THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA Amerikanski Slovenec PRVt SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. 5TEV. (No.) 145. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI UST X ZDRUŽENIH DR2AVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., SREDA, 16. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 16, 1925. Razvitje nove zastave društva Marije Pomagaj štev. 78, KSKJ. ___________^ • ^r- SLAVNOSTNA PARADA V N ASELBINI.—SLOVESNO BLA-GOSLOVLJENJE ZASTAVE. — ZNAMENIT GOVOR PREČ. G. ŽUPNIKA OB PRILIKI BLAGOSLOVLJENJA ZASTAVE. LETNIK XXXIV. Chicago, III. — V naših katoliških listih se je zadnje ease mnogo pisalo o hudi bitki v Chieagi. Z največjo zanimisot-jo smo pričakovali dneva 13. septembra. In res, naši chieaš-ki polki so zadnjo nedeljo ponosno razvili svoje zastave, prišli na plan oz. na pomoč vrinili slovenskemu ženskemu podpornemu društvu Marije Pomagaj štev. 78. K. S. K. J. Lep dan je bil zadnjo nedeljo v Chicago. Društvo Marije Pomagaj je razvilo svojo društveno zastavo, katero se je v nedeljo popoldne slovesno blagoslovilo v cerkvi Sv. Štefana. Nekako ob pol 2. uri popoldne so se začeli zbirati razni društveniki v šolski dvorani. I Društva, ki so se udeležila pa-» rade so bila: Dr. Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., ki je razvilo zastavo in imelo prireditev. Di •uga društva so bila: Dr. sv. Štefana štev. 1. dr. sv. Florjana, št. 44. So. Chicago, dr. sv. Alojzija štev. 47. dr. Marije] fantek, v spremstvu dveh malih deklic, kateri je nesel na mali "vajšencP venec za zastavo, katerega je potem v cerkvi pripela prva tovarišica Miss Per-ko. Zastavo je neslo v cerkev osem oblečenih deklic iz mladinskega oddelka. Lepe formacije so naredile najlepši utis. Takoj po prihodu iz cerkve, pa so dali slikati zastavo vred z vsemi tovarišicami, botro in botrom, z materjo zastave, z gl. podpredsednico KSKJ. Mrs. Marie Prisland v sredi ter v ozadju s štirimi gl. uradniki ter več duhovniki, ki so bili navzoči na tej si a vn ost i. Takoj zatem pa se je vršil banket v cerkveni dvorani, katerega je otvoril domači preč. g. župnik Kazimir Zakrajšek z molitvijo. Banketa se je udeležilo toliko ljudstvo, da si vsi niti mi vrsto niso prišli. Lahko rečemo, da tako mnogobrojnega odziva še noben banket ni imel v naši naselbini. VELIKI KNEZ NIKOLAJ NAPOVEDAL VOJNO MOSKVI. Pariz. — V Franciji živeči Rusi, sovražni »boljševiškemu režimu v Rusiji se pripravljajo na veliko ofenzivo proti Moskvi, kateri na čelu bi bil veliki knez Nikolaj. Njih namen je sklicati v novembru sejo, na katero bi se povabilo pristaše iz celega sveta. Tajno se je že izvolilo odbor obstoječ iz 73. oseb, ki vodijo proti boljševiš-ko gibanje, njim na čelu je Serge Tretiakov, bivši predsednik moskovske borze. LETALSKA NESREČA. Pomagaj št. 79. Waukegan,! Ko so se gostje pokrepčali z Jll. dr. Marija Čistega Spočet- j okusnimi jedili, katere so vrle ja. št. 80. So. Chicago, dr. sv. j članice dr.. Marije Pomagaj ta-Genovefe, štev. 108. Joliet, 111. ko izborno pripravile, se je ot-dr sv. Ane štev. 127. Wauke- voril govorniški program. K Pilot in spremljevalka prišla ob življenje, ko je letalo v katerem sta se dvignila v zrak le 200 čevljev, treščilo na ' zemljo. —o— Aurora, 111. — Severno za-padno od tukaj je krožil po zraku s svojim letalom- Calvin E. Workman in Miss Rose Po-dlesak, oba iz Chicago, 111. Ko sta se nahajala le 200 čevljev visoko se je letalo, kakor poroča očividec, nagnilo na stran in bliskoma priletelo na zemljo. Pilot kakor spremljevalka sta bila na mestu mrtva, letalo je popolnoma razbito. Workman je bil poročnik pri letalnem oddelku. V nedeljo dopoldne je šel z lastnikom letala, Mr. E. Sabat-om, tudi iz KRIŽEM SVETA. ■ Chicago, v Aurora v družbi žagan, 111. dr. sv. Ane štev. 170.'pozornosti je pozval občinstvo ročenke Mr. Sabat-a, Miss Po-dr. sv. Martina štev 178. dr. Mr. Martin Kremesec, gl. po--dlesak, da preizskusijo letalo, Ivana Kristitela štev. 14. D. S. Irotnik KSKJ. ki je bil ob tej katero so nameravali vporabiti lštva za za občinstvo, ki bi hotelo proti D. dr. sv. Jurija, štev. 860 R. priliki izbran od društ1 K. B. dr. sv. Neže štev. 826 R.. jstoloravnatelja. K. B. in dr. sv. Mohorja. Vsa navedena društva so se udeležila ali korporativno ali po posebnem zastopstvu. Slavnostna parada je bila jako velika in je naredila najboljši utis. Vršila se je po 22 ulici do Wood stree-ta, od tam po Wood do 22 Place in od tam po 22. Pl. do slovenske cerkve, kjer so vsa društva naredila špalir, skozi katerega je šlo društvo Marije Pomagaj, ki je razvilo zastavo. • Cerkev je bila pri tej priliki polno nabita. Cerkvene obrede oz. blagoslovljenje zastave je izršil Very Rev. Dr. Hugo Bren ob azistenci Rev. A. Urankar-ja, Rev. Salezija Glavnik, Rev. P. Podbregar in še nekaterih drugih ČČ. gg. duhovnikov. Slavnostni govor je imel ob Naj prvo je bila poklicana k besedi predsednica dr. Marija Pomagaj, ki je nekako uradno j otvorila govorniški program. V krasnih besedah je zahvalila občinstvo za veliko udeležbo, pojasnila pomen prireditve, pozdravila novo društveno zastavo, ter nadaljno . vodstvo programa prepustila stolorav-natelju. Govorniški program je otvorila z ameriško himno katero je igrala na klavir Miss Marga-det Duller. Nato je nastopila mati zastave Mrs. Shonta, ki je v lepih besedah čestitala društvu in pozdravila novo društveno zastavo. Nato je nastopila Miss Marg. Duller z angleškim govorom, v tej priliki Rev. Kazimir Zakraj-j katerem je jako lepo obrazloži- proti gotovi pristojbini se dvigniti v zrak na kratek polet. Nesreči je bila priča večja množica, talko tudi lastnik letala Mr. Sa-bat, katerega zaročenka je za-ijedno s poročnikom našla žalostno smrt. Sabat in Miss Po-dlesek bi se bila imela poročiti čez en mesec, bil je to njen prvi, a tudi — zadnji polet. o- šek župnik cerkve sv. Štefana, ki se je zadnjo soboto vrnil iz stare domovine. Njegov govor je bil nadvse zanimiv. Povedal je, kako so se Slovenci pred dobrim mesecem zbrali v stari domovini na Brezjah pri Mariji J To sti Mrs. Alois Duller in Mrs. Pomagaj. In danes, je povdaril, se mi zdi skoro enako. Dr. Marije Pomagaj je razvilo svojo novo društveno zastavo, na kateri se sveti ista lepa podoba, kakor smo zrli v njo na slovenskih Brezjah, to je Marija Pomagaj. Marsikaj zanimivega je povedal v svojem dolgem zamišljenem govoru, s katerim je ganil marsikatero srce, da-je pognalo solzo iz oči. Nato so bile pete Litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Za botra sta bila novi zastavi Mr. in Mrs. Frank Kobal in kot mati zastavi je bila Mrs. Schonta. Zastava je imela tudi nebroj tovarišic Pred zastavo so šle male belo oblečene deklice. Pred zastavo je šel naj-prvi v sredi mal belo •felečen la pomen zastave. Povedala je tudi, da je ameriška zvezdnata zastava darovana od dveh društvenih članic, katerih sina sta padla za čast in slavo naše zvezdnate zastave na bojišču. John Verbiščar. Ko je govornica izpovedala ti dva imena je občinstvo gromovito zaploskalo v dvorani. Govornica je žela pohvalo za svoj govor. Nato je bil pozvan k besedi namestnik Duhovnega vodja KSKJ. Rev. Kazimir Zakrajšek, kateri je nastopil burno pozdravljen od strani občinstva. Kot izboren govornik je zopet povedal marsikaj zanimivega. Čestital je društvu na razvitju tako lepe društvene zastave in društvenice pa je krepko nauduševal za nadaljno delo pri društvu Marije Pomagaj. Njegov govor je občinstvo sprejelo s živahnim pritrjevanjem. Stoloravnatelj Mr. Martin Kremesec je g. župnika lepo RUSI USMRTILI POLJSKEGA DUHOVNA. Dunaj. — Semkaj je prišlo poročilo, da so ruski tajni policisti, takozvana čeka, usmrtili poljskega duhovnika Rev. Jan Gorski-ja. Ko se je vozil Father Gorski po železnici se je razgovarjal z nekimi potniki o krivičnem postopanju sovjetske vlade, kar je slišal tajni policist, nakar so duhovnika ustrelili. — "Svobodna" Rusija. -o- SKORO NEVRJETNO ZA CHICAGO. Chicago, 111. — Pretečena nedelja je prešla preko našega mesta in okolice, da ne zaznamujemo nobenega smrtnega slučaja skozi avtomobilske nezgode. Tako je ostalo pri 535 smrtnih slučajov od januarja. zahvalil za lepe besede, na občinstvo pa je apeliral, naj si zlate besede g. župnika, ki jih je izgovoril v cerkvi in dvorani vzamejo k srcu. Takoj nato je prišla na oder Miss Mary Gottlieb ter je dek-lamirala krasno deklamacijo domačemu g. župniku v pozdrav ob priliki povrnitve nazaj med svoje farane, ter mu v znak spoštovanja in udanosti podarila lep šop svežih cvetlic. G. župnik se je deklici ginjen zahvalil za lepo deklamacijo in poklonjene mu cvetlice. (Dalje sledi.) — Atlanta, Ga. — V nedeljo so bile po več južnih državah darovane sv. maše za dež. V Virginia, North Carolina, Georgia in Alabama je strašanska suša, ki je napravila že veliko škode. Molitev je bila uslišana. — London. — Stric Sam je naročil iz Welsh, Anglija 60,- 000 ton trdega premoga ker delo po premogovn|kih antracita v Severni Ameriki počiva radi stavke. — Michigan City, Ind. — David Henner, star 27 let, znan v krogu umetnikov v Chicago je pri plavanju v Waverly kopališču 'utonil. Voda je bila valovita in ne oziraje se na sva-jrila se. je šel kopati. f — Philadelphia, Pa. — A. iLoar, advokat, je zgubil stavo ilansko jesen ob času volitev, za j kar je moral zdaj iti peš 100 jmilj, ker tako se je glasila stava za onega, ki bi izgubil. Ko je prišel na cilj, je inrel vse noge krvave. 