredelil zahteve do slovenske vlade, ki naj bi priznala KOKS kot edini pristojni gremij na nivoju uradnih stikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem do Republike Slovenije in njenih pristojnih organov. Minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular je tej želji ugodil in dejal, da Slovenija priznava KOKS kot edinega pogovornega partnerja med slovensko narodno skupnostjo in Republiko Slovenijo na uradni ravni. Dr. Janez Dular, katerega je slovenski premier Lojze Peterle pooblastil, da v vseh vprašanjih Slovencev po svetu samostojno zastopa Republiko Slovenijo, je že na zadnjem sestanku KOKS (na katerem je bil osebno prisoten) poudaril, da.si Slovenija želi enega pristojnega pogovornega partnerja. „To je KOKS in ga kot takega tudi priznavamo,“ je potrdil minister dr. Dular in izrazil željo, da Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza dopolnita Koordinacijski odbor. k Politika 'd*- Deželno zborovanje KEL Mag. Rudi Vouk je poslovodeči tajnik KEL, ki bo imela to nedeljo deželno zborovanje, na katerem bodo delegati odločali, katero politično pot naj bi v prihodnje ubrala Koroška enotna lista. V članku mag. Vouk razmišlja tudi o aktualnem vprašanju samostojne kandidature 7. oktobra. Detenad bojo rtota» n todna ulonl sanm-stolnma Ibaiia in deželni li zveaii ravni Na prvi pogled se bo na deželnem zborovanju KEL, v nedeljo, odločalo samo o enem vprašanju: ali se bomo odločili za samostojno kandidaturo KEL pri državnozborskih volitvah ali se bomo odločili proti tej kandidaturi? In če se bomo odločili proti, ali bo obveljal sklep januarskega zborovanja o nadaljnjem sodelovanju z Zelenimi ali pa bomo razglasili drugačen sklep? Vsekakor pa bo odločitev, kakršnakoli že bo, daljnosežnejšega pomena. Priznati moramo, da je naše samostojno volilno gibanje v škripcih povsod tam, kjer nima že na prvi pogled realističnih izgledov za mandat. Na občinski ravni o smislu ali nesmislu samostojnih volilnih nastopov že dolgo ni več debate; isto velja za volitve v Kmečko zbornico in sedaj, po uspehu liste Alpe-Jadran, tudiza volitve v Trgovsko zbornico. Povsod tu nam daje uspeh prav. Drugače je pri deželnozbor-skih in državnozborskih volitvah. Po največjem uspehu samostojnega volilnega gibanja — izvolitvi predsednika KEL Karla Smolleja v parlament na listi Zelenih — in po štirih letih uspešnega dela z najpomembnejšimi dosežki po ustanovitvi Slovenske gimnazije (1957), smo žal morali spoznati, da za deželno in zvezno raven tudi koalicija z Zelenimi ne more biti dokončna rešitev. V vsaki koaliciji s katerokoli stranko moramo pač računati, da lahko ta stranka prej ali slej spremeni politiko in zanika avtonomijo samostojnega volilnega gibanja narodnih skupin. To pa je tista točka, katere ne moremo sprejeti. Integracija v neko stranko brez popolne avtonomije bi namreč pomenila konec KEL in konec samostojnega nastopanja na deželni in zvezni ravni. Bili bi spet tam, kjer smo pred dvajsetimi leti začeli. Po drugi strani pa je tudi jasno, da je pri vseh deželno-zborskih in tudi pri državnozborskih volitvah kandidirati tja v en dan, brez vsakršnega izgleda za dosego mandata, potrata časa, energije in denarja. Res je sicer, da je kandidatura zelo učinkovita možnost široko javnost seznaniti z našimi težavami in zahtevami, toda samo to je kot smisel samostojnega nastopanja premalo. Živimo v demokratični družbi in hočemo v tej družbi soodločati, ne samo informirati in prepuščati odločitve drugim. Zato moramo resno razmišljati o novih konceptih za bodočnost. Zahteva po avtonomnem mandatu za narodne skupine utegne biti pravilna pot iz zagate. Če nam uspe priti do take spremembe volilnega reda, da za narodne skupine ukinejo pregrado osnovnega mandata, lahko računamo s tolikšnim številnom glasov, da pridemo v drugem volilnem postopku do lastnega zastopnika. Možni so še številni drugi koncepti za avtonomno zastopstvo narodnih skupin v deželnem in v zveznem parlamentu. Deželno vodstvo KEL je mnenja, da lahko s samostojno kandidaturo pri volitvah, 7. oktobra, učinkovito podkrepimo našo zahtevo po takšni spremembi volilnega reda. Če ne bomo že sedaj prisotni, nam avtonomnega mandata nihče ne bo dal; daril v politiki ni. Le, če bomo pokazali, da mislimo resno in da smo pripravljeni napeti vse sile, bomo prišli do cilja. Nov in pomemben aspekt bi bil tudi ta, da bi se prvič predstavili volilcem kandidati vseh avstrijskih narodnih skupin, kar bi lahko bil začetek skupnega vseavstrij-skega samostojnega volilnega gibanja narodnih skupin. Na krajevnih sestankih KEL je bilo slišati tudi tehtne argumente, ki govorijo proti samostojni kandidaturi. Ali si s samostojno kandidaturo ne bi sami zaprli vrat drugje, npr. pri Zelenih? Ali si ne zastavljamo previsokih ciljev in naj bi raje najprej uredili zadeve na deželni ravni, preden gremo na državnozborske volitve? Ali ne bi s slabim rezultatom sami izpodkopali zahtevo po avtonomnem mandatu? Ali KEL v zadnjih štirih letih parlamentarnega dela ni malce zanemarjala baze in ali ne bi bilo bolje, najprej izboljšati lastnih struktur? V nedeljo torej ne bomo odločali le o „za“ ali „proti" samostojni kandidaturi. Razčistiti moramo vprašanje, kakšno vlogo naj igra KEL v bodoče. Deželno vodstvo KEL-centrala na ta vprašanja ne more in tudi noče sama odgovarjati. O tem lahko odloča le baza KEL, delegati na deželnem zborovanju. Zato nujen poziv in prošnja vsem delegatom in somišljenikom KEL: udeležite se nedeljskega deželnega zborovanja! Rudi Vouk poslovodeči tajnik KEL STRAN q petek, ^ 17. avgusta 1990 STRAN q petek, O 17. avgusta 1990 Politika Podpore slovenski narodni skupnosti v prikodnje javne Minister dr. Dularje popolnoma brez zadreg govoril tudi o gmotni podpori Republike Slovenije slovenski narodni skupnosti. Doslej je Slovenija (pod vodstvom komunistične vlade) enostransko delila finančne podpore v prid Zveze slovenskih organizacij. Kolikor je do danes znano, je dobila ZSO dve tretjini vseh podpor; o vsotah, ki so šle verjetno po drugih poteh na Koroško na konto ZSO ali v njo včlanjenih organizacij, pa ni bilo govora. Na vsak način bodo v prihodnje podpore iz Slovenije javne; zanje naj vesta tudi avstrijska zvezna ter koroška deželna vlada. Da podpore matičnega naroda svojim manjšinam niso nič posebnega, dokazujejo tudi Avstrijci, ki že vsa leta velikodušno podpirajo južne Tirolce; Danska podpira svojo manjšino v Nemčiji, itd. O razdelitvi podpor, ki pridejo iz Slovenije, naj bi v prihodnje odločal Koordinacijski odbor koroških Slovencev. Včlanjene organizacije bodo že letos sestavile proračun za leto 1991 in bodo po skupnem sklepu razdelile podpore. Poslovodeči tajnik KOKS mag. Marjan Pipp je z zadovoljstvom sprejel v vednost stališče Republike Slovenije, ki se v celoti ujema s stališčem Koordinacijskega odbora. KOKS je naš edini uradni sobesednik AKTUALNI INTERVJU z ministrom za vprašanja Slovencev po svetu, dr. Janezom Dularjem____ Naš tednik: V Ljubljani ste uradno sprejeli Koordinacijski odbor koroških Slovencev. Ali to pomeni, da ga priznavate kot edini pristojni gremij za uravnavanje uradnih stikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem z Republiko Slovenijo? Minister Dular: Da! Nedvomno, natančno to pomeni ta sprejem, čeprav se zavedamo, da je sedanja sestava Koordinacijskega odbora še pomanjkljiva. Manjka še pomemben član; upam, da se bo to v določenemu času uredilo in da bomo potem s toliko lažjim srcem lahko upravičeno sodelovali. Naš tednik: V sodelovanju z Republiko Slovenijo bo imel Koordinacijski odbor tudi določene pristojnosti. Kako si jih Vi predstavljate? Minister Dular: V tem odboru naj bi se pač koordiniralo, vskla-jevalo vse tisto, kar je pomembno za koroške Slovence kot narodno skupnost. Naj gre tu za politična ali finančna vprašanja ali kakšna druga. Pričakujemo, da bo KOKS prihajal v Slovenijo na pogajanja z že kolikor toliko vsklajenimi stališči, ne pa, da se bi šele na pogovorih v Ljubljani prepirali. Naš tednik: ZSO in SPZ še nista pripravljeni vstopiti v KOKS. Mislite, da bo zdaj do tega prišlo? Minister Dular: Težko je biti prerok, posebej če imamo opraviti z določenimi datumi. Mislim, da je ideja o KOKS dobra in da tudi Zveza slovenskih organizacij oz. njeno vodstvo to intimno verjetno spoznava. Vprašanje je, po katerem postopku naj bi prišli do neke sprejemljive resolucije, ki bi omogočila vstop ZSO. Silvo Kumer SPZ: Naš pogovorni partner je kulturno ministrst-vo v Sloveniji_________________ Tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle je ob zadnjih dogodkih v zvezi s tem vprašanjem dejal, da SPZ tudi sedaj ne bo vstopila v Koordinacijski odbor. „Naš pogovorni partner je kulturno ministrstvo v Sloveniji, ki nas je pismeno pozvalo, naj sporočimo naše finančne predstave za naslednje leto.“ Tajnik SPZ tudi ne vidi razloga, zakaj naj bi SPZ sodelovala v KOKS. „Edini pogovorni partner za Slovenijo sta osrednji politični organizaciji koroških Slovencev,“ pravi dr. Malle, ki ni prepričan, da se bo Slovenija držala dogovora s Koordinacijskim odborom koroških Slovencev. Stališča s strani ZSO ni bilo možno dobiti, ker je tajnik dr. Marjan Sturm trenutno na dopustu. SŠZ in Pedagoško združenje bosta šele razprav-Ijala o vstopu______________ Na pobudo ZSO je KOKS spre jel v svoje vrste tudi Slovensko športno zvezo in Strokovno združenje pedagoških delavcev. Obe organizaciji pa o vstopu v KOKS še sploh nista odločali. Dir. Franc Kukoviča je dejal, da se bo odbor Strokovnega združenja pedagoških delavcev ukvarjal s tem vprašanjem šele ob začetku šolskega leta. Predsednik SŠZ dr. Ludwig Druml pa bo sklical sejo Športne zveze šele konec avgusta, ko bo s tem vprašanjem odbor seznanil prvič. Silvo Kumer V skoraj vseh evropskih državah imajo manjšine rezervirana mesta v parlamentu V prejšnji številki Našega tednika smo napovedali, da bomo predstavili volilni red nekaterih evropskih držav, ki manjšinam omogočajo zastopstvo v zakonodajnih telesih, sorodnih našemu deželnemu zboru in parlamentu. Ne potrebujejo temeljnega mandata ali določenega števila glasov, temveč imajo mesta v deželnem zboru in parlamentu zakonsko zagotovljena. * Madžari in Italijani v Sloveniji „Državljani-pripadniki italijanske in madžarske narodnosti uresničujejo svoje ustavne pravice tako, da se povsod enakopravno z drugimi državljani vključujejo v demokratičen način upravljanja družbenih zadev, ta ustava pa zagotavlja še posebne pravice in varstvo obeh narodnosti“. (Uradni list republike Slovenije z dne 16. marca 1990.) Ena izmed posebnih pravic je tudi zastopstvo v Skupščini SR Slovenije. Od 240 poslancev je 6 poslancev, ki zastopajo italijansko (3) in madžarsko (3) narodnost. Ti sedeži v Skupščini Slovenije pripadajo obema manjšinama, ne glede na število glasov, ki bi jih ti dve manjšini dosegli z lastno kandidaturo. Ta pravica italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji izvira iz njihovega posebnega položaja. Madžarske in italijanske poslance