1 — Montreal. — Ena oseba je prišla ob življenje in Škoda je cenjena na pol milijona dolarjev ko je nad Ottawa dolino divjal grozni vihar. Največ je trpelo mesto Montreal, kakor tudi druga bližnja mesta. — Roosevelt Field, L. I. — Al Johnson, star 28 let, se je nahajal s svojim letalom v vi-sočini 700 čevljev kateregra je vodil pilot Louis Mayer. Letalo se pa je nekoliko nagnilo in Johnson je zdrčal s sedeža in padel na zemljo, kjer so našli mrtvega. — Indianapolis, Ind. — Neki bandit je prišel po noči v hišo jRachae! Steffeya in pobil Mrs. jSteffey do smrti, soproga pa itežko ranil, nato pa vse pretaknil po sobi in pobral dragocenosti. — Minot, N. D. — Dva mas-kirana bandita sta napadla vlak Soo črte in oropala potnike. Pozneje so dobili enega, ki je bil spoznan kot napadalec z imenom John Bums iz Boston, Mass. Oblasti se trudijo, da izslede še drugega. —-—o- KAZEN ZA ŽENSKE, KI SE VEDEJO NESPODOBNO. Jacksonville, Fla.—Dve ženski sta bili obsojeni vsaka na 30 dni zapora radi nespodobnega vedenja. Ko sta bili na potu proti hiši pokore, se je zbrala skupaj druhal broječa 150 oseb in odvedla ženski na samoten kraj, kjer so ju slekli, namazali s smolo in povaljali v perje, na to pa izpustili. -o- SMRT FRANCOSKEGA LETALCA. . Pariz. — Roberth Thierry je bil na mestu mrtev in Dieudon-ne Costo težko ranjen, ko sta bila na poletu proti Indiji, a sta v viharju zgubila kontrolo nad letalom in treščila na zemljo v nekem gozdu v Nemčiji. -o DIREKTNA ZVEZA SAN FRANCISCO-LONDON. The Western Union Telegraph kompanija naznanja, da je ustanovljena direktna zveza med San Francisco in Londonom potom nove iznajdbe pri kabelnu, ki omogoča, da se pošlje brzojavko na določeno mesto direktno, ne pa ko do sedaj, da je bilo treba operatorju vsebino brzojava prepisati, potem šele poslali na določeno mesto. , ;. ^ VELIKANSKA POVODENJ, TISOČ VASI POD VODO. Peking, Kitajsko. — V Shantung okraju so bili strašanski nalivi. Poročilo pravi, da je 1100 vasi pod vodo. Takozvana "žalost Kitajske" reka je prestopila bregove in zopet zahtevala svoje žrtve. Veliko je človeških žrtev, natančnega poročila pa še ni. Na nekaterih mestih je voda dosegla visoči-no ?>0 Čevljev. Veliko ljudi se je rešilo s plezanjem na drevesa. Nekateri so otroke kar privezali na veje. GROZEN UMOR. Dva ožgana trupla »o našli v avtomobilu v bližini East St. Louis, avto je boljše vrste. — Farmar je slišal strele. East St. Louis, 111. — Oblasti Madison okraja preiskujejo zagoneten umor, ki se je izvršil ob cesti v bližini East St. Louis-a. Našli so avto, v njemu dvoje trupelj, moško in žensko tako močno ožgani, da ju ni moč poznati, tudi avto je plamen uničil. Štev. avtoja je bila odstranjena predno je zločinec podtaknil ogenj. Avto je boljše vrste. Našli so tudi krvave sledove v bližini avtoja, kar znači, da sta žrtvi bili umorjeni na cesti in potem trupli pre-nešeni v avto. Neki farmar je izpovedal, da je slišal tri strele, ni se pa brigal od kje so in tudi ni poizvedoval. i -o- KLANJE V MAROKO. Madrid. — V bližini Tetuan je prišlo med legionarji tujcev, ki. pomagajo Francozom in Špancem v boju proti Rifijan-cem do boja na nož, mož proti možu. Boji se še nadaljujejo v severnem delu španskega Maroko, kjer so Spanci nekaj kilometrov napredovali, vzlic ljutemu odporu Rifijancev. Veliko važnih postajank je že padlo v roke Francozom, o-ziroma Špancem, a vse so bile drago plačane, kajti Rifijanci se ne umaknejo z lepa. Na zapadu v bližini Anjot-a so Rifijanci vprizorili proti-ofenzivo, klanje je bilo strašno. V vsakem slučaju se imajo Rifijanci za boriti proti premoči, njih junaštvo in vstrajnost je nekaj izvanrednega. -o- LEWIS PRI GUVERNERU PINCHOT-U. Milford, Pa. — John L. Lewis, predsednik rudarskih organizacij v Zdr. državah je v pondeljek obiskal guv. Pin-chot-a, kateri hoče biti natančno informiran o zadevi. Guv. Pinchot je zdaj slišal zvon od obeh plati, kajti z zastopniki lastnikov trdega premoga se je že v soboto razgovarjal. Guv. Pinchot ni hotel dati nobenega pojasnila o razgovoru z Mr. Inglisom, kateri je načelnik zastopnikov lastnikov. -o- NEMIRI V BRAZILIJI. Montevideo, Uruguay. — Od tukaj prihajajo vznemirljive vesti o pripravah za revolucijo. Politični nemiri so se začeli v državi Rio Grande do Sul, od koder ljudstvo trumoma beži, seboj jemlje le najpotrebnejše. Živinorejci gonijo svojo živino preko mejo v Uruguay na varno. Neko poročilo pravi, da se je boj že pričel, katera vest pa ni potrjena. _ . Iz Jugoslavije. ZAGONETEN UMOR ALI SAMOMOR 17 LETNE DEKLICE V VEVČAH PRI LJUBLJANI. — NOVICE S KRAN-SKEGA OKRAJA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ( ■ trm Zagoneten umor ali samomor. Dne 20. aug.je našla okoli osme ure zjutraj postrežnica uradov papirnice v Vevčah, Terezijo Zaje, in sicer v hiši št. 48 v kuhinji svojo 17 letno hčerko Štefko v mlaki krvi in v zadnjih zdihljajih. Dekle je vpričo matere izdihnilo. Do zavesti ni prišlo več in zato ni še nobenih točnih podatkov o njeni smrti. Dve možnosti sta in sicer umor ali pa somomor. Vendar pa je samomor menda izključen, ker niso našli pri dekletu nobenega ^samokresa. Glede umora govore, da je dekle v tem času bilo samo doma in je likalo pri odprtem kuhinjskem oknu perilo. Morilec je prišel pod okno in je ustrelil s ceste svojo mlado žrtev. Nastopi vprašanje, kdo in zakaj. V tem je ta slučaj nekoliko podoben zagonetnemu umoru trgov. Pipana, ki tudi še do danes ni pojasnjen. Orožništvo je uvedlo takoj ob'sežno preiskavo, ki pa dosedaj ni imela še nebone-ga pozitivnega uspeha. Na podlagi nekaterih domnevanj so prijeli tekom dopoldneva nekega mladeniča, ki je z dekletom občeval, ki jo je hotel tudi poročiti. Temu pa sta se odločno protivila dekletova mati in brat in sta Štefki prepovedala vsa-' ko razmerje in občevanje z njim. Fanta so prijeli na košnji na barju. Policija pa ga je takoj po prvi preiskavi izpustila, ker je fant dokazal, da je bil zadnje tri dni na Barju in se je tudi v času, ko se je izvršil tragični slučaj, nahajal pri delu. Vozil je otavo. Nadaljo preiskavo je prevzelo sodišče, ki je kljub tej ugotovitvi fanta zadržalo v priporu. — Druga verzija, ki pa je tudi zelo zagonetna, pa pravi, da je dekle izvršilo samomor s samokresom svojega starejšega brata, Čim je počil strel, je po tej verziji pri-hitel v sobo mlajši 11 letni brat, ki je v naglici pobral na tleh ležeči samokres in ga položil zopet na svoje mesto v omari. — Niso pa mogli ugotoviti, kar je zopet zagonetno, če je bil iz samokresa oddan v tem času kak strel. Vendar pa je tudi možnost, dasi menj verjetna, ni popolnoma izključena, Tako da stoje varnostne oblasti zopet pred jako težkim slučajem. — Truplo Zaječeve so prepeljali v mrtvašnico, kjer se je vršil komisijonelni* ogled, ki je ugotovil, da je bilo dekle u-streljeno v prsi, da ima prestreljena pljuča in srce in da je smrt nastopila v nekaj minutah po usodnem strelu. -o- Novice iz kranjskega okraja. Konj je ubil gospodarja Novaka v Trbojah pri Smledniku v torek, 10. augusta. Pri naprezanju je gospodar udaril konja nad trebuh na ledvice. Novak je kmalu nato izdihnil. — Mestna občina v Kranju je otvorila pred kratkim lastno mesarijo. — Vihar s ploho in točo, bliskom ter treskom so imeli v Velesovenr pri Kranju preteklo soboto popoldne ob 6. uri. Bil je tako silen, da je več kozolcev podrl in nekaj odkril. Škode je več tisoč dinarjev. — Ajda, veselje čebel in sladko upanje čebelarjev, je tu, nam pišejo iz Gorenjskega. Ajda obilo pričenja cveteti in obeta dobro bero. Novi zboljšani 2ni-daršičevi panji, ki se izdelujejo v Škofji Loki, se pridno naroču-jejo. Najboljši so oni po 325 Din. Čebelarji, sezite po njih, dokler je še kaj zaloge. — Sava je močno narasla. — Mila zima bo letos. Znamenja: os, sršenov in čmrljev je letos prav malo. 100 letna skušnja pa uči, da te živali ostajajo daleč proč od slovenskih stanovanj, kadar se jim ni bati ljute zime, nasprotno pa tišči k človeškim stanovanjem, kadar se boje hude zime. Bomo videli, če je res. DROBNE VESTI IZ DOMOVINE. Zlato poroko sta dne 15. avg. praznovala g. Jakob Baj-želj, trgovec s siti in žimo v Stražišču pri Kranju ter njegova sporoga Apoloni ja. Slovesnosti se je udeležila m-nogo-,brojna družina obeh jubllar-jev in bližnji sorodniki. — Sv. Višarje. Iz župnij Jesenice, Koroška Bela, Sv. Križ nad Jesenicami sta pohitela na Veliki Šmaren na Sv. Višarje 802 romarja. Vlak z romarji so po. vsej dolini ljudje z veseljem opazovali, na kolodvorih pozdravljali in rekli, da tako dolgega vlaka iz Jesenic na Trbiž od leta 1919. še ni bilo.—Drago plačan počitek. Opešal je neki kotlar na Masarkovi cesti v Ljubljani in se vsedel na klop, da se malo odpočije. Ko se zbudi gre v, gostilno, da bi se malo pokrepčal, poseže v žep, a ni imel več denarja, ker mu ga je nekdo med spanjem ukradel. Oškodovan je za 300 Din.—Srebrno sv. mašq je obhajal pri sv. Trojici v Slovenskih goricah v tamošnji frančiškanski romarski cerkvi č. g. p. Pelagij Klemenčič, Provincijal frančiškanske provincilje na Dunaju. Slavnost je obhajal p. PeligaJ skromno v krogu svojih domačih. —Kozje. Tukajšne prostovoljno gasilno društvo je slavilo dne 15. avg. t. 1. 50 letnico svojega obstoja in obenem razvilo svoj novi prapor. ŠIRITE A. SLOVENCA! DENARNE P0ŠIUATVE V JUQOSJ-AVUO. ITALIJO. AY8TEIJO, ITD. NaSa banka ima svoje lastne n«il s poŠto in zanesljivimi bankami fl starem kraja in naSe poiiljatve ao^Afr stavljene prejemniku na dom ati al zadnjo polto točno in brez vukcfl odbitka. Naie cene za poiiljke t dinarjih la fr rah so bile včeraj sledeče: Skupno a poštnino: 500 — Din. ...............$ 9.60 1,000 — Din. ................ $ 18.85 2.500 — Din...............$ 47.00 5,000 — Din______________$ 93.50 10,000 — Din. ................. $186.00 100 — Lir ....;.......... $ 5.00 200 — Lir ____________ $ 9.65 500 — Lir ------------- $ 23.25 1,000 — Lir -------------- $ 45.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. Ki nad 2,000 Lir poaeben popust. Ker te cena denarja cestokraf H* nja, dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti etai vnaprej- 2ato se poŠiljatve nakašil« po cenah' onega dne. ko mi spmjJMi mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TOTI V JUGOSLAVIJO IN SICER P« POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV« NO. Vse poittjatve naslovne na—SL® VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK * CEfiAREK 455 W. 42nd ST.. NEW YORK CITY _ "AMERIKANSKI SLQVENFn* Aherikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. JUhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. v — PUBLISHED BY —' Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year.......'.$4.75 ________For Chicago, Canada and Europe per" half year____$2.50 številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan — Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobČene v gotovi številki morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne o .žira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Delavci izobražujte se! Neizobražen človek je velik revež in si v najmanjši stvari no ukoreninjeno kulturna for- jče, da neha mož ljubiti drugo, ma. To so arhaični ostanki enostavno polije z vodo, s kate-prastarega delavstva. Pri ne-jro so umili mrtveca. Če si hoče katerih kabylskih obredih se ohraniti moževo ljubezen, rabi .» Louisville, Colo. Vsak dopismik rad prične o delavskih razmerah, tako tudi jaz. Delamo zadaj še dosti dobro, ampak zaslužek je bolj slab, ker premogobaroni so nam vsilili 1919 lestvico, tako da se ravno za silo človek-preživi, da bi mislil na kak prihranek za stara leta, je pa izklju- vidi še dandanšnji, da se drži lovskega stanu nekako pro-kletstvo krvi. Lovci, ki izgubijo življenje na lovu, so pokopani v gorah, da bi njihove duše ne-škodovale vasem. Zanimivo pa V nedeljo dne 6. sept. smo 'je, da se imenujejo baš oni zase peljali k sv. maši na Bruns-'gonetni plavolasi in modrooki wick, tam je cerkev posvečena jKabyli "ithermaken," kar po-sv. Mihaelu in zdaj je tam stal-'meni lovec. Kabyli se razliku-ni župnik, ki mašuje vernikom jejo od ostalih afriških plemen vseh narodnosti. Župnišče je tudi s tem, da visoko čislajo lepo in zidano, g, župnik pa govori več jezikov in ljudstvo ga je močno vzljubilo. Na oskrbi ima tudi Cedar čeno. Največji vzrok temu je, Frimont. ker tukajšni premogarji nismo Obiskali smo tudi sosede, ka-organizirani, zato pa delajo z teri so vsi na dobrih farmah in nam, zlasti pa zlatu nekak kovaški stan, ki je zvezan često tudi s politično in versko oblastjo. _ Kabyli smatrajo kova-Creek in če za nekake čarovnike. Ne smemo pozabiti, da so pripisovali egipčanski duhovniki kovi- nami, kakor sami hočejo. Dobrih novic nimam za poročati, pač pa žalostno vest, da j mi je umrla moja ljuba hčerka Mary Nartnik dne 29. avg. Po- jpovsod so nam skazali gosto- peklenski značaj. Zato si pa usnarji pri Kabylih niso ničkaj v časteh. Strojarju ne pravijo ljubnost. Najprej smo obiskali John Ostermana, potem Marti na Murna, John Repeža, Frank sin tega ali onega očeta, ampak Ruparja in Fr. Deblaka. Vse i"sin te ali one/- S tem hočejo i kopali smo jo 31. avg. na kato- povsod smo videli zadovoljnost, reči, da je strojarstvo žensko liško pokopališče. Mary je bi- dasi ravno imajo obilo dela do delo. Največ se pečajo Kabyli |la stara 6 let in 5 mesecev. ranega jutra do pozne noči, a z vrtnarstvom in čebelelarst-Prav lepo se zahvalim krst- vzlic temu, farmar je dobre vo- vom. Hrana jim je zelo skrom- "ljubavni napitek". Polije si namreč obraz z medom, ki ga pod brado prestreže v kako po-r sodo. Potem mu primeša malo krvi iz jezika (oho! zak,aj neki iz jezika?) in iz čela,^doda sedem zrn soli in ko je tako zbrala vse potrebne pripomočke, pomeša to čudno pašeto med moževo jed. Baje ta reč pomaga. Čitateljice, ki imajo nezveste može lahko poskusijo. na vsaki strani staja premajhen. Noven nežna pomagati. Da se danes še toliko ljudi izkorišča od stra- nima botroma od ranjke za da- Ije, zlasti še, ko vidi krog sebe na. Dan na dan jedo kašo, kuni kapitalistov je to največja zasluga neizobrazbe. Izobražen rovani venec in ker sta prišla svoje zdrave otroke, lepo živi- hano v nekem smrdečem olju in človek si zna pomagati v vseh slučajih in tudi do boljšega živ- od 20 milj oddaljenega Den- no in krasno polje — zaveda kp 'narezano mpsn različnih Pozdrav! Frank Martnik. -O- Joliet, III. Cenjeno uredništvo! Prosim nahaja. Za zgled vzemimo bratov nikov. Njih strokovna tovščina vodi lastne banke, investirala je svoj denar v premogovnike in druge vire, ki nosijo bratovščini stalne dohodke. Kaj pokazuje ta slučaj ? To, da železniški strojniki znajo misliti, so gospodarsko' izobraženi in polagoma pridobivajo monopol nad industrijo in denarnimi zavodi. Seveda je to še le začetek, vendar važen koristen eksperiment, ki pokazuje, kako si delav- Vas za mali prostorček v na-stvo lahko pomaga potom lastne izobrazbe do boljših razmer, sem priljubljenem listu in ob-' Delavci, ki so organizirani v bratovščini železniških stroj- javite ta moj mali dopis iz mo-| nikov bodo lastovali premogovnike, banke in čez čas drugo in- .leKa potovanja v Brunswick in dustrijo. Na ta način bodo delavci lasniki premogorovov, od- Holton, Micli. Iz Jolieta smo kjer bodo železnice kupovale potrebni premog. Denar bo šel se odpeljali z avtom dne 2. v lastne zavode, od katerega bodo zopet imele koristi delavske sept. ob 6. uri banke. Delničarji delavci bodo deležni preostanka, ki bo brez- zvečer smo bili dvomno preostajal, kakor pri vsakemu prometu. j ni o j ga zeta To je kar delavstvu koristi, ne pa prazno frazarsko za- Farma leži severno-zapadno od| bavljanje, kakor to dnevno vidimo, v nekaterih naših Recept ni napačen,. Intudi jezičku bi včasih ne škodilo, če bi mu ta ali ona puščala malo krvi. Pa brez zamere. ' Življenje moških je večinoma v gospodarstvu politiki in vojni. Za rodbino se ne zmenijo mnogo. Čudno! Tudi naši "Kabyli'* so taki. Vse jim gre po glavi, le rodbina jih z redkimi častnimi izjemami nič ne zanima. Pa tudi tu prosimo brez zamere. Vsem po zaslugi. Kabyli so zelo nadarjeni. Kdor misli, da izbruhne nekaka sveta vojna v muslimanski Afriki, se motijo. Berber se ne bori za vero, nego za svojo plemensko avtonomijo. Široka politična je njegovemu nazi-anju povsem tuja. ljenja. Zato je človek dolžan samemu; sebi, da se izobrazuje, verja na pogreb. Zahvaljuje-(tudi, da je prvi gospodar Bog. rnačih ali divjih živali. Kabyli koncepcija j da dnevno proučuje zlasti gospodarske položaje, v katerih se rao se tudi Louisu Kranc in nje«, potem šele on. imajo obvezno vojaško dolž- ranju povsem govi ženi. kakor tudi Franku K malo je prišel čas ločitve, nost. Vsak Kabyl mora služiti Jezik Kabylov je nedvomno ratovščino ameriških lokomotivnih stroj- Rogel in njegovi ženi, ter vsem segli smo si v rc^e s pozdra-od 16.