volijo v Skupščino pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti. V ustavnih amandmajih k ustavi Socialistične republike Slovenije z dne 16. marca 1990 je v 10. členu zapisano: „Pravico voliti delegate italijanske oziroma madžarske narodnosti v zbore Skupščine SR Slovenije imajo volilci na območju posebne volilne enote ter drugi pripadniki teh narodnosti v občini, ki ima območja, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oz. madžarske narodnosti, v zbore občinske skupnosti pa volilci na območju volilne enote, drugi pripadniki italijanske oz. madžarske narodnosti v občini, ki ima narodnostno mešana območja pa le, če tako določa statut občine. Pravico, biti voljen za delegata italijanske oz. madžarske narodne skupnosti, imajo samo pripadniki teh narodnosti." Italijanski in madžarski narodnosti so vrata v Skupščino brez kakršnekoli procentne klavzule ali števila vo-lilcev odprta. Tako italijanska kakor tudi madžarska narodna skupnost sami določita, kdo jih bo zastopal. V primeru volitev delegatov pripadnikov italijanske oz. madžarske narodnosti v zbore Skupščine SR Slovenije se na narodnostno mešanih območjih oblikujejo posebne volilne enote. Tudi ob volitvah delegatov pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v zbore občinske skupščine se lahko oblikujejo posebne volilne enote. Narodne skupnosti na Madžarskem_____________________ Ker samostojni nastop pri volitvah nikakor ne bi omogočil kateri od narodnih skupnosti, da bi v parlamentu imela svojega zastopnika, je madžarska vlada z zakonom zagotovila določeno število poslanskih mest za zastopnike narodnih skupnosti. Zastopnike volijo v raznih združenjih teh narodnih skupnosti. Toda vsaka narodna skupnost na Madžarskem nima svoje poslanca, ker je zanje predvidenih premalo mest. Tako za- stopniki narodnih skupnosti v parlamentu ne zastopajo le svoje narodne skupnosti, temveč so hkrati zastopniki vseh narodnih skupnosti na Madžarskem. Danci in Frizijci v Šleziji Politično zastopstvo danske in fri-zijske manjšine se imenuje Südschleswigscher Wählerverband. Kot regionalna stranka, ki deluje samo na območju Šlezije, je tako pri de-želnozborskih’ kot tudi pri državnozborskih volitvah oproščena 5%-klavzule. To pomeni, da ji pri volitvah ni treba doseči 5% glasov, da doseže mandat. Za ti dve manjšini tudi velja, da jim pri državnozborskih volitvah ni treba doseči osnovnega mandata v eni izmed zveznih dežel. Danci in Frizijci pa morajo doseči določeno število glasov, ki odgovarja številu glasov, ki je po d’Hontschevem postopku potrebna za dosega „zadnjega" mandata v državnem zboru. V drugem volilnem postopku se potem seštejejo vsi glasovi, oddani za eno stranko, in na podlagi rezultata se porazdelijo mandati. Pri deželnozborskih volitvah leta 1987 je SSW dosegel 1,5% volilnih lasov v celotni Šleziji, v južnem delu lezije pa je bilo oddanih 6% glasov za politično zastopstvo Dancev. Tako je od leta 1971 naprej v deželnem zboru v Kielu zastopan član danske manjšine. V mestnem parlamentu v Flensburgu ima SSW 9 od 43 mandatarjev in je s tem tretja najmočnejša stranka. V občini Schleswig-Flensburg ima SSW 4 od 47 sedežev. V območjih, kjer pa SSW nima možnosti, da bi dosegel mandat, so predvideni kontaktni odbori, ki zagotovijo zastopstvo intere: sov danske manjšine na občinski ravni. Na občinskih volitvah leta 1986 je bil skupno izvoljen 101 zastopnik SSW v občinske parlamente v Šleziji. Občinska politika Sele: Enotna lista zahteva občinsko selo Enotna lista v Selah je ta teden pismeno zahtevala sklicanje občinske seje v Selah, na kateri naj bi razpravljali in odločali o nekaterih perečih vprašanjih, o katerih je manjkalo socialistični frakciji na zadnji seji menda potrebnih informacij. GLOSA Najprej kronologija: Bernard Sadovnik, 2. predsednik Delovne skupnosti katoliške mladine na Koroškem/ Arbeitsgemeinschaft katholischer Jugend (AGJJ, je v odprtem pismu izrazil ogorčenost nad ravnanjem deželnega glavarja Haiderja v zvezi z imenovanjem deželnega mladinskega tajnika. To je objavit tudi Kleine Zeitung. V tem pismu je Sadovnik pojasnil, da se Haider ni držal dogovora z AGJ, v katerem je obljubil, da bo dobila to mesto oseba z bogatimi izkušnjami na področju dela z mladino. Za to mesto se je potegoval tudi Bernard Sadovnik sam, ki pa nima možnosti, da bi jo zasedel, saj je Haider izločit vse, ki nimajo mature. V odprtem pismu je Bernard Sadovnik Obstaja med škofijo in deželnim glavarjem posebna pogodba? kot privatna oseba tudi omenil, da kot koroški demokrat deželnega glavarja ne more resno obravnavati. Do tu vse dobro in prav. Sedaj pa se je oglasil predsednik Katoliške akcije (KA) Arno Patscheider in napisal pismo bralca (Kleine Zeitung, 12. avgust), v katerem Bernardu Sadovniku očita, da je v zvezi s kritiko deželnega glavarja imenoval tudi svoje predsedniško mesto v Delovni skupnosti katoliške mladine. Bernarda Sadovnika moti, da se Katoliška akcija vmešava v zadeve privatne osebe. Odprtega pisma on namreč ni pisal kot 2. predsednik Delovne skupnosti katoliške mladine, ampak kot privatna oseba; Arno Pat-scheider pa zavzema stališče k njegovemu pismu kot predsednik Katoliške akcije. Tako se je v takih trenutkih le zelo, zelo težko otresti suma, da obstaja med Krško škofijo in deželnim glavarjem tajni sporazum, da osebe, ki so le nekako dejavne v Krški škofiji, ne smejo kritizirati ravnanja deželnega glavarja. Upanje pa še vedno obstaja, da bo škofija ta sum čim prej zavrnila. . Kakor smo že poročali, se je občinski svet v Selah soglasno izrekel proti gradnji gozdne poti v Setiče. Na predzadnji seji občinskega sveta se socialistična frakcija ni „spomnila" več skupnega sklepa in je bila tudi proti temu, da bi sklep protokolirali. EL je tedaj zapustila sejo in zahtevala, da se sklep protokolira. Na tej seji pričakuje EL, da bo protokol identičen s sklepom. V nasprotnem primeru je EL najavila, da se bo obrnila na oddelek III pri deželni vladi. Zadnja občinska seja v Železni Kapli je bila precej napeta. Na dnevnem redu je bil predlog EL, da naj bi se občina ne udeležila slavij za 10. oktober. EL je ta predlog utemeljila, češ da take prireditve ne morejo služiti mirnemu sožitju. „V nasprotnem primeru, če občina sodeluje, ogroža tudi mir v občini," je dejal Lado Hajnžič. Seveda je občinsko predstojništvo ta predlog odklonilo. Odbornik EL Franc Smrtnik je dejal: „Razočaran sem, da je bil naš predlog odklonjen. 10. oktober 1920 je bil pomemben za Koroško. A zavedati se moramo, da bi južna Koroška ne ostala pri Avstriji, če bi večina Slovencev ne glasovala „za“. Zato bi morala biti ta slavja vedno dvojezična. A po teh proslavah se vedno razkazuje moč nemškonacionalnih sil in zmago nemštva nad Slovenci. To je popačenje zgodovine! Če občina sodeluje, s tem dokazuje, da noče mirnega sožitja, ampak, da raje podpira nemškonacionalne sile in s tem koroški Heimatdienst.“ Lado Hajnžič pa je še dodal, da so Slovenci v preteklosti že dvakrat dokazali zvestobo Koroški. L. 1920, ko so glasovali za Avstrijo, in tudi I. 1955 je bil aktiven upor koroških Slovencev odločilnega pomena, da je Avstrija dobila državno pogodbo. „Kdaj pa so jo dokazali tako imenovani .Heimattreue Kärntner', ne vem?“, je še dodal in nadaljeval: „EL poziva vse demokratično misleče občinske odbornike, da podprejo naš predlog. Ker je ta predlog predstojništvo že zavrnilo, bova midva iz protesta zapustila sejo. Mnenja sva, da predstavlja Ostale točke dnevnega reda pa se nanašajo na pereča vprašanja selske občinske politike, ki Selane bolj skrbijo, kot branje zapisnika. Druga točka dnevnega reda obravnava postavljanje dvojezičnih krajevnih napisov 10. oktobra letos v Selah. EL nadalje predlaga, da se naj občina tudi z drugimi občinami pogaja o tem, da bodo tudi izven občine kažipoti v Sele dvojezični. EL pa hoče končno urediti tudi zadevo okoli sodelovanje občine pri teh dese-tooktobrskih .Heider-Festspiele' izzivanje za vsakega Slovenca in demokrata v naši občini!" Potem, ko sta odbornika zapustila sejo, so se k besedi javili še nekateri. Mihi Kuchar (SP) je dejal, da se on ne bo udeležil tega slavja, a vseeno je „moral" potem glasovati proti predlogu EL. Peter Haderlap (SP) pa je menil, da bi bil to pravi škandal, če bi cela Koroška korakala po Celovcu, Kaple pa ne bi bilo zraven! Podžupan Welz (VP) pa se je oglašal zelo nedisciplinirano. Ponovno je s svo- Kot že nekajkrat poprej so Obir-ske peči ponovno glavni predmet pogovora v Železni Kapli. Občani, predvsem neposredno prizadeti domačini, so v velikih skrbeh: pred nedavnim je kamniti plaz, ki se je utrgal po vsej verjetnosti zaradi streljanja v kamnolomu, zasul avtomobil, kar je povzročilo zaprtje ceste skozi peči. Cesta bo zaprta še približno 14 dni. To bo povzročilo domačinom ogromno gospodarsko škodo; še posebej prizadeti so kmetje, ki ne morejo spravljati lesa, gostilničarji zaradi izostanka turistov in seveda delavci, ki imajo daljšo pot do delovnega mesta. V Obirskih pečeh se iz leta v leto ponavljajo podobne nesreče in do danes pristojne oblasti še niso ničesar ukrenile. Občina Železna Kapla je prav letos dobila precej denarja; kot neke vrste odškodnino za zaptrje tovarne Obir; za Hajnževega potoka, o kateri menda socialistični frakciji primanjkuje informacij. Podžupan Nanti Olip je prepričan, da je socialistična frakcija zdaj imela dosti časa, da bi dobila o tem vprašanju potrebne informacije. Še vedno pa v Selah ni urejeno pravno stanje vojaške prisotnosti v Košuti. V četrti točki dnevnega reda hoče EL pustiti razčistiti tudi to vprašanje. Kot znano, ima vojaščina redne strelske vaje v Selah; za te manevre pa manjkajo potrebne pravne podlage, predvsem ni dana prenamemba zemljišča, ki ga uporablja vojaščina. Kmetje in prebivalci, ki jih streljanje moti, se branijo, EL jih podpira, le socialisti do danes nimajo stališča. jimi komentarji dokazal, da je ljudska stranka na skrajnem desnem robu in da ji je mirno sožitje deseta briga. Na dnevnem redu so bile še nekatere zanimive točke. Nikoli v zgodovini občina še ni imela tako visokega proračuna kot letos. 