—20. leta v armadi bodi- hamitski. zlasti na zapadu, do-■ organizacija je vzorno vrejena. Bra- ta drugim najlepša hvala. vom: Z Bo^om in na veselo si v boju proti drugim pleme- £im se na vzhodu unvika semit- svidenje! Marko, Ana Matthew in šo- načela krvne osvete. Evropski ki so celo mnenja, da fer, Louis Bluth.. kolonizatorji so hoteli Več mojih prijateljev me po-prašujejo, a ko je šel "Mimogrede na počitnice, ker me ni bilo zadnje dni redno na plan. Povem vsem, da Mimogrede na počitnice niti misliti nima čas, da bi šel. Pač pa je vzrok ta, da naš list kljub temu, da smo ga predkratkim povečali za eno po-slo- venski list v Ameriki nima toliko originalnih dopisov iz slovenskih naselbin, kakor baš naš list. To pokazuje, da je naš list pravi ljudski list, sicer bi se ga narod ne posluževal v toliki meri. Tem na ljubo sem se zadnje dni večkrat umaknil, da se je s prostorom v listu postreglo našim vrlim dopisnikom. Ko začne z novembrom mesecem izhajati dnevno petkrat na teren se bo tudi temu odpomoglo, bo več prostora, potem se bomo videli pa dnevno. Toliko v pojasnilo. ♦ * * Veliko zanimivega se je dogodilo v tem času, kar se nismo videli. Na Lawndale so te dni priredili če ne motim štiri pevska društva nekak koncert ' in zabavo s plesom. Ker je pa RIF IN NJEGA nam ali pa zato. da uveljavlja 1 ski arabščini. Nekateri učenja- T . , . . ! na Lawndale tonsce prave src- imajo; e bratske ljubezni, so si razni ' J Telesni nazadnje tako vzljubili, .energičen odpor, ki se je spre-! tip Kabylov ni enoten. Razlo da S° Se ZaČeli b°Žati 8 pestmi iztrebiti Kabyli mnogo ;le običaje, pa so naleteli na verošpanskimi Baski. Zadnji dogodki v j menil zdaj v krvavo vojno. 'čujemo pet tipov, od katerih PREBIVALCI ' Stališče žensk je pri Kabylih sta dva Pretežno arabska (eden ' kakor sploh pri muslimanskih j"klasicni". drugi pa semitsko narodih zelo žalostno. Dekleta Inosatl)' eden je omeien na Al-Maroku enostavno prodajajo in kupu-izir' dva sta Pa ^P'cno kabyl- Kayli so suhi in dobro ra-Ženske so kot rečeno ze-Omenili smo že Kabyle •at je k*«"—»»i očmi in lasmi. O teh vlastelin S1 učenJilki 1,iso na z jutra i Ob f> uri zbujajo sPlo*no Pozornost, saj jejo pod pogojem, da so še ne- !*a\ že na farmi Z* prvi resni nastoP dolžne. Od pamtiveka se je o- scem; : Antoni1 Widitic nijalnih nar°dov, ki so začeli hranil običaj, da imajo do že- lo ,ep<;-razmišljati kako bi se otresli ne pravico tudi moževi br ° vsakokratni jasnem.! rdečih Holtona, od koder je oddalje-itujc n;ulv,ade- Evropa se tega in celo __■„.. .... .. w ncivcj| j na 10 milj. Prevozili smo 250 pokret? kolonijah P° pravici dotičm? pokrajine. Iz tega na- dekletu. Pravi v pismu, po nosovih. Zabava je bila po-i voljna, uspeh najboljši, saj jih je več drugi dan imelo razbite pomečkane nosove, pod očmi pa nosijo še sedaj nekateri po- lumesec. Toliko o tem. * * * Kaj je pa še kaj drugega ? Iz New Yorka, mi prijatelj poroča te dni novico, ki baje ni več tajna stvar, o nekem hrvat- raanske (vandalske) prišeljen- Delavstvu je treba prave gospodarske izobrazbe. De-, ••(•■■■■■■■■■■(■■■■■■■■■P ^P ^^^ lavcu je treba pokazati sredstva in pot do gospodarskega na- jmilj v 10. urah. noj, ker bi lula v slučaju ne- bratomori m kabylskih Drino predka, da ne bo večni suženj kapitalistom, kakor je sedaj. De- Človek, ki gre malo kdaj po u^a v odporu proti koloni- <*etomon. * rodbin. vlada to-lavec lahko pride potom udruženja, potom svoje organizacije ^etu občuduje naravo in hvali ^lium upornikom gospodarsko »ej strasna razuzdanost, k, se , * Rim jlni " " so- stvarnika, ko je vse tako mod- tako oslabljena, da bi se bilo ^nva na zunaj pod strogo eti- do bati za njeno bodočnost Člav-ko- kabyli Pred ljudmi ne sme1, »eroeisKin u. e dela. Do tega delavstvo lahko jmaliii nebesah in farmarji so .Kretu v -Maroku igrajo tako- a:J.z.ene' nf z "J° -ovontl' e, ustanavlja lastne denarne zadovoljni. Vrtovi so obloženi s zyani rifski Kabyli, domače ™ , ^ P°fiJeda«- 1 " tcni P^ so a polagoma lastništvo in kontrolo sadjem, jabolka in hruške so pleme, ki dela pod- vodstvom a ^ V- zenfke kr^snc-i. i preobložena. Vinska trta je pol- j fanatičnega Abd-el Krima S° V obcevaniu z moskim na važno mesto, da bo medtem, ko bo delavec tudj obenem lastnik industrije, zakatero gara in dela, da bo na ta način de- ro ustvaril. Od St. Joseph| ležen tudi onih sadov, ki jih rodijo njegovi žulji raznim indus- Grand Haven zgleda kakor v no ulogo| trijskim podjetjem, za kater pride, če se gospodarsko izobrazuj zavode in potom teh pridobiv nad raznimi industrijskimi podjetj Vse to delavec lahko najde potoni organizacije. Treba je !na in grozdje je slako ter okus- Francozom le, da se delavstvo tega zaveda, te možnosti, katero poseduje. Vzemimo n. pr. koliko delavskega denarja leži po bankah, ki so v- rokah delavstvu neprijaznih ljudi. S tem denarjem delajo delavstvu neprijazni elementi velike dobičke. Prihranki, ki jih ima delavec na banki nosijo 3 do 4 odstotke obresti. Denarni zavodi pa od ravno tistih svot dobivajo po 6. 7. in 8. odstotkov, ko jih investirajo v razna podjetja itd. Jasno je torej, kdo baše od ljudskega denarja .glavne obresti. Ali ne bi lahko delavske organizacije ustanovile svoje delavske banke in v nje vlagali svoje prihranke? Lahko. In mesto, da bi šel dobiček v privatne žepe, bi se lepo razdelir v dividende nazaj vlagateljem, ki bi tvorili banko tleh niso ime- osvobodilnem i Spancem naj-« , , no. Ljudje so jako prijazni in večje preglavice. Sele zadnje • »azuzciane postrežljivi tujcem. Od Grand dni se je posrečilo vrhovnemu Haven je prvo mesto Muskigan, francosko-španskemu pov katero obdaja Muskigansko in vu z Michigansko jezero. Mesto šte nazvati po imenu svoje neveste le večje države nikoli sreče- ker je to pleme nomandsko.' jZato je naletela tudi franco- ska kolonizacija na fanatični t tko Berb^ri so svobodoljub- om e j e ne, ni čud a, da so več i 11 o- Ne trpe nobene nad vlade. Po vaseh imajo svoje sovjete. da bo nastopila v ulogi Miklošičeve Maričke in zahtevala, na podlagi zakona svoje pravice. Pravijo tudi, da se pri teh govoricah nekemu trčenemu uredniku zelo hlače tresejo. Ta slučaj pokazuje, da kar je v zadnje čase trčeni lump sam delal, je drugim podtikava!. * * Zvedel sem, da chicaški Zek-sarjev kozobradec, ki krevsari za azne izmed rat u jejo. Zelo smo presenetili zeta in hčerko, ker nismo nič preje na- a jeziti zmagovito prodira- sodnice — o kabylskih babah |teh krajih tudi višjo politično rojakov bo g ^ take stvari, kakor jih je te dni govoril pred nekim rojakom, naj samo nam naznani telefo- tanuii on ' - . ssoffom ima zdaj Francija' * Pismeno m bomo po- obilo posla. skrbeli, da se bo na merodaj- nem mestu možička pocukalo kozjobrado. »an. današnji rabijo takozvane Gorsko pleme Kabylov izvi-! "ženske znake'', t. j. simbolič- znanili, da pridemo. Ko se je ra brzkone od prebivalcev Se- ne znake za tajno korespon-'SUHAŠK, pOGONI i^n^R Za nje^vo avto ustavil pred hišico, se na-H* Afrike' Pl^dniki ^ bili v fV"0: Tfk° n" pr" P°Alje kaby" ARET?Si -— v Pril" enkrat vsuje iz hiše — staro in ) Afriki pred Egipčani, ki so l«ko dekle svojemu fantu ruti- ^ vali za 'mlado, skupno kakih deset !prevzeIi od kl,lt Ammont. co- V enem kotu je rdeča pika, Chicago, UL — Pretečeno cisti so ^ f triflv iraorv. cn t,., ;grali v)Kllul5 navalu nomandskih na-—"kri", v drugem črna—"noč" nedeljo so bili zopet suhaški, rali 1 v tretjem rmena — "kraj*'. To Zato je velike važnosti, da se delavstvo izobražuješ vem treznem gospodarskem smislu, kajti le to in nič drugega ga bo dovedlo do gospodarske emancipacije. Naš list bo v bližnji bodočnosti prinašal stalno stvarne pod- 1 očeh oč veselja. Ko se i e vse to Podov Kabvli ne le obdr- ; cosoodarske članko r.itat^H^ n* +r» n^orinm« ! ,_. __„ ___ . .. L? , . , učne gospodarske clankc. Citatelje na to opozarjamo, ker to poleglo smo začeli tolažit! že- 2ali. ne,ro so celo asimilirali tu- »Pozo.-ilo pomeni: "Ne hodi pr bo njim velike korist,, iz česar bodo naši slovenski delavci za- |!odce in kramljali pozno v noč. je narode in rase tako. da nale- "oi'za men°j- bi utegni- cijska jemal, pravo koristno gospodarsko izobrazbo. Zato naročajte Letina je letos izvrstna, naj bo 'tirno med niimi na pokabiljene a !'« kri,; Pli,di «»• in Silite list Amenkansk, Slovenec, ker to bo v veliko korist slo- zemlja peščena ali ilovnata, črnce, bizatinske Grke, Rimlja- P taka™- Polegtakoga nedol- di vonskpmii noiAvstvii v Amm-iL-i ... žnega flirta se j Hvala Bogu, vedno je bilo do- ne, Arabce in celo Francoze, ivolj potrebnega deža. Berberstvo in narod ; nego trd- peca kobylska ženska tudi s čarovnijo. Če ho- zaprtimi durmi. Poli-rata vlomili in areti-2 oseb. V restavraciji na agenti na delu in obiskali več , 2831. cesti so agenti uničili ostorov kjer se krši prohibi-j 4000 steklenic piva, lastnika pa postava in aretirali 150 zaprli. zločincev," zaplenili so pa tu-1 -o_ — Great Falls, Mont. — Mre. Katherina RoJland je tukaj u-nirla v starosti 101 leto. veliko množino pijače. V Sterling hotelu na 1859 W. Madison cesti so se nekateri zaba- Z avtomobilom skozi arabsko puščavo. Dr. Jehart: Zvezde so dajale dovolj svetlobe, da sem se mogel nekoliko porazgledati. Wadi je bil širok, z visokimi bregovi, skromna bodičasta trava je zelenela na dnu, nešteti prazni benzintanki ("kante" jim pravimo pri nas) so ležali okrog in vmes razbiti zaboji z znanim napisom "Standard Oil Company." Značilen pojav! Svojčas so od soln-ca obeljene kamelje kosti zaznamovale pot karavanam po puščavi, dandanes pa — prazni tanki in zaboji in — kakor sem pozneje videl — ogrodja polomljenih avtomobilov ! Ko so se nenasitni motorji napili benci-posedli in neumorno brzenje po puščavi se je iznova začelo. Zapustili smo wadi in drčali spet po ravnini. Ob dveh je menda bilo, ko sem zapazil ogenj na obzorju. Kak ogenj bi to utegnil biti? Ali smo že blizu petrolejskih vrelcev Hita? Mojega čudenja je bilo konec, ko se je za menoj nekdo oglasil: "Sir, the moon is rising!" — pa res! Da, to. je bil srpasti mlaj, ki je tamle ves krvav lezel iz zemlje! Pri nas prisfje mesec izza gore, tu, v tej brezkončni ravnini, pa prileze prav pred teboj iz zemlje. Odslej nisem- več dremal. Če je že mesec tako čudno vzhajal, kak bo šele solnčni vzhod v puščavi! Napeto sem zrl na vzhod. Malo pred tremi pe bilo. Ne vem odkod je prišla, pa je bila tam na obzorju — sivkasta svetloba za pedenj visoka in nekaj metrov dolga. Polagoma se je prelila v belkasto luč. Kakor nalašč je plavala v tej luči podolgasta meglica par metrov nad^&jorjem. In ta je pr- em i va dobila lahno rožnat rob. Čez nekaj časa si je vse obzorje nadelo prekrasno rožnato barvo. Više in više je lezla. Pred njo je šla!>elkasta luč in pred to je bilo nebo svetlomodro, vise gori temnomodro, na zapadu pa je ležala noč. Pol neba dan, pol neba noč. "In Bog je ločil luč od teme — Živeje in žive je je žarela rožnata svetloba. To ni bila več luč —^plamen je bil, ves vzhod je oblil in plamtel je, da mi je oči jemalo. In sedaj je šinil iz zemlje žarek pod nebo, še drugi, še tretji, vsi so izhajali iz ene točke, kjer sta se topila nebo in zemlja v rdečem plamenu. In zato je prišel^ o-genj iz zemlje, vztrepetalo je po puščavi in ogromna solnčna obla je veličastno in počasi lezla na nebo. Dan se je naredil. Krog nas je ležala brezkončna, neizmerna planjava', posuta z drobnim kamenjem. Niti ene vzvišene točke na vsem obzorju. Ali bomo sploh kedaj privozili do roba te neskončne plošče? . 1 Še nečemu sem se čudil. Moja ura je kazala polštirih in danes je bil 18. april. Saj vendar aprila solnce ne vzhaja ob polštirih ! ? Morebiti vedo bistroumni bravci odgovor za to uganko. Zame jo je rešil šofer v Bagdadu. Ob štirih smo se ustavili v plitvem wadU ju Hauran. Šoferji so nam postregli z vročo orno kavo iz ogromnih termos steklenic, nalašč narejenih za družbo. Jaz sem še priložil zase kos čokolade in požirek konjaka. Prav nič nisem bil truden, čeprav nisem spal toliko da bi bilo vredno reči. Spet smo sedli in spet smo so vozili naprej po vedno enaki, brezmejni planjavi. Polagoma pa sem opazil, da planota pada proti vzhodu. Povsem razumljivo! Bagdad leži 40 m nad morjem, Damask pa 700 m. Zato so tudi semitski narodi imenovali za-padno puščavo "Aram" — visoko gorsko planoto. Krog osme ure sem zapazil na obzorju temno črto. Prišli smo bliže in črta se je izpremenila v palmov gozdič. Čez četrt ure smo bili v vasi Kubrita. Pripravili so nam na postaji izboren breakfast, — angleški zajutrek: pečena jajca, opečeno slanino, maslo, marmelado, svinjetino, čajv z mlekom in sadje. Skoraj preveč za poštenega Slovenca! Pa pojedel sem vse, kar so jucedme položili. Po zajutrku sem fotografiral han in s strehe hana oazo. Da smo se vsi tudi pošteno umili in se okrtačili, to se razume. Družba ima na svojih postajah vse pripravljeno, kar more zahtevati udoben kulturni človek •Ob pol 9 smo odropotali iz vasi. Spet nepregledna -puščava. Kubrita je le neznatna oaza. Vozili smo se izprva proti jugu, nato trdo proti vzhodu. Zemljevid mi >e pravil, da Eufrat ni več daleč. Vroče je prihajalo, solnce je žarelo. -Napol sem dremal, morebiti vsled obilnega za-jutrka, morebiti vsled utrujenosti. In tedaj sem prvikrat v življenju videl najlepše, kar nudi puščava. ^ • •• ' • "AMERIKA N SKI SLOVENEC" Zapadna Slovanska Zveza DENVER. C O it^O . NASLOV IN IMENA«. v^AVNJ^ UJIADW^KOV ZA BODOČA 4. LETA. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Adolph Anžicheck, 4701 Grant Street, Denser, Colowdo 1.) Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — l, Bo* 171, Pueblo, Colorado Z.) Podpredsednik: Frank Mobar, 514 VV. 2nd Street, Leadville Colo. TAinik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver, Colorado Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Lo*an Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado. NADZORNI ODBOR: 1.) Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado. 2.) Nadxornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado 3.) Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo. POROTNI ODBOR: 1.) Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo.Colorado. 2.) Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota. 3.) Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah. ZDRUŽEVALNI ODBOR: 2.) John Kocman. 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado. 3.) John Starešinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor zeli postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbliinjega dru-itva-. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO! PR^EMSE MED .ČLANI (ICA*I) IN Z. S. Z. ZA MESEC JULV. i92, + ^ + ^ + Kampanja za 700 novih naročnikov! * * 4* Od "štv. 4. odstopil John Vidic, cert. 154 k št v. 9. Pristopile k št v. 7.: Anna Hranščak. stara »18 let za $1000-00 in $1.00 bjplijr podpre cert. 2930. Uršula Praznik. *ura 43 let za $500.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2931. K štv. 9 zopet ^prejet Joseph Fear. cert. 2805. Znišal bolniško podporo Michael Kuininek iz $2.00 na dan na $1.00 na dan. K štv. 9 pristopili: Joseph Jeršin. star 25 let za $500.00 in $1.00-bolne podpore, cert. 2920; loscjihine Jeršin. stara 1(> let za $1000.00 brez bolne podpore, cert. 2921; Milan Bozin, sta4 23 let za $1000.00 in $1.00 bolne podpor^, cert. 2922. Mary Dol«an zvišala snirtnino iz $500.00 na $1000.00. j K štv. 9. John Kochau. star 23 let za $1000.00 in $1.00 .bolne podpore, cert. j V 2923. Frank Mihelich, star 37 let za $1000.00 in $2.00 bpUie podpore, cert. + 2924. Of K štv. 17 zopet sprejeti Marko Kneževieh, cert. 1060. In Franka Kneze-: j. vich, cert. 1067. Od štv. 22 k stv. 4 prestopil Mike Snoj, cert. 2555. Zopet sprejeti k štv. I ▼ 22 Leo ltalisano. cert. ? Ih Jennie ltalisano. Jfc K štv. 23 zopet sprejet Erazem Gorshe, cert. 1583. ^fc Od štv. 20 suspendirani Mike Hudi, cert. 2755 in Florjan Srak, cert. 2757. 1 Od štv. 27 prestopil k št. 23 Anton Dolinar, crrt. 2723. Suspendiran od štv. 27 Primož Stare. cert. 2725. K štv. 28 pristopili: Anton Fodlogar. star 37 let za $250.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 2925; John Kozjali, star 31 let za $500.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2926: John Rojht. star 45 let za $250.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 2927: Jacob Halo h. star 50 let za $250.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2(>28; Jurij P.o-gataj. star 47 let za $250.00 in $1.00 bolne podpore, cert. 2929. Z sobratskini pozdravom FRANK ŠKRABEC, gl. tajnik. - in i i mmmmu ■ mmmmmmmmmmmmmm^.. FINANČNO POROČILO Z. S. Z. ZA MESEC JULIJ 1925. DOHODKI ZA MESEC JULIJ: Stv. Smrtniuski Bolniški in Rezervni Stroškovni Dr. sklad puškodbinski sklad sklad Skupaj 1. ? 142.<>7 $ 13(>f>5 —.— $ 44.00 $ 323.62 3. .153.03 159.4(1 —.— "53,00 365.43 4. 23.U2 21 75 —.— 7.00 52.37 5. 142.99 129.20 —.— 40.25 312.44 6. 23.30 -24.74 —.— 7.20 54.25 7. 131.68 105.05 4.00 37.25 278.98 37.3S 30.75 —.-— ■ 23.75 97.88 79.43 87.0(1 1.00 26.15 193.58 11. Jr >.74 30.00 —.— 9.25 - 65.W 12. 7.72 10.50 —.— 2.25 20.47 13. 13.12 15.1MJ —.— 5.00 33.12 14. 30.27 32.25 —..— 16.75 78.27 15. 14.87 1425 —.— 3.50 32.62 16. \ 103.40 I0n.75 3.00 34.00 . 247.15 17. 23.8<> 32.25 —.— 8.50 64.01 20. 18.87 17.25 ' —.— 5.75 41.87 JI. 58.43 (»9.80 —.