74 mio. šilingov znaša letošnji proračun. Cesta skozi Kaplo predstavlja vedno hujši problem. Včasih je trg tako napolnjen z avtomobili, da ne prideš več skoz. Vsi občinski odborniki se zavedajo, da bo potrebno rešiti tudi ta problem. domačine — Obirčane in Korčane — pa očitno ni ostalo niti šilinga. Za župana in politično odgovorne v občini je že skoraj tipično, da izključno podpirajo občinsko središče, na obrobne vasi pa pozabljajo. Iz tega razloga so domačini ustanovili neke vrste ljudsko iniciativo, katera zahteva, da se zavaruje pot skozi Obirske peči. Ni namreč sprejemljivo, da bi vedno in vselej nastradali ljudje, ki živijo v obrobnih krajih. PROSTESTNO ZBOROVANJE: Predlagatelji ljudske iniciative pozivajo vse občanke in občane, predvsem pa prizadete domačine, naj se udeležijo protestnega zborovanja, ki bo v sredo, 22. avgusta 1990, ob 9. uri pri Baraki, neposredno pod Obirskimi pečmi! Občina Železna Kapla bo 10. okt. korakala po celovških ulicah Obirska soteska smrtno nevarna! Gospodarstvo Predsednik deželnega gremija sekcije zunanja trgovina pri Trgovski zbornici, dipl. trg. Joža Habernik: Našo delavnost bomo v prihodnje posvetili prostoru fllpe-Jadran Letos aprilaje strokovna lista Alpe-Jadran prvič predsedniško mesto. Dipl. trg. Joža Habernik je nastopila pri volitvah v Trgovsko zbornico in na vodja sekcije, ki iz leta v leto številčno raste in po-mah dosegla pet mandatov: enega v sekciji „trgo- staja vedno pomembnejša, saj tudi število izvoz-vina z agrarnimi produkti“ (zastopnik je Konrad no-uvoznih podjetij močno raste. Blajs), štiri pa v sekciji „zunanja trgovina“, kjer je Z dipl. trg. J. Habernikom smo se pogovarjali o lista Alpe-Jadran presenetljivo zasedla tudi pomenu sekcije ter o njenih izgledih v prihodnje. Naš tednik: Po ustanovitvi Slovenske gospodarske zveze je bila samostojna kandidatura liste Aipe-Adria pomemben nadaljnji korak v organiziranju koroškega slovenskega gospodarstva. Zakaj so se začeli slovensko govoreči gospodarstveniki ravno v tej sekciji najprej organizirati? Dipl. trg. Habernik: Seveda bi bilo možno, da bi ustanovili v okviru Slovenske gospodarske zveze ali liste Alpe-Adria tudi sekcijo za gastronomijo, a očitno interes še ni dovolj velik. Veliko zanimanje pa je bilo na zunanjetrgovinskem področju, kjer beležimo že pomembno število slovenskih trgovcev na Koroškem. Ti seveda potrebujejo lastno zastopstvo, da lahko bolj učinkovito zastopajo tudi svoje interese navzven. Zato je Slovenska gospodarska zveza podprla to kandidaturo; čeprav nismo imeli dovolj časa za priprave na kandidaturo, smo dobili kar štiri od desetih mandatov. Naš tednik: Čeprav niste dobili večine, je lista Alpe-Adria kljub temu dobila mesto predsednika tega deželnega gremija. Dipl. trg. Habernik: Pravzaprav podpore s strani „Kärntner Wirtschaft“ nismo dobili. Eden od njihovih mandatarjev pa nas je podprl, ker nas ceni kot strokovno listo, ki se želi bolj ukvarjati s stvarnimi vprašanji in ne zgolj s političnimi. S tem očitno pri listi „Kärntner Wirtschaft“ niso računali, saj na volitve predsednika eden njihovih mandatarjev ni prišel; tako smo s 5:4 izvolili predsednika. Sicer je skušala lista „Kärntner Wirtschaft" s prizivom še onemogočiti in spremeniti volilni izid; toda do tega potem le ni prišlo, ker so pri Trgovski zbornici priziv zavrnili. Očitno iz protesta potem na prvo sejo sekcije mandatarjev liste „Kärntner Wirtschaft“ ni bilo; tako smo morali sklepati sami skupno z mandatarjem, ki nas je podprl že na volitvah. Naš tednik: V prejšnji delovni dobi so imeli mandatarji ljudske stranke kar devet mandatov, enega pa socialisti (Freier Wirtschaftsverband). Kako je delovala sekcija v tem sestavu? Dipl. trg. Habernik: Reči je treba, da je bila sekcija prej malo aktivna, da mandatarji niti sej niso obiskovali. Temu primerno je bilo tudi delovanje sekcije, ki seveda pod takimi pogoji za včlanjena podjetja ni mogla biti večjega pomena. Naš tednik: Kaj želi novo vodstvo nuditi svojim članom? Dipl. trg. Habernik: Vsekakor je treba članom tudi nekaj nuditi, da imajo resničen vtis, da jih nekdo zastopa. Pri Trgovski zbornici je za to sekcijo pristojen tudi poseben tajnik, s katerim bomo odslej tesneje sodelovali. Trgovska zbornica se mora znebiti prizvoka urada, ki ureja neke posle za gospodarstvenike. Tudi Trgovska zbornica bo morala začeti bolj delovati kot gospodarsko podjetje, potem bo učinek gotovo večji. Najprej se bomo v naši sekciji skušali povezati z vsemi našimi člani. Povabili jih bomo na posebno predavanje, na katerem bo govoril strokovnjak kot npr. Schwarzenberg, Androsch ali Habsburg. Potem nameravamo med člani izvesti vprašalno akcijo, da bomo dobili pregled, s čim se naši člani sploh ukvarjajo, s katerimi deželami trgujejo in kje so glavni problemi. Clane bomo skušali obiskati tudi osebno, kar bo gotovo trajalo nekoliko dalje. Naš tednik: Število članov se je v zadnjem času zelo dvignilo. Mnogo mladih podjetij pa je že tudi zaprlo vrata. Kje so glavni vzroki? Dipl. trg. Habernik: Število se je dvignilo od 70 do približno 160. Na žalost je mnogo mladih podjetij pred kratkim moralo prenehati s poslovanjem, ker so podcenjevali razmere. Nekateri — predvsem podjetniki iz Jugoslavije — so očitno mislili, da v Avstriji vlada popolna svoboda in da se ni treba pozanimati o formalnostih pri carini ali pri davčnem uradu. Tako so imeli kmalu opravka z davčno in carinsko policijo in so morali podjetje nato zapreti, ker finančno niso več zmogli poslovanja. 250.000 šilingov osnovnega kapitala je dandanes premalo. Za uspešno poslovanje je danes potrebno več lastnega kapitala — in tega pogosto mladi podjetniki nimajo. Pomemben dejavnik za prezadolženost na tem področju je tudi nestrokovnost podjetnikov. Tudi nepoznavanje razmer je prispevalo svoje. Zato moramo te ljudi (ki so seveda avtomatično tudi člani zunanjetrgovinske sekcije — op. uredništva) na vse pravočasno opozoriti. Predpisati jim bo treba določeno število tečajev, morda celo določeno prakso v avstrijskih podjetjih. Naš tednik: Ali niso to re-strektivni ukrepi? Dipl. trg. Habernik: Mogoče zvenijo restrektivno, v realnosti pa niso, ker le koristijo podjetnikom. Moram reči, da je npr. dunajska Trgovska zbornica pri tem res restrektivna, tako da je naš predlog nekako srednja pot. To pa ne pomeni, da bodo v prihodnje ustanavljali eksport-import podjetja samo strokovnjaki; doseči hočemo, da bodo v podjetjih nameščali vsaj po enega strokovnjaka. Naš tednik: Število članov vaše sekcije se je znatno povečalo. Ali to pomeni tudi, da postaja Koroška na trgovinskem področju bolj zanimiva? Dipl. trg. Habernik: Na vsak način! Z gospodarsko in politično reformo v Sloveniji ter v drugih predelih Jugoslavije se je odprlo novo tržišče; povečuje pa se tudi poslovanje z Italijo. Področje Alpe-Jadran je danes nedvomno zelo atraktivno tržišče; od tega ima koristi tudi Koroška, predvsem pa mesto Celovec, ki dobiva vonj „mednarodnega flera“. Poslovneži privabijo k nam tudi vrsto mednarodnih poslovnih partnerjev, s tem pa tudi precej transitnih poslov, kar je za Koroško na področju pridobivanja deviz zelo pomembno. Naš tednik: Sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran pogojuje tudi poslovanje v treh jezikih. Ali vaša sekcija tudi to upošteva pri svojem delovanju? Dipl. trg. Habernik: Vsekakor. Trojezičnost je pri nas vidna tudi na zunaj, kar je bilo videti tudi v našem volilnem programu. Vsekakor pa bo pomembno, da bomo znali na Koroškem nuditi tudi trojezično trgovsko izobrazbo; pomemben korak je gotovo ustanovitev „Dvojezične trgovske akademije“ v Celovcu, kjer bodo poučevali tudi italijanščino. V naši sekciji pa si bomo tudi prizadevali, da bodo naše publikacije trojezične in bodo s tem nudile vsem poslovnim partnerjem naših članov izčrpno informacijo v njihovi materinščini. Ker pomemben del naših članov trguje v prostoru Alpe Jadran, bomo temu poslovnemu prostoru posvetili posebno pozornost tudi v naši sekciji. Naš tednik: Ali se ne bojite razprave o odpravi obveznega članstva v Trgovski zbornici? Dipl. trg. Habernik: Te diskusije se osebno ne bojim. Mislim namreč, da če bo Trgovska zbornica delala dobro, bodo podjetniki prostovoljno pristopali; isto velja tudi za našo sekcijo. Rož — Podjuna — Zilja Albert Krop iz Vidre vasi Sveto mesto: četrto srečanje vižarjev Na Svetem mestu je Katoliško prosvetno društvo „Drava" minulo nedeljo priredilo že četrto srečanje vižarjev. V Žvabeku so letos vse prireditve v okviru 80-letnice društva. V tem smislu je potekalo tudi nedeljsko srečanje vižarjev. Prireditev je bila nadvse uspešna, saj se je povabilu odzvalo okoli dvajset vižarjev. Prišli so iz Slovenije, Rožeka, Celovca in številnih vasi Podjune. Zaigrali so posamič, v dvojicah in po več skupaj, da je bilo številni publiki prav luštno in nadvse prijetno zabavno. Vižarje in druge častne goste je kot vedno predstavljal na hudomušen način Jokej Logar, kar je prireditev še popestrilo. Tako so žvabeški prosvetarji ponovno dokazali, da dobro pripravljene prireditve tudi uspejo. Cerkveni zbor Lužiških Srbov na Koroškem V farni cerkvi v Šmihelu (18. avgusta, ob 19.30), v gozdni kapelici na Sedl-cah nad Selami (19. avgusta, ob 10. uri), v farni cerkvi v Podgorjah (19. avgusta, ob 19. uri) in v farni cerkvi v Škocijanu (20. avgusta, ob 20. uri) bo nastopil cerkveni zbor iz Nemške demokratične republike. Je to zbor Lužiških Srbov iz Chroscicyja. Zbor obhaja 10-letnico. Poje pesmi v nemškem, srbskem in latinskem jeziku. Vsi, ki ljubite cerkveno zborovsko petje, ste prav prisrčno vabljeni. ČESTITAMO Janezu Gregoriču in njegovi izvoljenki Lidiji vse najboljše na skupni življenjski poti. Društvo upokojencev v Rožu čestita svojim članom Toniju Maku na Šajdi, Mariji Dovjak v Koprivni in Marti Velik na Kotu. V Vogrčah obhaja Komanova mama, Marija Nachbar, osebni praznik. Ob tem vse najboljše in še na mnogo zadovoljnih let. * Marija Pečnik v Železni Kapli obhaja dvojni praznik. Še na mnogo zdravih in srečnih let. Svoj 86. rojstni in godovni dan obhaja v Mali vasi pri Globasnici Marija Petrovnik. Iskrene čestitke in še na mnoga leta. Društvo upokojencev Podjuna čestita za rojstni dan Jožefu Kovaču na Metlovi in Roku Bučovniku v Goselni vasi. Na Letini obhaja 45. rojstni dan Marija Wautsche. Iskrene čestitke. * Nanti Travnik na Šajdi je na tihem dočakal 70 let življenja. Ob tem jubileju iskrene čestitke, obilo zdravja in zadovoljstva. * Pavla Wrolich v Podgorjah obhaja 70-letnico svojega življenja. Še na mnoga leta in iskrene čestitke. Slovensko društvo upokojencev Pliberk iskreno čestita svojim članom Heleni Kropivnik, Rute, Mariji Petrovnik, Vogrče, Mariji Žele, Dob in Rozi Kumer, Blato, za osebne praznike. Slavje shoda za duhovne poklice v Kazazah Že tradicionalno obhajanje shoda za duhovne poklice na večer ob zaključku celodnevnega češčenja 12. avgusta v naši fari Kazaze je letos, ko je bila nedelja, še posebno veliko vernikov privabilo k slovesnosti. Kot viden sad, za katerega naj bi prosili na ta večer, priskrbi naš župnik Florijan Zergoi vsako leto novomaš-nika, kateri vodi kot glavni ce-lebrant številne duhovnike ob somaševanju. Letos smo imeli z lepim glasom obdarjenega novomašnika Andreja Lampreta iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu v mariborski škofiji. Pa tudi za pridigarja je bilo poskrbljeno v osebi srebrno-mašnika, rektorja doma v Tinjah, Jožefa Kopeiniga. Ta je v pridigi kritično sodil osebo duhovnika kot poslanca vernikom, da bi ta s svojo vero in zgledom vodil farane k velikemu duhovniku Jezusu Kristusu. To pa, ker je človek kot mi, zmore le, ako ima za seboj dosti odgovornih vernikov, ki njega podpirajo z molitvijo in dobro namenjeno besedo. Domači župnik je z veseljem pozdravil zbrano množico, med njimi več redovnic in sobratov. Omenil je, da smo imeli letos vigredi skupino naših teologov v fari na obisku, za katere bi naj molili, da bi ti prišli do oltarja. Lepo okrašena božja hiša, napolnjena z verniki od blizu in daleč, je dvigala slovesnost posamezniku, da je močno donela pesem in prošnja k Bogu: Pošlji tudi danes dosti dobrih delavcev na našo žetev; saj bomo preživeli kot narod le, ako se bomo držali Slomškovega izročila: „Mati, domovina, Bog“. M. K. Pretekli petek so v Mo-destovem domu v Celovcu ob zaključku drugega tečaja nemškega jezika podelili spričevalo že 127. udeležencu. Ob odhodu domov so mladi v spomin na preživele jezikovne počitnice na Koroškem prejeli izvod ekskluzivne dvojezične izdaje Prešernovega Sonetnega venca, opremljenega z ilustracijami Valentina Omana. Spričevala in darila je tokrat v imenu Mohorjeve podelil mag. Janko Ferk. M y VJUZL ~ "^besedi Rož — Podjuna — Zilja 18. avgusta 1990, ob 10.30 Srečanje treh dežel na Višarjah V soboto, 18. avgusta, se bodo na Višarjah zbrali verniki iz Slovenije, Koroške in Fur-lanije-Julijske krajine. Skupno z videmskim nadškofom Alfredom Battistijem, ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem in krškim škofom Egonom Kapellarijem bodo ob 10.30 obhajali bogoslužje v štirih jezikih: v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini. Geslo letošnjega romanja je: Marija, mati skupnega doma evropskih ljudstev. Dosedanje postaje romanj, ki združujejo več narodov, so bile: Višarje, Centa, Gospa Sveta, Krka in Brezje. Svete Višarje so romarska pot v Italiji, ki leži na tromeji med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. Na goro vozi posodobljena žičnica, ki v eni uri na vrh lahko pripelje do 700 romarjev. Povratna vozovnica stane 9.000 lir. Druga možnost dostopa na Višarje je peš in je primerna zlasti za mlajše romarje. V Žabnicah je treba zaviti na cesto številka 13 (SS13). Po romarski stezi je nato približno dve uri peš hoje. Na Višarjah je le malo možnosti za postrežbo, zato naj romarji prinesejo okrepčilo s seboj. Na voljo bo nekaj stojnic s pijačo. MOTIV TEDNA Ob naših vodah in jezerih v preteklih dnevih ni bilo ravno zelo mirno. Vsakdo se je skušal ob pripekajoči vročini ohladiti v prijetno mlačni vodi. Treba bo počakati do jeseni, potem se bodo hkrati z meglo nad vodo vrnili tudi takšni motivi, kakršnega predstavlja tale fotografija našega bralca. XXV. STUDIJSKI DNEVI „DRAGA« 1990 TRST - 31. AVGUSTA, 1. IN 2. SEPTEMBRA 1990 PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Petek, 31. avgusta 1990 Ob 17.00: Predstavitev letošnje Drage Ob 17.30: Igor Škamperle (Trst): NARODNOST V POSTMODERNI MISLI Po predavanju diskusija in družabnost Sobota, 1. septembra 1990 Ob 9.00: Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa — poročila predsednika Bojana Brezigarja in tajnika Vinka Ošlaka Ob 15.00: Srečanje slovenskih revij — uvod v prvo povojno srečanje urednikov slovenskih periodičnih publikacij po svetu Ob 17.30: Zdravko Inzko (Dunaj): SLOVENIJA S PERSPEKTIVE ŠIRŠEGA SVETA Sledi diskusija in družabnost Nedelja, 2. septembra 1990 Ob 10.30: Janez Pogačnik (Ljubljana): SLOVENSKA CERKEV PRED NOVIMI NALOGAMI Sledi diskusija Ob 15.30: Ob petindvajsetletnici Drage Ob 16.30: Spomenka Hribar (Ljubljana), Ivo Jevnikar (Trst), Karel Smolle (Celovec), Janez Zorec (Pariz) Okrogla miza: PO ZLOMU POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OBZORJA Po diskusiji zaključek in družabnost Opomba: nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem in jo bo daroval tržaški škof mons. Lorenzo Bellom! DIE ab GRÜNIDEE Endlich ist der Böschungsstein da, auf den Sie schon lange gewartet haben: ^ .. Verduro. Schön im Design, gut Klagenfurter Messe: bepflanzbar. Neugestaltete Messeausstellung Lieferung überden Baustoffhandel. Information u. Beratung durch: | _________________________ I Coupon für Information«», BEMMELRDCK 5Đ I____________________________________________ A-9020 Klagenfurt ]Na"" Stadlweg 30-Südring Äd^------------------------ Tel. (0463) 32359-0 Reportaža Novinar ruskega kmečkega časopisa „Zemlja in ljudje Jurij Kašin predstavil položaj kmetijstva v Rusiji_________ RUSIJA ie včasih izvažala žito . ■'IaÄ 06 yaöeKCKo xnonKä h flpyrHx npo6neMax AI1K peciiy6j>HKH HcnarxH* ■p«Man4 nap«MM*MT «rponpOMkiuiniHMkiM xo—n-n«HC ViĆaKCHOM CCP. HaA»”** nonHinK* 6*iyA«p>«MOrc pdcuiHpeHMk noceaok inonxdTHMKa la cxat MenoMepxor< cOHpautanH« yroAHH KopMoakin n npoAOtonkCTtaHHk» Kyni> Typ npHiena h capaciHkiM nepaKocjM cankCKO>o)»n tili/ Lik Mkkxoaxxk IU.6* —o 06« tpyA««a • CO«aOt« «TwmwkfM («Mb« n*o6«ii nposDANfk M« npNyc«a«6**om ynktf««, ia« ••*p«u*-««kt c«ao«< T*«n>0'mA« AOTOkPp < co*ao»o*- k« npoNMOA<*«o " nhi,hthhi oTMaccHki mhoimo axAki nnoAO* n o«ou*om, ocipc na ikaraat MnaoTnoaoAnacKOn npoAyxunn. ßankiue tan npoAoniaaTkCa ne motoo. 8 12-n n«in- neTMC nnan laroroaoH Ckipua A**>«Aki nepeCMaipnaanci a CTopony cnnmeHna. Ho Mapu *im, kok yöewAaar npaHTHH« 6kinn «oho naAOCiatOMHki. Boi nonaMy • nkmaiunaM toa> ■ pecnyönnna naMenan Kopannon napanOM • arpapno* nonninaa. flnoiuaAn noA inonnainMKOM npoAC iH*TkC* ao naynno oöocnokannk.« caaooBopoTot, c Anauinaca mmom oiaoA**ca noA niOAepny, npoAosonk CTaannwa KynkTypki. 0«ono 200 ikicax raNTapo» nopenaxc io» coapa I, OCS060- Naslovna stran edinega kmečkega časopisa v Rusiji .Zemlja in ljudje". Približno 50 let je star Jurij Kašin, novinar edinega in največjega ruskega kmečkega časopisa „Zemlja in ljudje“. Časopis izhaja v nakladi 200.000. Ustanovili so ga leta 1987; namenili pa so ga vsem podjetjem, kmetom, tovarnam, najemnikom in vrtičkarjem. Uredništvo sestavljajo štirje oddelki, kjer je zaposlenih 18 oseb. Časopis, posvečen izključno kmetijskim in gospodarskim vprašanjem („Politike v tem časopisu ni!“ op. Jurija Kašina), izhaja v velikem formatu in obsega osem strani. Jurij Kašin je tudi omenil, da morajo novinarji „paziti“, kako določene probleme formulirajo, saj sicer računalnik stavka enostavno ne sprejme. Toda to le ob robu! Bolj pereča so vprašanja v zvezi s kmetijstvom in kaj je perestrojka kmetijstvu v Rusiji prinesla. Velik problem ruskega kmetijstva je, da ni strokovnih kmetijskih šol. Zato so bili v zadnjem času mnogi mladinci povabljeni v Francijo, ZDA in Nemčijo, da so tam spoznali način dela na kmetijah ter znanje potem doma posredovali in ga sami uporabili na na novo ustanovljenih kmetijah. V Rusiji je 20.000 samostojnih kmetij; predsedniki kolhozov pa še danes zelo neradi vidijo, da se kdo osamosvoji. „Se zmeraj je odvisno od predsednika kolhoza, če kdo, ki želi samostojno obdelovati zemljo, to zemljo tudi dobi,“ ugotavlja Jurij Kašin. V zadnjem času pa se je Rusija s perestrojko znašla v vrtincu inozemske pomoči: Nizozemska in Italija eksperimentirata z zemljo v Rusiji. „V Sovjetski zvezi pridelamo 10—20 ton krompirja na hektar, Holandcem pa je uspe- lo, da pridelajo na isti površini do 30 ton krompirja.“ Jurij Kašin je v tej zvezi tudi opozoril, da bodo Holandci in Italijani tla popolnoma uničili, kar so storili že doma. Skoraj zmeraj, kadar je govor o kmetijstvu v Rusiji, je treba poskušati odgovoriti tudi na vprašanje, ali je Rusija zmožna svoje ljudstvo nasititi. To vprašanje upravičeno postavljajo tudi prebivalci Rusije, saj je v njihovih trgovinah na razpolago vedno manj živil. Izhod iz tega problema pa vidijo v izpopolnjevanju tehnologije ter v pridobivanju dobrih zemljiških gospodarjev. Medtem ko so Finska, Švedska, Norveška, Kanada . . . problem prehrane uspešno rešile, Rusija tega do danes ni zmogla. Temu pa ni kriva klima! Res je tudi, da je kmet v Ameriki tri- do štirikrat bolje tehnično opremljen kot sovjetski kolhoz, vendar to drži le delno. „Od leta 1953 dalje je bilo v rusko kmetijstvo investiranih 610 milijard rubljev (100 rubljev je 115 šilingov); prebivalstvu pa vseeno nismo bili zmožni zagotoviti zadosti živil. Ne smemo tudi pozabiti, da naš kmet za inozemskim kmetom nikakor ni zaostajal, saj je naša dežela izvažala žito.“ Jurij Kašin je navedel kot vzroke neresnega vprašanja prehrane ruskega ljudstva: odvzem pravice do lastništva zemlje in nesmiselno obdavčenje („Vsaka kura, vsaka krava in vsako sadno drevo na kmetiji je bilo obdavčeno!“). Posledica te nesmiselne davčne politike je bila, da so kmetje zaradi preobremenjenosti začeli živino klati. „Dve leti je bil trg poln mesa, nato je sledilo pomanjkanje. Kmetje niso hoteli več gojiti živine. V času, ko je prišel na oblast Brežnjev, je bilo mnogo vasi označenih kot neobetavne ( = neperspektivne). Ukinjale so se podeželske šole in trgovine; mnogo mladih ljudi je zapustilo vasi. Kot posledica takega ravnanja je danes skoraj milijon praznih vaških hiš, ki bi lahko nudile stanovanja 30 milijonom ljudi, ki v mestih čakajo na državna stanovanja. V preteklih 30 letih je v Rusiji izginilo 139.000 vasi.“ Pred kratkim sprejeti zakoni o najemništvu, zemlji in lastništvu nakazujejo pot, kako kljub zablodenemu položaju priti v kmetijstvu na zeleno vejo. Z zeleno vejo je novinar Jurij Kašin mislil na stanje, ko ne bi bilo treba več prodajati mineralnih snovi in nakupovati žita. „Kar zadeva tla, le-ta ob pravilnem posegu lahko postanejo vedno bolj plodovita.“ Ob tem posegu pa je predvsem pomembno, da v Rusiji ljudje začnejo ponovno po kmečko čutiti in delati. Da bi do tega prišlo, bi bilo nujno odstraniti pregrade v zvezi z najemom zemljišča. „Nasprotniki perestrojke se namreč bojijo, da bi izgubili oblast, in zato motijo reforme. Čeprav obstaja zakon o najemništvu, je zelo težko priti do zemlje." Ti problemi pa nastanejo predvsem zato, ker imajo pravico do raz- deljevanja zemlje še vedno predsedniki kolhozov, ne pa občinski svetniki. Naslednji stavek ni zaman postal ljudsko reklo „Če gre kmetu dobro, potem gre dobro tudi državi“. Le, da se morajo do tega spoznanja nekateri šele dokopati. Potem ne bo treba prodajati zlata in razprodajati mineralnih snovi in s tem denarjem kupovati najpotrebnejših živil. Juri Kašin je poročal tudi o kmečki družini z lastno grudo. Posest te družine obsega 48 hektarjev. Zemljo ji je dodelil predsednik kolhoza. Zemlja, dvanajst krav, svinje, traktor, vse to je stalo 34.000 rubljev. Tega družina ne bi mogla kupiti, če ne bi dobila posojila pri okrajni kmetijsko-industrijski banki. Prvo leto je ta družina prislužila 20.000 rubljev, torej več kot polovico vsote, ki jo je najela. Ta družina lahko kmečke pridelke prodaja komur hoče; ima pa tudi možnost jih prodati kolhozu. Probleme, ki tarejo kmetijstvo v Rusiji, pogojujejo tudi ogromne razdalje. Tako predstavlja velik problem, kako pravočasno spraviti mleko med ljudi. Pa še nekaj zanimivega je rekel Jurij Kašin, ko je primerjal Avstrijo in Rusijo: „Avstrijci imate problem, kje in komu bi kaj prodali; mi v Rusiji pa imamo problem, kje in od koga bi lahko kaj kupili.