— 16.00 144.23 >» 65.59 <>7.75 —.— 15.25 148.59 23. 46.00 48.85 1.00 13.75 109.60 24. " 11.40 8.35-1 •1 —_— 3.25 23.00 25. 13.7U 15.25 —.— 8.00 37.45 26. , 17.01 23.30 —.— 4.50 44.81 27. 24.27 35.25 —— 0.00 05.52 Skupaj 1208.05 1287.85 9.00 390.35 2835.85 IZDATKI ZA MESEC JULIJ 1925: Stv. dr. Smrtuiiia Uolna podpora Operacije I\ rodne nagrade Skujwij 1. 51X MX> 89.00 —.— —.— 589. (M 1 3. —.— 291.50 " —.— —.—• 291.50 5. * Sod.oo 362.00, —.— 10.00 872.00 /. 18<>.00 —.— 10.00 996.00 S. —-— 29.00 —.— —.— 29.00 11. —.— 49.00 —.— 10.00 59.00 —.— 15.00 —.— —.— 15.00 12. —-— 6.00 —.— —.— 6.00 16. 17. '—.— 55.50 —.— 20.00 75.50 —.— 30.00 1 —.— 30.00 20. —.— O0.00 —.— —.— 00.(K) 9 > —.— 89.00 • —.— —.— 89.00 23. —.— 65.00 ■ —.— —;— 65.00 25. —.— 26.00 —.— —.— 20.00 27. —,— 107.00 —•— .. —v— 167.00 I* i * 4* ■ - ■ ' 1 .......... ■ *ff NASLOVI KRA-I Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sa- lida, Colo. — Predsednica Johana' ^ Kocman. Tajnik Frank Zavrl F*.F.D. m. 92. BtaK^jnica Kalte Drobnich. Seje ^^ se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Salida, Čolo. Stev. 25. dr. Wilburton, West Frankfort. 111. — Predsednik John Majdich. Tajnik John Podbevšek, K. 2. Box 16. Blagajnik John Podbevšek. Seje se vrše vsako drujio nedeljo v mcsecu. Vsi v West Frankfort. 111. Štev. 26. dr. Venček, Caimbrock. IMENIK IN JEVN1H. DRUŠTEV Z. S. Z. ZA LETO 1925. Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver, Colo. — Predsednik Frank Okoren. Tajnik (Jeo. Pavlakovich, 4717 Grant Str. Blagajnik Frank Tanko. Seje se vrše vsako drugo sredo v Domu Slov. Društev. Vsi v Denver. Colo. Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo. — Predsednik John Merhar. Tajnik Josip Pritekel 322 W. Northern avenue. Blagajnik John Germ. Seje se vrše vsako četrto nedeljo ob 9. uri dopoldne v dvorani sv. Jožeta. Štev. 4. MHdvale, Utah. — Predsednik John Vidic. Tajnik Joseph Perčich. Box 288. Blagajnik Dan Prc-dovich. Seje' se vrše vsakega lO-tc^a v mesecu. Vsi v Leadville, Colo. Štev. 5, dr. Planinski Bratje, Leadville. Colo. — Predsednik John Faj-dina. Tajnik Jos. Novak, 314 W. Chestnut Str. Blagajnik Frank Zaitz Jr. Seje se vrše vsakega 11-tega v mesecu v lastni dvorani na 527 Elin Str. Vsi v Leadville. Colo. Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs. Colo. — Predsednik Joseph Kapsch. Tajnik Mike Kapsch, 508 N. Spruce Str. Blagajnik Frank Klun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu. Vsi v Colorado Springs, Colo. Štev. 7. dr. sv. Rožnegavenca ver. Colo. — Predsednica Angelina j Izredna prilika! Izredna kampanja! Izredna prilika! Ponovite svojo naročnino sedaj! Pridobite novega naročnika sedaj! Zakaj pa? Zato, ker sedaj dobite list še za stajo ceno $4.00 I | "AMERIKANSKI SLOVENEC" začne izhajati z mesecom novembrom dnevno petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Za dnevnik bo tudi višja naročnina. Zato je koristno za vsakega naročnika, da ponovi in podaljša svojo naročnino še za naprej v tem času, ko velja še stara cena $4.00. Sedaj je prilika, da poasitira \s naročnik in p ldobi gotovo vsaj enega novega naročnika za Amerikanskega Si >venca, ker zdaj si ga lahko naroči vsak še za staro ceno $4.00. č tatelji in naročniki nepozabite tega! Katoliški Sloy?nci agitirajte v tem času za nove naročnike! * * * * klicu vsaj še toliko časa, dokler ,kupeujejo na debelo, kakor tu ............ ..........kralj v mestu. Friderik se di onim, ki ga prešajo le za Pa- — Predsednik Jak^b Melle" Taj^•nasmejal, zamahnil z roko svojo potrebo, nik Frank Zorman. Box 193. Blajfaj- in rekel, da naj ostane za ved-! Knjigo je spisal strokovnjak nik Louis Rudolf. Seje se vrše v>.k„ no tak0t kakor je bilo, ker v ta — B. Skalickv v«o? ! 2-ro nedeljo v mesecu. \ m v Cairn- 1 . . . uivauv.nj' brock. Pa. zapuščeni Štev. 27. dr. Združeni Slovenci. Tha- in se je |________ _ ^ mas. W. Va. — Predsednik Frank y.A ».»Haling »Imlnnvo V-""- i •• -, katera je najboljša in uspešna na sve- Lo^ar, tajnik in l,t,.i:,jnik Prin.oi nadaljlie zuPano\e pozdl a- , Knjige krasijo številne slike, tu za proti izpadanju in « rast las. Modic. «box 188. Seje se vrše v>ako !. ve 111 PO^lone. katere natanko pokiVZUjejo vse Kruslin tinktura zoper sive lase, od ki se rabijo pri te-' katcre P°stan«jo lasje popolnoma, 9a- POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ^^^^^^^^^^^ ^^^^^ J^^IWH^R^^I^^ncii^ujc »o« : v*A MILIJONE ljudi bi ne bilo da- čeni kraj noče več priti navodila od trgave do prešanja'nes 1,rez kis, ko bi vsaki ob pravim je odpeljal, ne meneč se i. t. d. K*asu rabil Wah0iye\° Alpen Tinkturo, V a. Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali kadar s-.* dogodi i>ri odborih lokalnih društev.^ kaka sprememba se naj to javi r1. tajniku Z. S. 7.. da se to potem v imeniku popravi. -O- Gorje neporočenim. Poslušajte, vi osli. . . Pruski Friderik Veliki je prišel nekoč na potovanju ponoč' . . , , . , turni. Dalje imam najbolj uspešna nil! poslu. x\0 kupite grozdje nej zdravila, kot za rane, operne, bule, Angleška vlada je izdala na cb enem naročiti ime- turove, kraste, grinte, lišaje, solnčna- redl)o do kateri bodo nenoro »ovano knjigo, kajti ravno ta-1? p"« in prahute na H^vi, za revma- ltuuu' H Kaieil uuuo Iiepo.o- ° - . tizein ali trganje, kurje 00, bradovicc, čeni državni uradniki od 25. le- Ko vam Je Potrebna za dosego poine noge i. t. d. Kateri bi rabil mota dalje dobila za 25% manjšo kapljice, kp.kor dobro i* zdravila brez vspeha mu povrnem '^m H grozdje. Cena knjigi jc $2.00. d,enar- piiite tak°i p° "nik, ga Po-<%* •• . , . sijem zastonj. Knjigarna Amenkanski Slove-: plačo kakor poročeni. nec 1810 vV. 22nd St. Chicago.! jacob wahčič, Cleveland, Ohio. >kupaj 1520.0« 1800.00 Električna razsvetljava, ^est mesecev ................................... Tajniška plača za julij ............................................................ Kent pisarne .......... .................................................................. Tiskovine ................................................................................ Poštnina ........«.:..............*.................................................. Glasilo za tri mesece Amerikanski Slovenec .................... Zamuda ča^a in vožnja nadzornikov pri pol letni seji..... Provizija društvom, za nove člane zadnjih šest mesecev Izjjlačant« Dr. PI. Bratje za pokojnini Joe Ježek asesment Skupaj izdatki .............................................................................. Skupaj dohodki za isti čas ........................................................... 50.00 3370.00 5.40 110.00 15.00 5.35 5.00 258.00 38.40 166.00 24.25 .....$ 3.997.40 ..... 2,335.85 IZGUBO I "j 1435 E. 95th St. Den- v malo mesto. Tema je bila in trpe naši rojaki kateri delajo NAROČNIKOM V CHICAGO Z7T7ZZ7 Ifielioa i težko je našel v svojim vino, a ni-a pravilno poučeni IN OKOLICI inapkuuaj Andolšek. Tajnica Josephine Marin«,;spremstvom določeno mu sta- kako ravnati* da se vino ne po- naznanjamo da jih bo te dni! Zidana hiša dva nadstropja "at"He vl^Sir^ n°VanjC- TKa.m Pa J: Čakal ^mrL obiskal naš 'zastopnik Mr. Leo P o 1 sobe v basementu 5 sob. Društev na 4464 Washington Str. vsa- *uP®n z občinskimi odborniki. dovtjlj, da kupiš dobro M!r da mu ffredo na roko in mu| Za pojasnila se obrnite na - Predsednik Peter Medoš. Tajnik stanovanja zelo jezen, zato je jače. ako ne veš natanko kako poniagajo širriti katoliški tisk.! ,nsf>rlK Dre,ffiIf 201fi w Joe Bohorič RFD 8. Pittsburgh. Kans. na kratko odpravil župana in ravnati z njim in posodo, v ka- Prigovarjajte tudi svoje prija- jj p, rlZZ ' ill ~~ Blagajnik Joe Bohoncn. Seje se vrse njegove odbornike, pa poklical teri boš imel vino shranjeno. telie in sosede da -e niročc' Chicago, 111. vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. \ si v , - • , • ■ , - . . , . . .. lt,je in h0seae' aa se naroce Sept. 11-15-10 Pittsburg:, Kans. noent ga i u\aja, ki je Uas tro- Na stotine dolarjev bi si nasi na naš katoliški list. ___ štev. 9. dr. Napredni Slovenci. Ca- bil: "Poslušajte, Vi ljudje. . rojaki lahko prihranili ko bi Uprava Aaier. Slovenca ---- Hvstrlty'T^!k' jT eph Sl abečJ 4!" ter mU ^^ da m0ra 0cL eba Petek kare vs. na Prospect lists. Kiaija, aa n.ij osu.ne nocin znat, in vedeti vsakemu, bodi-' . . - at ICirpi , colo. - Predsednik John čuvaj pri svojem dosedanjem. j . ki - ^ vinograde in se, "ahfJala+ v Louis' f!lo- ]in_ , . Tajnik Jacob Zalar. Box ——_ ' koder sta se neznano kam line Več izdatkov kot sprejeto ............... ...................................................$ 1.161.35 Dne JU. junija skupaj .......................'................................................................. (4.604.b9 Dne 31. julija 1925 ...........................................................................................$63,443.34 FINANČNO POROČILO MLAD. ODDELKA ZSZ. ZA MESEC JULIJ 1925: Štev. Svota 1. $24.30 3. 9.45 5. 10.95 6. .30 7. 1.65 8. ni poslala. 9. 9.45 11. 2.25 14. 1.80 16. 7.75 17. 3.15 20. 4.2U 21. 4.20 23. 1.80 26. ' 3.00 27. 4.20 Skupaj 88.45 Izdatki: Za umrlem Frank Košak, štv. 5. star 2 leti...............-.....................$ 34.00 Stv. 23. Za umrlem Anton Jifrc. star 15 let................................................- 4^0.00 Skupaj izdatki ......-............-................................—-...............................................$484.00 Skupaj dohodki ........................................-—...............-......-................—............ ..................... 395.55 .................1357.58 Primanklaj ..............................................................—r------- Dne 30. junija 1925............................................................................. Dne 31. julija skupaj ______________—..-.—..-v..................t..............................$962.03 Stariha.- Seje se vrše vsako prvo del jo po 10 Štev. dvorani .Rockvale Kambich 250. Blagajnik Jt>lin Reilich. Seje sc vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v. Rockvale. Colo. Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-field, Utah. — Predsednik Blaž. Ravnik. Tajnik John Pašič, Box 53. Blagajnik Frank Gorišck. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mcsecu. Vsi v Scofield. Utah. Štev. 13. Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Trlep. Tajnik Anton Lcsjak, Box 118. Blagajnik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsi v Frontenac. Kans. Štev. 14. dr. Sloga Slovencev, Stan-dartville, Utah. — Predsednik Joe Pogačnik. Tajnik Leo Pirnat, Box 024. Blagajnik Leo Pirnat. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mcsccu. Vsi v Standartville, Utah. Štev. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Predsednik Geo. Badovinac. Tajnik Frank Pancc R. Box 33. Blagajnik Nick Balich. Seje se vrše vsacega 15-tega v mcsecu. Vsi v Bingham. Utah. Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Anthony Jeršin. Tajnik Anton Rupar. 408 E.1 Messa avenue. Blagajnik Anton De-lach. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Vsi v Pueblo. Colo. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik John Major. Tajnik Anton Šuklje, RFD. 1, Box 49. Blagajnik Joseph Smicit. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Frederick. Colo. Štev. 20. dr. Planinke, Leadville, Celo. — Predsednica Julia Blatnik Jr. Tajnica. Zalia Drobnich. 410 \V. 3rd Str. Blagajnica Julia Blatnik. Seje se vrše vsak odrugo nedeljo v mesecu v dvorani na 527 Elm. Str. Vse v Leadville, Colo. Štev. 21. dr. Grintovcc. Ely, Minn. — Predsednik John Zaiz. Tajnik Frank Strbenk, Box 707. Blagajnik Frank Strbenk. Seje se vrše v-sato 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi na Ely, Minn. Štev. 22. dr. Sv. Mihaela, Tooele, Utah. — Predsednik Mike Milinko-vich. Tajnik Frank Amrose, Box 75. Blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Tooele, Utah. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, Ohio. — Predseduik Frank Aupich. Tajnik Joseph Ponikvar, 1011 E. 64th Str. Blagajnik Mike Svete. Seje se vrše vsakega 18-tega v mesecu. Vsi ,v Cleveland. Ohio. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: 2000 BLUE ISLAND. AVE. CHICAGO. ILL Phone: CANAL 16U. Trcrovina vsakovrstne železnine. Strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine. vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi- Kaše cene *o naj-nižjel Blago dovazamo na dom. v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri- iatelji. * ** CHICAŽANI P0Z0RŽ Slovencem v Chicago in okolici naznanjamo, da bomo prejeli v prihodnjih treh tednih deset kar (vagonov) newyorskega Concord črnega grozdja. Grozdje bo prvovrstno sveže, prve vrste pripeljalno direktno iz vinograda- Prodajali ga bomo po najnižjih cenah primerno istočasnim tržnim cenam grozdja. Grozdje bomo razvažali na dom vsakemu odjemalcu. Ker je letošnji pridelek newyorskega gro-zdja pičel, ker je trta spomladi pozebla, ga bo letos j ako malo na trgu. Zato je važao za vsakega odjemalca newyorskega grozdja, da se požuri z naročilom. Za nadaljna pojasnila pokličite na telefon ali pa osebno na: MLADIČ & P0LAČEK 1334—WEST 18th STREET . CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2076 četek oktobra dobim dve ali tri ikovrstnega GROZDJA, bodo stale na pro^i Pau-Blue Island ave. Rojaki preselila. Prosim cenjene čita- ne zamudite ugodne prilike — tel je če kateri ve za Tijujino se- cene nizke. Se priporoča Slo-j dan je bivališče naj mi nazna- vencem in Hrvatom. ni, ee pa sama bereta oglas. LOVRENTZ LOTR1CH, j naj se oglasita na naslov: 1937 So Trumbull ave. Joseph Nanut, Webb Hotel Phone: Rockwe.lI 8426. —So. Hibbing, Minn. . Hapsa Sept. 16—17 ŠIRITE A. SLOVENCA! * I ! 4* j* I* £ LAHKO VPORABLJATE PLIN ZA TOPLOTO V SOBAH Na stotine domov v Chicago je rabilo plin, kateri jim je grel stanovanja lansko zimo. Posebna cena za vporabo plina za gorkoto.....Vprašajte na "House Heating" odde"fku za brezplačna pojasnila in na-vodilno knjižico: "You Can Afford to Heat with Gas." THE PEOPLES GAS LIGHT & COKE CO. 122 south michigan ave. Wabash 6000 * * Clevelaitdčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Wellt Va$a dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku : Johnu Gornik SLOVENSKA TOGOVJNA Z OBUEKAMI m KROJAČNICA. <,217 ST. CLAIR AVE. "AMEKIKANSK2 SLOVENEC" LADIATORJI Zgodovinski roman is leta 70. po Kristus«. — Angleiki spisal G. J. Whyto MelvUle. Prevedel Paulus. Sladko se mu je nasmehnila, čeravno ji je bilo lice bledo. "Pojdiva skozi tale vrata! Par trenutkov počitka in spet si bom opomogla in, Eska, jaz mora^n zahvaliti Boga, ki naju je oba tako čudovito rešil!" Stopila sta skozi podrt obokan vhod. Polomljena železna vrata so ležala na tleh. Divja, zapuščena goščava se je razprostirala pred njima v otožni mesečini. Stala sta v nekdaj slovitih eskvilinskih vrtovih. V davnih časih je bilo tu pokopališče. Pozneje je cesar August prostor podaril plemenitemu Mecenu. Ta bogati, v vsakem oziru izobraženi rimski plemenitaš si je na tem mestu sezidal krasno palačo, zasadil senčnate vrtove z zelenimi tratami, žuborečimi potoki, vodometi, tajinstvenimi skalnatimi votlinami — prostor kakor izbran za udobno življenje, za počitek in sanjarenje. Tod se je sprehajal II orači j, rimski pesnik in prijatelj Mecenov, in razmišljal in peval o delu in o zabavi, o prijetnih in neprijetnih urah, o cilju in koncu kratkega človeškega življenja,^ki je bilo zanj, za pogana, še nerazumljiva uganka. Tukaj je modroval o grškem in rimskem bajeslovju, čigar lepota je tako živo vplivala na njegovo poetično dušo, ki pa nanj vkljub temu ni hotel in ni mogel več verovati. — In kolfkokrat je ob vročih poletnih popoldnevih tod posedal v vabljivi senci debelušasti, dobro rejeni in skrbno negovani rimski pesnik v blesteči se beli togi, z vencem cvetja krog glave in s polno čašo v roki, pri petju in zabavi, — pil starega falerni-čana in žarkega cekubana, in otožna misel se je vdinjala pesniku-modrijanu, da petje in zabava in veselje ne traja za vedno in da mora priti čas tudi zanj, ko mu bo zdrknila časa iz roke, ko mu bo zvenel venec na glavi in mu bodo zamrle strune njegove lire pod otrplimi prsti za večno —. In Horacij je utihnil, Mecen je. poči val pod tugujočimi cipresami, veliki požar pod Nero-nom je uničil palačo. Studenci so se posušili, vodomet je usahnil in hladna, tajinstvena votlina nad njim je bila porušena groblja. Plevel je bujno rastel, kjer je poprej trepetala mirta in rdela roža. Koprive so se pohotno šopirile, koder je poprej zelenela mehka trata in so stali duhteči grmi, in tu in tam je molel iz njih bled nagrobni kamen. — Vse je bilo razvalina in razdejanje, doba nekaterih let je opravila delo stoletij in nekdanji sijajni vrtovi so sje izpremenili v samotno puščavo, groblje in zapuščeni nasadi pa so pridigovali minljivost posvetnega sijaja in bogastva. — Pod vejevjem starega ožganega hrasta se je ustavila Mariamna. Z obema rokama se je oklenila svojega spremljevalca. Pogumno je dolge ure nosila dušne grozote in strah in telesno utrujenost. Njeni slabotni živci so bili ves čas do skrajnosti napeti — sedaj pa, ko je minil strah, prešla nevarnost, je odnehala tudi njena napetost in živci so odpovedali. Oči so se ji zameglile, noge so se ji tresle in čuti so odrekli — ni mogla več dalje —. Strahoma je zrl nanjo. Njen bledi obraz je izgledal tako mtrvaški, da se mu je krčilo pogumno srce V obupnem strahu, kako bo živel brez nje —. Sedel je in jo je držal v naročju. Počitek ji je dobro del in polagoma se ji je vračala živ-ljenska moč. Povedal ji je svoje strahe in da bi ne mogel živeti ločen od nje. "In vendar mora končno priti tudi to!" mu je mehko dejala. "Kaj je kratka doba človeškega življenja v primeri z najino ljubeznijo? In vendar, če bi tudi imela vse, kar si želiva, vse, kar nama mora dati svet, — v vsakem trenutku sreče bi tičalo ostro želo, da bo enkrat konec tudi te sreče —!'» j H^ZA DRUŠTVA I cerkvena, podporna ter razna s!