“ Ruski novinar je tudi opozoril, da pri njih ni privatnih trgovin, kjer bi lahko kmet kupoval potrebne stroje. Vincenc Gotthardt Razno Podporna akcija za kvalitetno izboljšanje tujskih sob Do konec tega leta še lahko pri koroški deželni vladi (oddelek 21 — Pospeševanje turizma) zaprosite za finančno podporo za kvalitetno izboljšanje tujskih sob. Podporo nudijo urejanju komfortnih sob, apartmajev in počitniških stanovanj, po katerih je povpraševanje vedno večje. Pismeno prošnjo in dva gradbena načrta je potrebno oddati pri domačem občinskem uradu; le-ta mora potrditi, da ste turistom oddajali sobe v zadnjih treh letih. Hkrati se morate obvezati, da boste na novo urejene sobe oddajali turistom še nadaljnjih pet let. Koroška deželna vlada podpira naslednje investicije. a) izgradnja kopalnice z banjo, umivalnikom in straniščem — enkraten znesek v višini šil. 9000,— na sobo b) opremljanje sobe s tušem, umivalnikom in straniščem — šil. 7500,— na sobo c) preurejanje tujskih sob v počitniško stanovanje s kuhinjo in kopalnico z banjo, umivalnikom in straniščem — šil. 29.000,— na počitniško stanovanje d) preurejanje tujskih sob v počitniško stanovanje, ki obsega kuhinjo in sobo s tušem, umivalnikom in straniščem — šil. 27.500,— na počitniško stanovanje e) preurejanje tujskih sob v počitniško stanovanje s kuhinjo — šil. 20.000,— na počitniško stanovanje f) napeljava centralne kurjave šil. 2000,— na sobo oziroma počitniško stanovanje (Popolna obnova sanitarnih prostorov velja kot izgradnja novih.) Celovški seiem vabi med 18. in 26. avgustom Eden največjih gospodarskih dogodkov na Koroškem je nedvomno Celovški sejem, katerega bo letos odprl vicekancler dr. Josef Riegler. Sejem se prične v soboto, 18. avgusta, in bo trajal do nedelje, 26. avgusta. Težišče letošnjega sejma je na področju stanovanjske kulture, gospodinjstva in prehrane ter na gradnji in kmetijskih strojih. Posebej obširna bo tudi letošnja razstava modnih artiklov. Na tem mednarodnem sejmu bo sodelovalo okrog 1000 razstavljalcev iz desetih dežel. Poseben pomen ima ta sejem tudi v gospodarskem prostoru Alpe-Jadran, od koder prihaja velik del razstavljalcev. Spored 57. mednarodnega celovškega sejma Sobota, 18. avgusta: Otvoritev sejma z vicekanclerjem dr. Josefom Rieglerjem; častni govorniki: 10.00 ’ predsednik celovškega sejma Walter Dermuth, celovški župan Leopold Gug- genberger, predsednik gospodarske zbornice Karel Koffler in deželni glavar dr. Jörg Haider v hali 5, I. nadstropje. Nodelja, 19. avgusta: od 10.05 naprej Sejmni program koroškega deželnega študija ORF pod geslom .Dan občine Škocijan" Ponedeljek, 20. avg.: od 10.05 naprej Sejmni program koroškega deželnega študija ORF pod geslom .Dan občine Rožek“ Torek, 2f. avgusta: Otvoritev strokovne razstave kmetijskih strojev Sreda, 22. avgusta: OTROŠKI DAN Četrtek, 23. avgusta: DAN SENIORJEV AKTIVNOSTI — DNEVNE RAZSTAVE od 18. do 26. avg.: — posebna kmetijska razstava z govedi in kmečkim trgom; — otroški vrtec na sejmišču; — modna revija; — prezentacije hiš in pohištva; — zabavni park Pridite na Libuško žegnanje MoPZ _ .KRALJ I MATJAŽ [kjjbui mm NEDELJA. 26. AVGUSTA 1990: Ob 9 00 url pranoanje m »v maša KAMNIŠKI SEKm od 14 30 od 17.00 ura KULTURNI SPORED nato PLES z ansamblom KAMNIŠKI SEKSTET (JK-s POSOJILNICA-BANK 15 —' I PLIBERK ’ , ZADRVCA MARKET Bleiburj/Pliberk / VESELJEM VAS PR K. A K II.II MO KULTURNI PROGRAM: — Ljubljanski oktet — Oktet .Suha” — Smrtnikovi fantje — Madžarska folklorna skupina iz Žitkovca (Prekmurje) — Žonglerja Rainer Warrings (iz Nemčije) in Ralf Körner (Celovec) — Ansambel Jožeta Šumaha — Folklorna skupina KPD „Globasnica“ — BIG BAND iz Šmihela — Prijatelji iz Andraža — Ansambel Robin iz Loč — MoPZ „Kralj Matjaž“ , V soboto, 25. 8., polnočni vložek. Nastop plesnih ar- • tistov iz Ljubljane „KAZINA“. Za slovenski dom na Sv. Višarjah Znani pobudnik zamisli o Višarjah kot kraju srečanja vseh Slovencev Vinko Žakelj je kupil hišo na Višarjah. Ta bo služila vsem Slovencem kot dom na tem kraju. To veliko dejanje je povezano s precejšnjimi denarnimi stroški. Do konca leta je treba zbrati še milijon in pol šilingov. Zato sta se uredništvi Nedelje in Našega tednika odločili, da prosita bralce za finančno pomoč. Prosimo, da svoj dar nakažete na Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu, konto štev. 30.086.466 AKCIJA NAŠEGA TEDNIKA IN NEDELJE Kultura STRAN ~< p. petek, I U 17. avgusta 1990 Študijski teden avstrijske Katoliške akcije v južnotirolskem Brixnu s predstavitvijo sodobne Literatura med resignacijo in re Slovenska literatura nale-tela na izjemno dober sprejem Literarni forum avstrijske Katoliške akcije prireja vsako leto študijske tedne o aktualnih vprašanjih in temah v nemški in mednarodni knjževnosti. Tokrat so med 22. in 28. julijem številni filologi, teologi ter različni ljubitelji književnosti razpravljali v prostorih Akademije kardinala Nikolaja Cuesa v južnotirolskem Brixnu o aktualnih problemih literarnega razvoja po drugi svetovni vojni. Že v uvodnem predavanju „Literatura na presečišču med resignacijo in revolucijo“ je inns-bruški univerzitetni docent dr. Johann Holzner začrtal osnovno linijo prireditve s številnimi referati, seminarji, diskusijami in literarnim branjem. V svojih izvajanjih je posegel dvesto let nazaj v čas francoske revolucije v letu 1789 in nakazal sledi, ki jih je pustila ta v nemški literaturi. Odgovore na aktualna politična vprašanja časa je odkril tudi v nemški dramatiki od Goethejevega „Torguata Tassa“ pa vse do modernih odrskih tekstov, Weisso-vega „Hölderlina“ in Dorstovega „Tollerja“. V drugem delu svojih izvajanj je dr. Holzner govoril o modernem vzhodnoevropskem romanu in med drugim omenil tozadevna povezovalna prizadevanja innsbruškega univerzitetnega strokovnjaka za primerjalno književnost dr. Zorana Kon-stantinoviča. V popoldanskih seminarjih so razpravljali o treh temah, o družbenokritičnem romanu romunske Nemke Herte Müller „Popotnica na eni nogi“, o zapisih iz zapora „Pisma Olgi“ izpod peresa sedanjega češkoslovaškega državnega predsednika Vaclava Havela in o delu „Ameriški viski“ znanega poljskega humanističnega pisatelja Andrzeja Szczy-piorskega. Del študijskega tedna v Brixnu je bil posvečen aktualnim problemom slovaške književnosti 20. stoletja. Znanstvena sodelavka Slovaške Akademije dr. Marija Batarovä iz Bratislave, oziroma Nitre, je razčlenila subtilno, ekspresionistično razgibano poetiko slovaške katoliške moderne, ki se je razcvetala v dvajsetih in tridesetih letih pred drugo svetovno vojno. Govorila pa je še o eni temi, ki je bila do nedavnega tabu, o književnosti v tako imenovani samostojni Slovaški republiki predsednika Tise, ki je med leti 1939 in 1945 našel zaščitnika v nemškem Tretjem rajhu. Slovaška akademija je letos na področju celotne Slovaške organizirala dobro obiskana predavanja o „Belih lisah v slovaški literaturi in o prepovedanih avtorjih“, ki so naletela na širok odziv v javnosti. Tudi dr. Dušan Roli iz Bratislave je zastopal majhno in v svetu skoraj neznano Slovaško. Spregovoril je o ljubeznivi temi slovaške otroške in mladinske literature, ki je na zavidljivi višini. Lepo ilustrirane slovaške otroške knjige so v prevodih izšle med drugim pri Mladinski knjigi v Ljubljani. 26. julija je namesto obolele koroške slovenske pesnice in urednice Maje Haderlap avtor pričujočega poročila Lev Detela predstavil najvažnejše značilnosti vseh delov (centralna Slovenija, zamejstvo, zdomstvo) sodobne slovenske literature. Njen tako imenovani obrobni značaj je postavil pod vprašaj, ko ga je povezal z avtentičnimi pričevanji in intenzivnimi literarnimi dosežki, ki iz marginalnega vedno znova rastejo v centralno in srednjeevropsko zanimivo. Posebej je predstavil tri odlične predstavnike novejše slovenske literature: krščanskega socialista Edvarda Kocbeka, liberalnega univerzali-sta Vladimirja Bartola in lirično prečiščenega kronista slovenskega 20. stoletja in druge svetovne vojne Cirila Kosmača. V posebnem delu je Milena Merlak z Dunaja brala svoje slovenske in nemške pesmi. V zadnjem odseku prireditve je dr Erika Schuster, ki v imenu dunajske nadškofije in avstrijske škofovske konference vodi literarni forum Katoliške akcije, razčlenila literaturo v Nemški demokratični republiki. Poudarila je etični pomen nekaterih duhovnih in družbenopolitičnih vizij izpod peres različnih vzhodnonemških avtorjev, na primer Christe Wolf. Sredi polemik proti marksistično dogmatičnim prisilam v književnosti propadle Nemške demokratične republike ne smemo pozabiti na humane dosežke v tej literaturi, ki bodo po referentki-nem mnenju vplivali na splošni tok nemške, oziroma evropske književnosti. Poletni študijski dnevi avstrijs- Pester literarni mozaik. Literarno popotovanje v prostoru Alpe-Jadran. Slovenska literatura je osvojila stalni prostor v svetovni literaturi. V prostoru Alpe-Jadran skoraj ni literarnega branja, kjer slovenska beseda in literatura ne bi imela opaznega mesta. kih katoličanov imajo že dolgo nastop slovenskega koroškega tradicijo. Če izvzamemo bralni pisatelja Janka Messnerja pred TUdi Slovenci so stopili v čudoviti Fantomska in resnična 550-letni O začetkih tiskarske umetnosti v Evropi obstajajo le fragmenti in legende. Ena od teh pripoveduje, da je na Šent-janževo 1440 (24. 6.) neki Johann Gensfleisch zu Gutenberg v Strassburgu (današnjem francoskem Strasbourgu) izumil „črno umetnost“ tiska. Očitno se je ta nemški nižji plemič — junker, ki mu poleg Johanna Pusta in Petra Schöffer-ja pripisujejo revolucionarno iznajdbo tipografije — poskušal v najrazličnejših veščinah. Brusil je dragocene kamne in izdeloval ogledala, poleg tega pa je od leta 1436 eksperimentiral z izdelavo črk za pečate in nenadoma spoznal, da je iz pečatov mogoče narediti tudi veliki pečat — tako imenovano folio-stran. Krona Gutenbergovih tipografskih prizadevanj je imenitna latinska tiskana Biblija, ki je nastajala po najnovejših raziskavah med leti 1452 in 1455 v Mainzu. Ohranjenih je okoli 40 delno poškodovanih primerkov. Izšla je v približni nakladi 120 — 150 izvodov, od katerih obsega vsak 1282 strani. Vsak izvod je tiskar strogo meril po originalu, primerjal s prvim natiskanim izvodom. V nekem smislu je bila zato ta prva tiskana „knjiga knjig“ natisnjena, kot da je rokopis. Za iznajditelje tiska velja pravzaprav trojica ljudi, o katerih je zelo malo znanega. Poleg Gutenberga sta to še že omenjena Fust in Schöffen pri kate- rih se je Gutenberg baje zadolžil. Ker dolga ni mogel odplačati, sta se polastila njegove iznajdbe in njegove tiskarne. Nenadoma postane zadeva popolnoma pustolovska. Premožni meščan Fust iz Mainza se na vsem lepem znajde pri nizozemskem tiskarju Laurentiusu Costerju, katerega nekateri viri imenujejo kot iznajditelja evropskega tiskarstva. Fust se zdaj nenadoma piše Faust in je Costerjev tiskarski pomočnik. V najtemnejši noči leta ukrade Nizozemcu njegovo genialno iznajdbo in jo pretihotapi v Mainz, kjer postane uspešen tiskar. Kljub Costerju ostane izum tiskanja za vse večne čase trdno v rokah Nemcev, o čemer priča tudi pridiga Daniela Kramerja iz 17. stoletja, v kateri med drugim stoji: „Četudi je tisk izumil Nizozemec Laurentius Coster iz Haarlema, ostaja slava te iznajdbe vseeno pri Nemcih, zakaj Nizozemci so Nemci in njihova dežela se po pravici imenuje Germania inferior, torej Nižja Nemčija.“ Malo znano je, da so že pred Luthrovo nemško izdajo Svetega pisma leta 1466 v Strassburgu objavili prvo nemško izdajo Biblije, toda tiskanje in širjenje Svetega pisma v prevedenih izdajah v jezikih različnih narodov je bilo pod kaznijo cerkvenega izobčenja najstrožje prepovedano. Jasno je, da brez iznajdbe tiskarstva vzpon in vsesplošno Kultura slovenske književnosti volucijo nekaj leti, so jih letos prvič posvetili dvema manjšima, a značilnima srednjeevropskima literaturama, slovaški in slovenski. V razsežnih prostorih Akademije kardinala Nikolaja Cuesa v južnotirolskem Brixnu/Bressanone-ju, kjer je bil v 15. stoletju ta veliki neoplatonski religiozni mislec škof in istočasni suveren majhne samostojne cerkvene kneževine izven upravnega območja Tirolske, so problemi slovenske literature, povezani z aktualnimi prizadevanji slovenskih pisateljev za demokratizacijo slovenske družbe, naleteli na izjemno dober sprejem. Lev Detela 25 mio. dolarjev za sliko slovenskega slikarja? Če je to res, je slovenski likovni umetnik prodal svoje platno „K odkritju Amerike“ (2x3 m) za 25 mio. dolarjev ameriškemu po^ slovnežu iz Arizone Stevenu Mortensenu, lastniku rudnikov v Nevadi. Umetnik Marjan Hajn-rih-Frame je slovenskim likovnim kritikom nepoznan. O tem slikarju je pisal slovenski novinar v pokoju Bogdan Pogačnik. Umetnik dela v Parizu. SRD „BOROVLJE“ vabi na ponovUev igre A. T. Linhart „Županova Micka“ Kraj: Dom za starejše občane v Borovljah Čas: petek, 17. 8. 1990, ob 15.30 Režija: Bogomir Veras svet tiska ca iznajdbe tiska razširjenje reformacije ne bi bilo možno. Luther svojega gibanja ni utemeljil na srednjeveški govorjeni besedi in rokopisni kulturi, temveč na tisku. Samo tiskar Lufft je v svoji tiskarski delavnici v teku 16 let natisnil okrog 100.000 izvodov Luthrovih nemških Svetih pisem. V tem času se je prebudila reformatorska zavest tudi pri drugih narodih. Slovenci so bili med prvimi, ki so stopili v „novi, čudoviti svet tiska“. Vedno uspešnejši prodor od nepismenosti v pismenost razkrivajo tudi različna slavja ob spominskih stoletnicah tiskarske iznajdbe. Prvo stoletnico tiska so slavili leta 1540 še v ozkem krogu v Wittenbergu pri protestantskem tiskarju Lufftu. Toda tudi leta 1640 in leta 1740 se še niso mogli zediniti, ali je Gutenberg iznajditelj tiska. Jasno je bilo le, kot je povedal častni govornik slavja v letu 1640, daje „poleg Boga, našega najvišjega Gospoda, naša čestita mati Germania, naša ljuba očetnjava nemškega naroda, iznajditeljica te nadvse hvalevredne umetnosti". Šele leta 1840 je bila legenda dokončno napisana. Guten-berg, o katerem ni ohranjena nobena avtentična slika, velja od tedaj za edinega pravega izumitelja tiskarstva. V knjigah, ki jih to zdaj omogoča, se se razodevata le Bog in njegovo Stvarstvo, kot velja za knjigo vseh knjig Biblijo, temveč, kot dokazuje znamenita francoska Enciklopedija iz leta 1751— 1780, tudi Narava in Kozmos, ki s pomočjo Gutenbergove iznajdbe tiskarskih črk rasteta v veličastno podvojitev Sveta, za vedno ohranjenega v Babilonu neke imaginarne velike Biblioteke knjig v načinu Gutenber-govega črkovnega sistema. Gutenberg je zdaj „prinašalec luči“ v svet teme, medtem ko se je njegov pomočnik Fust ali Faust še dve stoletji poprej zapisal „Luciferju“ ali hudiču, temu odpadlemu angelu iz božje luči v zločinsko temo, ko se je odločil, da ljudi zapelje s „črno umetnostjo“ tiska, ki nudi prekletstvo znanja in informacij. Tretji Rajh je ob petstoletnici Gutenbergove iznajdbe vedel povedati, da je moč nemškega naroda staro pravilo, da v vojni muze molče, postavila na glavo, zakaj že nastanek ene same knjige, Hitlerjevega dela „Mein Kampf“, opravičuje in poveličuje izum iz leta 1440. Zdaj, v letu 1990, smo na pol poti k naslednji stoletni obletnici izuma tiska. To pa ni motilo merodajnih mož v zahodnonem-škem nižjesaškem mestu Wolfenbüttel, da pripravijo pregledno in poučno retrospektivno razstavo Gutenbergovega tiskarskega izuma, ki so jo odprli v biblioteki vojvode Augu-sta. Kljub računalniški kontrarevoluciji, ki se je vtihotapila v častitljivo Gutenbergove tipografijo, slavi tiskarstvo kljub vsemu v moderni in v marsičem zaradi poenostavljene tehnike vzpodbudni preobleki še vedno svoj veliki dan „novega, čudovitega sveta . |_ev Detela Cvetlična tihožitja v violetnih barvah V ponedeljek, 13. avgusta, je bila v celovški mestni hiši v kletni aleriji odprta razstava del Urše ajdele-Hrovath. Razstava bo odprta do 23. avgusta. Andrej Pov-lovec je umetnici napisal naslednje besede: Slikarstvo Urše Žajdele-Hrovat je v celoti barvno intenzivno. Zaradi večje izrazne moči izbira slikarka tiste barve, ki jih lahko dramatizira v medsebojnih odnosih vse od žareče rdečih do intenzivno rumenih ter vse tja do zamolklih violetnih tonov. Bogastvo slikarske materije — barv, ki so položene v debelih, širokih, skoraj informelnih nanosih, včasih zabriše perspektivo in razvrščanje planov, tako da občutimo sli-karkino zanimanje bolj za en sam predmet kot pa za celoto. Čustven je ta pristop k motivu, do predmeta upodabljanja. Za razstavo izbrana tihožitja so natrpana z vazami, šopki rož in drugimi predmeti, ki v množici ne izgubljajo svojega individualnega karakterja. Same oblike predmetov — rož, vaz in drugih — niso precizno določene, ker je v ospredju avtoričino hotenje naslikati take oblike, barvne ritme in strukture, ki naj vzbude v gledalcu želeno doživetje. To je slikarstvo, ki ni premo sorazmeren odsev takšne resničnosti, kakršno empirično dojamemo. V svojem bistvu so tihožitja Urše Žajdele-Hrovat le zrcalna slika človekovih stanj ob resničnosti. Zato so oblike vaz in rož poudarjene s temnimi in svetlimi, toda močnimi ter energičnimi potezami čopiča, ki so vtkane v gradacijo koloristič-nih vrednosti. Odločne poteze, močni ritmi barvnih prehodov in tonov se zlivajo v včasih kar preobložena tihožitja. Osnovni problem slikarstva Urše Žajdele-Hrovat je zajet v slikanju motiva tihožitij, kjer je definicija oblik že skoraj podrejena asociativnemu pristopu oblikovanja form, pa še vedno ne gre tako daleč, da bi zanikala prisotnost objektivne realnosti. Njeno slikarsko pot lahko definiramo kot varianto ekspresionističnega strujanja današnjega časa, ki vztraja na dograjevanju dobre tradicije slovenskega slikarstva. Odprtje razstave globaških slikarjev Šest domačih umetnikov razstavlja v domači občini. Nekaj enkratnega na Koroškem. Mnogo zainteresiranih obiskovalcev se je zbralo minulo soboto v gostilni Štekl-Greiner v Globasnici na odprtju likovne razstave umetniških del domačih, globaških umetnikov. Kar sedem slikarjev je predstavilo svoja dela javnosti, in sicer Johan Elbe, dr. Hubert Greiner, (ki zaradi poklicne obveznosti ni bil prisoten), Hema Hudi, Friedrich Kach, Karl Perč, Stanko Sadjak in Werner Smretschnig. Razstavili so predvsem oljne slike, akvarele in radi-ranke; Stanko Sadjak pa se je predstavil s tehniko z lakom. Karl Perč je poleg slik predstavil še lesoreze, ki so med obiskovalci zbudili še po- sebno zanimanje. „Vsaka druga občina bi bila lahko vesela, ako bi imela toliko domačih umetnikov; zato pa smo mi tem bolj ponosni na naše slikarje umetnike", je med drugim v svojem govoru omenil župan Albert Sadjak, ki je slikarje tudi predstavil. Občina je tudi krepko podprla to razstavo. Najela je Šteklovo dvorano in vse obiskovalce pogostila z bogatim bifejem in pijačo. Za glasbeno popestritev pa sta poskrbela MoPZ Franc-Leder-Lesičjak iz Štebna in družina Lipuš iz Strpne vasi. Razstava bo odprta do 2. septembra. Razstavljena dela pa so deloma tudi naprodaj. Radio/Prireditve STRAN 12 PETEK, 17. avgusta Mladi na Rebrci — Kulturno glasbena oddaja. SOBOTA, 18. avgusta Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 19. avg. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Jože Valeško). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 20. avgusta „Ali je slovenska mladina imuna pred bakterijami razkrojevanja v koroški slovenski narodni politiki?“ diskusija. TOREK, 21. avgusta Zdravilske rastline. SREDA, 22. avgusta Glasbena sreda. Večerna 21.00-22.00 Koncert ob odprtju Kulturnega doma pri Cingelcu na Trati. ČETRTEK, 23. avgusta Rož — Podjuna — Zilja. V sredo, 22.8., 21.05-22.00 - Koncert ob odprtju kulturnega doma pri Cingelcu na Trati Pred dobrim letom dni so začeli društveniki SRD Borovlje z obnovitvijo kulturno-zgodovinskega spomenika koroških Slovencev — kulturnega doma pri Cingelcu na Tkati. Sicer je bila maša z blagoslovitvijo prenovljenih prostorov in nato uprizoritvijo Županove Micke v nedeljo, 5. avgusta, že dan predtem so prenovljeno dvorano predali svojemu namenu s koncertom zborov in pevskih skupin sosednih društev. Posnetkom s prvega koncerta v obnovljeni Cingelcovi dvorani boste lahko prisluhnili v večerni slovenski oddaji v sredo, 22. avgusta, ob 21.05. NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“, 19. avgusta 1990, ob 13. uri na FS 2 Predvideni so naslednji prispevki: Srečanje vižarjev na Svetem mestu pri Žvabeku Razstava v Globasnici z domačimi umetniki Gospodarska kriza v Pliberški občini — nad 100 delovnih mest ogroženih Odbojkarski praznik v Dobu Drugo kolo v avstrijskem pokalnem tekmovanju: VSV — SAK T A T E D E N V R A D I U PRIREDITVE SELE KONCERT LJUBLJANSKEGA OKTETA Čas: v soboto, 25. avgusta, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Selah Prireditelj: KPD Planina v Selah CELOVEC RAZSTAVA OLJNIH SLIK IN KERAMIKE Urše Žajdele-Hrovat Čas: do 23. avgusta Kraj: Kletna galerija v mestni hiši MARIJA NA ZILJI VEČER DUHOVNE GLASBE (maša s petjem in koncert) Čas: sobota, 25. avgusta, ob 19. uri V okviru devetstoletnice župnijske in romarske cerkve: Komorni zbor „Gallus" iz Kranja, pod vodstvom Angele Tomanič SPZ V CELOVCU SKUPAJ Z OSNOVNO ŠOLO VUZENICA razpisuje 20. koroško likovno kolonijo mladih „VUZENICA 1990“ Kolonija bo potekala v času od 20. do 24. 8. v Osnovni šoli Vuzenica. Sprejem gostov iz Koroške bo v nedeljo, 19. 8., ob 17. uri. Stroške udeležbe krijeta organizatorja. Udeleženci naj bi bili stari med 10 in 15 let. Prijave sprejema Siov. prosvetna zveza v Celovcu. Ker je število omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave ali po tel. (04 63) 51 43 00 - 20 ali pismeno na SPZ v Celovcu, Tarviser Str. 16. SVEČE 10. SLIKARSKI TEDEN Čas: od 2. do 8. septembra 1990 Udeleženci: Drago Tršar, Vlado Stjepič, Marija Rus, Slovenija; Maura Israel, Mario Palli, Furlanija; Arno Popotnig, Walter Unter-weger, Koroška. Spored: Nedelja, 2. septembra ob 18. uri: Tiskovna konferenca in predstavitev sodelujočih v galeriji Gorše v Svečah ob 20. uri: Koncert ob odprtju slikarskega tedna pri Adamu: SLOVENSKI KVINTET TROBIL. Vstopnina: šil. 40,—, mladina do 14 let: šil. 20,— Od ponedeljka, 3. sept., do petka, 7. sept. 2 tečaja: 1. fotografiranje, razvijanje in povečanje slik (vodita Toni Reichmann in Tomo Weiss) 2. Risanje in slikanje za otroke (vodi Brane Ogorevc) Sobota, 8. septembra ob 20. uri: Zaključna prireditev in prezentacija slik pri Adamu (možnost nakupa slik) Prireditelj: SRD „Kočna" v Svečah Vseslovensko poletno srečanje za študente v Mladinskem središču na Rebrci od četrtka, 23. avg., zvečer do nedelje, 26. 8., opoldne: Marija PERNE: „Kristuszada-našnjega človeka“ Bojan BREZIGAR: „Svetovni slovenski kongres“ Okrogla miza: „Slovenci in kristjani iz različnih delov sveta“ Izlet k Peršmanu in srečanje predvidoma s Smrtnikovimi fanti Študentje teden dni na morju DUGI OTOK — ZAGLAV — ZADAR od nedelje, 9. septembra, do nedelje, 16. sept. 1990 Na razpolago imamo župnijsko hišo za 50 oseb in se preskrbujemo sami. Stroški: skupni prispevek PECA — skupni izlet študentov sobota, 22. septembra, in nedelja, 23. sept. 1990 Odhod ob 9. uri iz Globasnice (Udeležbo in naslov prosim sporoči Slovenski visokošolski mladini, Vetrinjsko obmestje 26/11, A-9020 Celovec [511166]) (Lužiški Srbi-NDR) 18. avgusta, ob 19.30: farna cerkev v Šmihelu Prireditelj: KKZ in soprired. fara Šmihel 19. avgusta, ob 10. uri: gozdna kapelica Sedlce v Selah Prireditelj: KKZ in soprired. fara Sele 19. avgusta, ob 19. uri: farna cerkev Podgorje Prireditelj: KKZ in soprired. cerkveni zbor Podgorje 20. avgusta, ob 20. uri: fara Škocijan Prireditelj: KKZ in soprired. fara škocijan Cerkveni zbor iz Chroscicya/Crosto-witz (NDR) obstaja približno že deset let. Bogu v čast pojejo v srbskem, nemškem in latinskem jeziku. Med drugim so gostovali že nekajkrat v ČSFR — vBrnu, Vetehradu, Hostynu, v Velkeh Pavlov/icah in drugod. SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239)2642 9121 Tinje Od nedelje, 26. avgusta, od 18. ure, do srede, 29. avgusta, do 13. ure DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE nem. Voditelj: P. Heinrich Segur SJ Od ponedeljka, 27. avgusta, od 9. ure do nedelje, 2. septembra, do 13. ure Tečaj za spretne roke: SLIKANJE IKON Vodstvo: Anica Vrečar, Kotmara vas Od srede, 29. avgusta, od 18. ure, do sobote, 1. septembra, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: DOBRO JE, GOSPOD, DA SMO TUKAJ Voditelj: p. Jože Roblek DJ, Maribor Od petka, 7. septembra, od 17.30, do nedelje, 9. septembra, do 13. ure Zdravstveni dnevi v Tinjah: Sl ZBRATI NOVIH MOČI ZA VSAKDAN Vodstvo: Annemarie Steiner, dihalna terapevtka GALERIJA TINJE: RAZSTAVA DEL TOMAŽA LAUKA (umetniške fotografije). Razstavo si lahko ogledate do 14. septembra 90) Odprtje razstave 13. avgusta 1990, ob 20. uri. POTOVANJE od ponedeljka, 3. septembra, do sobote, 8. sept. 1990 POTOVANJE V RIM IN ASSISI Vodi: msgr. Andrej Kajžnik Vabilo Zveza koroških partizanov vabi na osemdnevno potovanje v Dalmacijo v Šibenik od sobote, 1. sept., do sobote, 8. sept. 1990. Cena potovanja je šil. 2880,—. V tej ceni je vključen avtobusni prevoz, stanovanje v dvoposteljnih sobah hotela Solaris, za enoposteljno sobo je doplačilo šil. 50,— na dan, poln penzion (zajtrk, kosilo in večerja). Dva avtobusna izleta na otok Murter in v nacionalni park k Slapovom Krke ter ladijski izlet v Kornatsko otočje, kopanje v morju ali v hotelskem bazenu. Prijavite se čimprej po telefonu, dopoldne 04 63 / 51 37 52, popoldne 04 63 / 21 07 04, ali pri Milki Kokot po tel. 04 63 / 51 43 00 / 40. Za organizacijo potovanja Janez Weiss NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp. 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Franc Wakounig, Heidi Stingler, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.). STRAN petek, 17. avgusta 1990 Oglasi im KELAG-Pavillon auf der Klagenfurter Messe 18. - 26. August 1990 Kmetijska zbornica na sejmu Kmetijska zbornica je tudi letos zastopana s številnimi težišči na Celovškem sejmu, ki so zanimiva za obiskovalce iz mesta in podeželja. Za strokovne obiskovalce zanimiva je jubilejna razstava črno-be-lolisastega goveda. Krave, telice, telički in križanci za pitanje bodo razstavljeni in dnevno v krogu prezentirani in komentirani pod geslom „25 let reje črno-lisa-stega goveda na Koroškem“. Konji Noriker — v prejšnjih časih pretežno kot vprežna žival, danes pa še kot žival za proizvodnjo mesa in mleka —, so tudi na ogled na razstavišču Kmetijske zbornice. Tam je na voljo tudi pokušnja kobilske-ga mleka in informacija o vrednosti le-tega. Za male in velike obiskovalce, za strokovnjake in nestrokovnjake je v paviljonu Kmetijske zbornice razstava malih živali. Kdor ceni kmetijske pridelke, ta jih najde na koroškem kmečkem trgu. Tam najdete vse od mošta, prekajenega mesa, mlečnih izdelkov, do male kmečke umetnosti, v hali 17. Mladina pa se sreča na sestanku podeželske mladine. Z igrami za otroke in razstavami o starih običajih se predstavijo mladinske organizacije Kmetijske zbornice na sejmu. Za lačne in za odpočitek od sejemske hektike je na voljo srečanje pri Kmetijski zbornici. Sredi med zelenjem se lahko poslužite Specialitet iz govejega mesa, pečenke, golaža ali kislega mesa pri idiličnem srečanju Kmetijske zbornice. Kmetijska zbornica se veseli Vašega obiska! Semmelrock z mnogimi novostmi na Celovškem seimu Firma Semmelrock sb — sloveče celovško podjetje gradbene industrije — se predstavi letos na celovškem sejmu v popolnoma novo oblikovanem sejemskem razstavišču. Semmelrock sb — poznano po visoko kvalitetnih tlakovnih sistemih, talnih plošč, železobetonskih cevi itd. ... — razširi svoj program z novimi produkti. VERDURO: sistem škarpnih zidov, ki se z rastlinami dajo zelo dobro zasaditi, ter sb MESTNA IDEJA „BELLAUSTRIA“ VERDURO — škarpni kamen idealno rešuje probleme za zanesljive oporne ukrepe in smotrno rabo zemljišč z vsemi ekološkimi prednostmi naravne rastlinske odeje. sb — MESTNA IDEJA: BELLAUSTRIA je izreden sistem za oblikovanje zunanjih naprav: rastlinske posode, klopi, zbiralne posode, stojala za kolesa, polerje in razne sestavne dele. Velikopotezno prijeten design nudi mnogovrstne možnosti oblikovanja in izpolni vse zahteve za udobno življenjsko počutje. Sicer: Že poznate TREWASCHALL? — Nov zidak za vmesne stene s tremi pre-grajami in superzvočno izolacijo, ki še povrhu štedi gradbene stroške? Vse nadaljnje informacije dobite na Semmelrockovem sejemskem razstavišču: center gradbenega materiala ali pri Semmelrock sb, Celovec/Klagenfurt, Stadlweg 30 — Südring, Tel. 04 63 /32 3 59-0. Ossy Kolmann daje obiskovalcem v ÖDK paviljonu na sejmišču nasvete o varčevanju energije. S tokom štediti energijo Ossy Kolmann v ČDK-paviljonu na Celovškem sejmu 1990 Ukrepi za optimacijo energije stojijo v središču ÖDK prezentacije na Celovškem sejmu 1990. „S tokom štediti energijo" se glasi aktualna tema. ÖDK je dolžna, da tok racionalno, pametno in okolju primerno proizvaja in ga po možnosti eficientno uporablja. Konkretni primeri odgovornega štedenja energije pri uporabi električnega toka so poleg porabe potenciala vodne energije, zvišanje stopnje učinka v elektrarnah, uporaba elektronike in EDV pri proizvodnji toka, management za hudournike, koriščenje odvečne toplote generatorjev, solarno krmarjenje zajetja potokov, optimalna personalna zavzetost ter intenzivno raziskovanje, da se proizvodnja in uporaba toka še bolj optimalno izvede. To velja predvsem za težišča daljnovodne toplote, vetrovna in sončna energija, elektroavtomobil, vodna priprava, Drau-Konsulting itd. Znani filmski igralec Ossy Kolmann je po 10-letnem odmoru spet naš gost v ÖDK-paviljonu. Efektivnost, varčnost in optimiranje energije mu ležijo posebno pri srcu. Kako bo predstavil svoje misli k aktualni temi? To naj ostane še tajnost. Zato samo toliko: oglejte si to. Splača se . . . Tradicionalno ÖDK sejemsko žrebanje je tudi letos atraktivno. Kot glavni dobitek se obeta potovanje na Škotsko! Razstava v paviljonu nudi z modeli, deli turbin, slikami in informacijsko tablo pregled nad konkretne energetske optimacijske ukrepe v območju ÖDK. Turistično usmerjena veja ÖDK — tako imenovana Reißeck-Malta-Töuristik, želi sejemske obiskovalce na prostem pred ÖDK paviljonom presenečiti s svojimi prezentacijami. Avstrijske Dravske elektrarne se veselijo Vašega obiska na Celovškem sejmu od 18. do 26. avgusta 1990! Železna Kapla: prihaja Metlova — duel trenerjev Bilčovs brez sreče Bilčovs — Vetrinj 0:3 (0:1) Bilčovs: H. Schaunig 2, F. Quantschnig 2, Parti 4, Rauter 2, J. Kuess 4, Stojilkovski 2 (46. Weiboth 2), Hobel 3, W. Kuess 3, Hartl 2 (46. F. Quantschnig 2), Kogelnik 3, A. Quantschnig 2 Bilčovs, 350 gledalcev Sodnik: Joas (poprečen) Strelci: Rieser (5., 83.) in Holzer (89.) Žev5. minuti je Vetrinj povedel z 0:1; od tega dalje je skušal Bilčovs z vso silo izenačiti — toda brez uspeha! Vetrinj je proti koncu dal še dva zadetka in s tem nekoliko previsoko zmagal. Pepi Kuess je sodil med najbolj aktivne Bilčov&čane. Najboljša igralca pri Bilčovsu sta bila Joži Partl in Pepi Kuess. Podliga vzhod: 1. Žrelec 2 2 0 0 6:2 4 2. Mostič 2 1 1 0 7:3 3 3. Velikovec 2 1 1 0 6:2 3 4. Vetrinj 2 1 1 0 4:1 3 5. Liebenfels 2 1 1 0 4:2 3 6. Treibach 2 0 2 0 3:3 2 7. ASV 2 0 2 0 1:1 2 8. Rožek 2 1 0 1 2:4 2 9. Šentlenart 2 0 1 1 1:2 1 10. Žitara vas 2 0 1 1 1:2 1 11. Oberglan 2 0 1 1 4:6 1 12. Bilčovs 2 0 1 1 3:6 1 13. Ruda 2 0 1 1 1:5 1 14. Šentandraž2 0 1 1 1:5 0 3. kolo: Rožek — Šentlenart, Velikovec — Žrelec, Liebenfels — Žitara vas, Treibach — Šent-andraž, Mostič — Oberglan, Vetrinj — Ruda, ASV — Bilčovs Mednarodni odbojkarski turnir v Dobu Pretekli konec tedna je SK Aich/Dob priredil mednarodni odbojkarski turnir, katerega se je udeležilo 43 moštev. Pri .rekreativcih” je zmagalo moštvo Wl LEDA iz Maribora, pri članskih moštvih pa je zmagalo moštvo iz Topolščice v Sloveniji. Dve tekmi — dve zmagi. Trener Kapelčanov, Jože Fera, je lahko s svojo ekipo zadovoljen, saj končno njegovo moštvo igra tako, kakor si predstavlja. V soboto pa pride v goste Metlova, katero trenira zelo izkušen nogometaš, bivši vratar ljubljanske Olimpije, Slobodan Djuriča, ki je pred leti igral v Ljubljani z Dalanovičem. Že lani je Djurič prevzel Metlovo; pod njegovim vodstvom so začeli „Polonci”, kakor v Podjuni imenujejo Metlovčane, igrati res dober DUEL DVEH STROKOVNJAKOV Od ljubljanske Olimpije k Met-lovi — s trenerjem Slobodanom Djurićem je že lani začel na Met lovi veti nov veter. Trener Jože Fera z moštvom Železne Kaple letos cilja na sam vrh lestvice — kot trener je doslej že postal trikrat prvak. nogomet. Po lanski sezoni se je vrsta klubov potegovala za metlovške igralce. Toda vsi so ostali, ker je ostal tudi trener Slobodan Djurič. Podobno so nad svojim trenerjem navdušeni kapelški igralci. Jože Fera (ki ima A-licenco) želi letos več; vsekakor naj bi se moštvo potegovalo za vrh lestvice. Trenutno je njegovo moštvo drugo, v soboto pa se bo izkazalo, kam moštvo sodi. V 2. kolu v 1. razredu je Železna Kapla slavila že drugo zmago. Moštvo trenerja Jožeta Fere je v odlični formi in tako nedvomno med najresnejšimi kandidati za naslov. Toda že v soboto ga čaka zelo težka naloga. V Kaplo pride Metlova, ki se je pod trenerjem Djuričem priključila k vrhu najboljših moštev. Derbi med Šmihelom in Globasnico pa se je končal s srečno zmago Globašanov, ki so tako slavili prvo zmago. Hiter gol je odločil derbi v Globasnici Šmihel — Globasnica 0:1 (0:1) Šmihel: Eberwein 5, Božičevič 4, Matschek 3, Kräusler 3, Amrusch 3, Walter 3, Gros 3, Pastork 4, Juri 2 (70. Berchtold 0), Buchwald 3, Motschilnig 3 Globasnica: Lesjak 2, Micheu 4, Miketič 4, Schatz 3, Zanki 3, G. Sadjak 3, E. Pajančič 4, Pleschgatternig 3, Kordesch 2 (65. Dollinger 2), Duller 3 (83. S. Pajančič 0), Thonhofer 4 Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: Zanin (slab) Strelec: E. Pajančič (6.) Rdeči karton: Amrusch (80.) Že v 6. minuti je Ewald Pajančič, po napaki šmihelske obrambe, dal odločilni gol. Globašani so nato igrali bolj defenzivno in skušali v protinapadih odločiti tekmo. Tako je bil Šmihel na videz sicer več pri žogi, toda pred golom so bili nogometaši izpod Katarine „na koncu s svojo latinščino”. Zapravili so vrsto priložnosti (Buchwald, Pasterk, Motschilnig), odlični vratar Karl Eberwein je Šmihelčane celo rešil pred višjim porazom. Globašani pa so igrali presenetljivo složno, kar je gotovo zasluga novega trenerja Martina Lesjaka, ki zna igralce zelo dobro motivirati. • * „ * AL f 1 v m . ■ # * : . ■: 4 Vratar Globašanov Mirko Lesjak je ujel žogo pred Buchwaldom. Levo Glo-bašan Guido Sadjak. desno Šmihelčan Walter Motschilnig. slika: Fera Rezultati 2. kola Šmihel — Globasnica 0:1, Pogrče — Reichenfels 2:0, Šmihel v L. d. — Šentpavel 1:2, Dobrla vas — Železna Kapla 1:2, Metlova — Sinča vas 1:1, Grebinj — Galicija 1:1, Labot — Frant-schach 3:1 1. razred D: 1. Šentpavel 2 2 0 0 4:2 4 2. Železna K. 2 2 0 0 3:1 4 3. Galicija 2 1 1 0 5:2 3 4. Dobrla vas 2 1 0 1 4:2 2 5. Labot 2 1 0 1 4:3 2 6. Globasnica 2 1 0 1 3:3 2 7. Metlova 2 0 2 0 2:2 2 8. Reichenfels 2 1 0 1 3:4 2 9. Frantschach 2 1 0 1 3:4 2 10. Pokrče 2 1 0 1 3:4 2 11. Šmihel 2 0 1 1 1:2 1 12. Grebinj 2 0 1 1 2:3 1 13. Sinča vas 2 0 1 1 1:4 1 14. Šmihel v L. d. 2 0 0 2 1:3 0 3. kolo: Sinča vas — Šmihel, Železna Kapla — Metlova, Šentpavel — Dobrla vas, Frantschach — Šmihel v L. d., Reichenfels — Grebinj, Globasnica — Pokrče. Travnik in Kuchar zadela Dobrla vas — Železna Kapla 1:2 (0:1) Železna Kapla: Rus 4, Kukoviča 5, Užnlk 4, Grubelnik 5 (80. Schorli), Köck 4, Ger-madnik 4, Preschern 4, Travnik 4, Rozman 4, Kuchar 4 (75. Jenschatz 0), Ka-schnig 4; Dobrla vas, 200 gledalcev Strelci: Opietnik, Travnik in Kuchar Tekma je bila zelo napeta in do konca odprta. Najprej je Dobrla vas zapravila enajstmetrovko, nato pa je Nanti Travnik povedel z 1:0. Odločilni gol je nato dal „golea-dor" Kuchar, ki je lepo prelisičil nasprotnikovo obrambo. Šport Breze na 1. mestu — v nedeljo proti SAK Pliberk: proti Wietersdorfu prve točke? v r Po 2. kolu v koroški ligi je SAK s tremi točkami na 4. mestu. Proti Trgu/Feldkirchen je osvojil izredno pomembno točko; to kolo ima v gosteh vodečega na lestvici, moštvo iz Brež. Proti pričakovanju pa je trener Lojze Jagodič s Pliberkom po 2. kolu še brez točke; v naslednjem kolu pa ima priložnost doma proti Wietersdorfu osvojiti obe. V Trgu je spet pokazal kaj zna. Branil je enajstmetrovko in še dva strela, ki sta sledila le-tej. Milan Draže je bil v Trgu junak Trener Brež Klaus Mitterdorfer: „Tudi proti SAK lahko zmagamo!“ Breže so letos začele izredno dobro. 3:0 proti VSV, 3:1 proti Pliberku. S tem sta bila premagana dva „velikana“ v koroški ligi; naslednji naj bi bil SAK — če bo šlo po načrtih moštva iz Brež. Toda SAK je tudi prepričan, da bo po naslednjem kolu na vrhu lestvice. Trener SAK dr. Ivan Ramšak je moštvo na to tekmo posebej pripravil. „Vprašanje je ali niso naši nogometaši preveč zmučeni od pokalne tekme,“ se boji dr. Ramšak, ki je ta teden s svojimi fanti treniral nekoliko manj. SAK — Breže Nedelja, 19. 8. 1990, ob 17.30 na igrišču ASV v Celovcu DSG VOGRĆE vabi na 12. nogometni Mr ki bo v soboto in nedeljo, 18. in 19. avgusta, v Vogrčah PROGRAM: Sobota: ob 13.00 začetek nogometnega turnirja; ob 19.00 zabavni večer; nedelja: ob 10.00 nadaljevanje nogometnega turnirja; ob 15.00 otroška olimpiada Ctekmovanja za otroke), ob 17.30 finalna tekma. Vsi prisrčno vabljeni! Trg/Feldkirchen: SAK 0:0 SAK: Oraže 6, Kräusler 5, L. Sadjak 5, F. Sadjak 6, Kreutz 4, M. Sadjak 4, Galo 4, Stanisavljevič 5, Blajs 4, Hanser 3 (60. Florjančič 3), Blažej 5 (85. Čertov 0) Trg, 800 gledalcev Sodnik: Straus (jasna tendenca proti SAK) Ker je „goleador" Arthur Hanser igral poškodovan, je imel pravzaprav SAK v Trgu samo enega pravega napadalca. Adi Blažej je kljub temu poizkušal vse; prišel je tudi do dveh lepih priložnosti, katerih pa ni mogel izkoristiti. Odlično priložnost je na začetku izpustil tudi legionar Stanisavljevič, katerega je od prve minute dalje skrbno varoval Pocevavnig, katerega pa se je večkrat otresel in odigral odlično tekmo. Ob začetku tekme je obrambi SAK delal velike skrbi hitri Rose-ano; šele ko ga je kril Franc Sadjak, se je celotna igra SAK pomirila! Deset minut pred koncem pa je igralcem SAK skoraj zastalo srce. Ko so že vsi računali s točko, je sodnik Straus, ki je neštetokrat neupravičeno sodil v škodo SAK, prisodil domačinom enajstmetrovko. Toda Milan Oraže je branil tudi to in nato še dva strela, ki sta ji sledila. Na tribuni so navijači slavili Milana in SAK z glasnim „En, dva, SAK . . .“ Rezultati 2. kola: ASK — A. Wolfsberg 2:0, Klopinj — Matrei 1:1, Lienz — Št. Vid 1:0, Breže — Pliberk 3:1, Wietersdorf — VSV 4:2, Mölltal — Borovlje 2:0. Koroška liga: 1. Breže 2 2 0 0 6:1 4 2. Wietersdorf 2 1 1 0 6:4 3 3. ASK Celovec 2 1 1 0 3:1 3 4. SAK 2 1 1 0 3:2 3 5. Lienz 2 1 1 0 3:2 3 6. Trg 2 1 1 0 1:0 3 7. Mölltal 2 1 0 1 4:3 2 8. Klopinj 9. Šentvid 2 2 0 1 2 0 0 1 4:4 1:1 2 2 10. Matrei 2 0 1 1 1:2 1 11. Borovlje 2 0 1 1 3:5 1 12. Wolfsberg 2 0 1 1 2:4 1 13. Pliberk 2 0 0 2 1:4 0 14. VSV 2 0 0 2 2:7 0 3. kolo: A. Wolfsberg — Lienz, VSV — ASK, Pliberk — Wietersdorf, SAK — Breže, Borovlje — Trg, Matrei — Mölltal, Šentvid — Klopinj 2. kolo avstrijskega pokala Pliberk, Trg In tudi SAK izpadli — v tolažbo vsakemu 10.000 šiflngov V 2. kolu avstrijskega pokala so izpadli kar trije koroški ligaši, mdr. tudi SAK. V tolažbo dobijo moštva od sponzorja avstrijskega pokala „Red Bull“ vsak po 10.000 šil., katere bodo klubi razdelili med igralce. V prvih 30 minutah SAK zamudil zmago VSV — SAK 2:0 (1:0) SAK: Oraže 3. Kräusler 3, A. Sadjak 3, F. Sadjak 3, Kreutz 3, Stanisavljevič 3, Galo 3, M. Sadjak 3, Blajs 4, Blažej 3, Florjančič 3 (70. Čertov 0); Magdalen, 500 gledalcev Sodnik: Gatterer (povprečen) Strelci: Koreiman (32., prosti strel) in Tratt-nig (73.) SAK je imel v prvih 30 minutah tri odlične možnosti, katerih pa ni izkoristil. Florjančič je imel že v 1. minuti priložnost iz petih metrov zatresti nasprotnikovo mrežo; toda namesto da bi poslal žogo v gol z glavo, je to skušal z nogo in zgrešil. Nekaj minut pozneje je Florjančič zopet streljal iz kazenskega prostora, toda zadel je le vratnico. Tudi Blažej je imel v tej fazi odlično priložnost: žal pa odlične podaje Stanisavljeviča ni prevzel — žoga mu je zdrsela z noge. To pa je bil tudi konec napadov SAK: v 32. minuti je Korei-mann poslal Oražetu prosti strel v gol — vratar SAK ni zapustil najboljšega vtisa. V II. polčasu je SAK igral bolj ofenzivno in tako omogočil VSV vrsto protinapadov, iz katerih so dali še en zadetek. Senzacije ni bilo Pliberk — Vorw. Steyr 0:3 (0:1) 900 gledalcev je prišlo v Pliberk, da bi videli senzacijo, katere pa niso dočakali. Prvoligaš Steyr je jemal nalogo izredno resno in je od vsega začetka kazal, da hoče v 3. kolo — kar mu je tudi uspelo. Pri Pliberku je Wuntschek prvič igral libera; na tem mestu naj bi ostal tudi v prvenstvu. Drugi rezultati: Trg — VOEST 2:2 (v streljanju enajstm. 2:4), SAK 1914 — Austria Celovec 0:1, Deutschlandsberg — WAC 2:1 po podaljšku, Köflach — Spittal 1:2. Žrebanje za 3. kolo bo danes, v petek, na Dunaju. Na sliki z leve: Hubert Silan, Hubert Božič, Hubert Pa-jančič, Hubert Dumpelnik in Hubert Kordesch; (spredaj): Cilka Kolenik. Foto: Fera Skupina „5 H" v konkurenco „4 J" Skupino „4 J" danes že poznajo širom po Koroški, saj so glasbeniki s svojo zvrstjo glasbe zbudili že dosti pozornosti. Nekoliko manj znana pa je danes še skupina „5 H“. To je pet Hubertov, ki hodijo redno v ves (včasih pa tudi na živce) simpatični natakarici Cilki v gostišče Juenna pri Globasnici. „Sicer nismo tako dobri pevci kot skupina ,4 J’, zato pa smo tem boljši pivci“, pravi eden izmed Hubertov, ki si ne more razložiti, da jih je naključje naenkrat vse skupaj zaneslo v Juenno. Ali bodo pivci presedlali tudi na pevsko področje, menda še ni odločeno, na vsak način pa o tem vsako soboto „krepko“ razmišljajo. od 28. septembra do 5. oktobra 1990 polni penzion, dvoposteljna soba šil. 3650,— dodatek za enoposteljno soboto šil. 80,— dnevno. Dragi bralci! NAŠ TEDNIK Vas tudi letos vabi, da doživite osem prijetnih dni na otoku Hvaru v Jugoslaviji. Prijave sprejema uprava NT, telefon 04 63 / 51 25 28 - 23. Lahko pa se prijavite tudi pismeno na naslov: NAŠ TEDNIK Viktringer Ring 26 9020 Celovec. Zelo vabljiv je v poletnih mesecih tudi gostilniški vrt pred gostilno, kjer domačini še danes radi posedajo ob dobri kapljici in prepevajo. Gostišče nudi tudi lepe prostore za praznovanja kot npr. za poroke ali za druga slavja. Na razpolago so tudi primerni prostori za seje, sestanke, plese in druge večje prireditve. Pri Miklavžu se rade ustavijo tudi večje skupine, ki prihajajo z avtobusi. Izletniki lahko med tednom v domači trgovini potešijo tudi željo po nakupovanju. Kakor je vidno že na trojezičnem napisu na gostilni, „Gasthaus-Go-stišče-Trattoria“, je v tej hiši dobrodošel vsak gost. Očitno se je bivši župan in deželnozbor. poslanec ter gostilničar Miklavževa družina vabi na letni sejem Gostilna Hanzija Ogrisa leži v centru Bilčovsa in je dobro znana pod hišnim imenom „Pri Miklavžu“. Družinski obrat ima že dolgoletno tradicijo, saj jo vodi že tretja generacija. Gostišče OGRIS je odprto vse leto. Zelo široka in raznolika je ponudba na jedilnem listu, ki obsega poleg standardnih jedi tudi vrsto domačih specialitet, kot na primer čisavo župo, sirnate krape, mavželjne, ričet itd. Hanzi Ogris že pred vsemi drugimi zavedal pomembnosti prostora Alpe-Jadran. Poleg številnih gostov iz sosednjih dežel pa je Miklavževa družina pogostila tudi vrsto prominentnih politikov. Tistim, ki pa želijo ostati dlje kot le nekaj ur, nudi gostišče tudi tujske sobe. Če se želite prepričati o dobri kuhinji, potem imate že to nedeljo dobro priložnost, saj je ta dan v Bilčovsu tradicionalni letni sejem. Gostoljubnost, prijazna postrežba, sejemske specialitete ter zvoki ansambla vas bodo gotovo navdušili. Za ples na sejmu bo ansambel igral v nedeljo, 19. 8., od 10.30 dalje, v ponedeljek, 20. 8., pa zvečer od 20. ure naprej. Gostoljubnost in specialitete iz domače kuhinje prepričujejo