*t- t) | ^S nos ti. @ Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, S K BBt : t T'J rej ali je znake itd. Pečati, štampil je in druge potrebi«- G > 9 Pril ^ I ne naročite pri § ? i ISM AMERIKANSKI SLOVENEC |» 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. . H "Sreča —!" je ponavljal Eska. "Kaj je to —? Zakaj je tako malo sreče na zemlji—? Moja sreča je, da sem pri tebi, in glej, le za kratke urice si jo priborim od časa do časa — in kako drago jo moram plačati —!" Ljubeče mu je pogledala v oči. "Ali misliš, da bi jaz računala žrtve za to srečo ? Od tiste noči, ko si me prvikrat iztrgal iz rok zlobnežev in me varno in zvesto pripeljal domov, pa do danes — nikdar nisem pozabila nate !v Dvignil je njeno roko k ustom kakor suženj, ki poljubi roko svoji gospodarici. Obo-žaval jo je kakor božanstvu posvečeno sveče-nico. Umolknila je. Še več mu je imela povedati, ga je hotela vprašati, pa dekliška sramežljivost ji je zapirala usta. Toda ljubila ga je in zato ni smela molčati o tako važni stvari —. Po kratkem obotavljanju se je rahlo oglasila : "Eska, ali moreš misliti na to, da se ne vidiva nikdar vec?" "Rajši bi takoj umrl!" je strastno vzkliknil. Prijela ga je za roko in se otožno nasmehnila. "Toda po smrti — po( smrti —! Ali misliš, da se tistikrat ne bodeva videla več?" V prašanje ga je zmedlo in mu vzelo besedo. Ne da bi se prav zavedal, mu je sicer to vprašanje že dolgo tlelo v duši, pa tako razločno še ni nikdar stopilo pred njega ko danes. "Strahopetnež bi postal zavoljo tebe!" je odgovoril. "Če mislim nate, se fckoraj bojim umreti V' Bleda mesečina je sipala svoje jasne, hladne žarke skozi golo hrastovo drevje in obsevala marmornato ploščo, pol razbito', pod z mahom obraščeno. Pa razločno je še bilo vedeti na njej konjsko glavo, ki je z njo plemeniti Rimljan dal okrasiti svoj nagrobni spomenik. "Ali veš, kaj to pomeni?" ga je vprašala in pokazala na pomenljivo znamenje. "Celo ta ponosni Rimljan je vedel, da je umreti in odpotovati za človeka eno in isto, — da odhaja v dalj no, neznano deželo, na pot, ki iz nje ni vrnitve. — In na to pot moramo vsi, nobeden pa ne ve kedaj. Tudi zame in zate je morebiti konj osedlan že nocoj. — Toda jaz vem, kam odpotujem, Eska. In če bi me bil zabodel pred eno uro, — sedalje bi že bila tam!" "In jaz?" je vzkliknil. "Ali bi ne bil pri tebi? Vrgel bi se bil med gladiatorje in padel pod njihovimi udarci, kakor sem videl pasti volka v svoji domovini med lovskimi psi. _ Mariamna, saj bi me ne hotela zapustiti za vedno? Kaj bi bilo z menoj brez tebe?'' Zopet je zmajaal z glavo otožno in pomilovalno. "Ti ne poznaš pota!" mu je rela. "Nimaš vodnika, ki bi te varno peljal v neznano deželo, izgubil bi se v temi in jaz _jaz bi te ne videla nikdar več. — O, Eska, jaz ti vem pokazati pot, jaz'te lahko poučim. Potujeva skupaj, in naj pride, kar hoče, nikdar več se nema ne bo treba ločiti!" In pokleknila je pod ožgano mrtvo drevo, mesec je sijal na njeno bledo lice in njene ustnic? so se premikale v vroči zahvalni proš-nJi za njega, ki je stal ob njeni strani in jo zamišljeno gledal, kakor gleda otrok učinek, pa ne razume vzroka. Čutil je, da je našlo to dekle tisto skrivnostno moč, tisto nepoznano višje bitje, ki ga je on celo svoje dosedanje življenje megleno, nejasno slutil, iskal, potreboval, — nekaj, kar je močnejše nego moški pogum, višje ko pla-meneča ljubezen do domovine, plemenitejše ko zagrizena vztrajnost, ki se trdovratno u-stavlja tudi najhujšemu. CLE VELANDCAN JE! kadar potrebujete pogrebnika ae spomnite -redno na prvi slovenska pogrebni zavod OHDINA IN SINOVI 1053 —. B. 62nd St. CLEVELAND, OHIO P rim J te za bliiaii telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4558. LOP STRITAR ae priporoča rojakom xa i čil« premoga, katerega pripe I j am na dom. Prevažam pohištva ob Sašu selitev in vse kal »pada v to stroko. Pokličite me po telefona! 2018 W. 21*t Place CHICAGO, ILL. Phone: Roseveli 8221, Ribničan v Ljubljani. Ribni-čan (vidi, da škropijo delavci cesto radi prahu): "Joj, joj ! kaj mislite, da Vam bo tu na tem kamnju kaj zrastlo?" * * * Lilica: — "Čudim se, kako more Marica plesati, ko je vendar celi dan na nogah." Dragica:— "Nič se ne čudi, .kajti ravno za to pleše, da je potem celi večer na drugih nogah." Noče posoditi. Nervozen gospod sedi v vagonu skupaj z dečkom, ki je bil sijn^kav, pa se ni obrisal. — "Ali nimaš robca?" — Deček: "O, inram, pa vam ga nočem posoditi!" * * j* Tako je govoril neki samec samemu sebi — "Človek ne more nikoli s zagotovostjo trditi danes kaj mu prinese jutri. Danes si še vesel, jutri si pa že lahko oženjen.*' Telephone Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenost. Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu. s „i Phone: ROOSEVELT 2586 SLOVENCI! Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali ▼ lctkem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotoifrafist. ki izdelki- prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotugrafist je: M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST PISANO POLJE j J. M. Trunk* 1147 — W. 18th St.. Cor. May St. RniHMiawumitMC CHICAGO. ROJAKI V SO. CHICAGO ALI SE NE VESTE DA IMA JOS. GORNIK 9476 — Ewing avenue 't zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kur slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v posetl i Progres Linoleum & Carpet Stare_ F. NOVIČKI 1738 West 18th Street, 9x12 kongoleum v enem kosu, 96.85 VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG 9x12 preje $45.00 — sedaj 127.00 Linoleum z fjumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07 • V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo. Phone: CANAL 1505 CHICAGO, ILL. Naznanilo Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča GEORGE LISJAK, lastnik 110 — 57th STREET, PITTSBURGH, PA. Srce autamobila je baterija! Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage. FIDELITY ELECTRIC C0. FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street, Chicago, III. IMUmih tufi Ima CUcift* SSH p» 1 it. ... . Sil-.■ • .. ~""i I ...... _-== Iskrar v Del. Sloveniji št. 34 mora poročilo o ustvarjenju prvih starišev smešiti. Govori o ''navadni ilovki'', "zmazal" "takozvano sv. pismo", "komediji", "spravil skupaj'* Prešer-nost zasmehovanja mu bo že prešla, ko bo do do tudi nad njim izpolnile besede: "Prah si in v prah se boš spremenil". Zahtevo za pojasnilo mu ne zamerim. Nameraval je "gotove gospode" spraviti v škripce, drugače bi si bil pojasnilo lahko sam poiskal, ko se za sv. pismo zanima, dasi je po njegovem le " komedija". Pri rokah mu bodo "Zgodbe sv. pisma*', spisane od Dr. F. Lampeta. Na strani 51 v pojasnilih zgoraj najde, kar je čisto naravno, za njega pa "imenitno'\ Vseka-ko je čudno, da se more kdo za kako "komedijo" zanimati. • * * Po isti Del. Slov. so poročila o delavskih razmerah v Rusiji sijajna. Prav, prav, če bodo le taka ostala in se delavske razmere še izboljšale. Samo prehudo brcanje socialpatriotov ne bo na mestu, saj se je tudi komunizem precej "omišil'', in se bo še, ako. hoče, da bodo u-spehi trajni. Izkušnja je najboljša učiteljica. Pokazalo se bo, in za to je treba precej dolge dobe, če bo golo materialni napredek v vsakem oziru mase zadovoljil. Ker človek ni zgolj razvita žival, se bo moral komunizem tudi za duševno plat sčasoma omišiti. Vsekako bo prihodnjost zanimiva. Prav je pa bilo, da sq šli v Rusiji do skrajnosti. ♦ * * Mr. Molek meni, naj krščanstvo napove s svojo moralo bankrot, ker kljub naukom ni prineslo bratstva med ljudi. Odgovarjam mu nekoliko na drugem mestu. Dobro. Krščanstvo ne bo nikoli napovedalo bankrota, pač pa so mu napovedali že davno bankrot vsi bratje, ki so v vrstah in; sorodnih vrstah, za katere dela Mr. Molek. Bratska ljubezen mora tam cveteti, kakor pušpan v vesni, saj bo zidana na neban-krotirano moralo. Kar objemali se bodo bratje. Pa pregledujem časopise raznih, a povsem enakih struj brez barbarske morale. Kaj najdem in vidim ? Med novomoralnimi oziroma brezmoralnimi bratci vlada taka ljubezen, da bi si najraje drug drugemu kar oči skavsali. Koritar, lažnik, obrekovalec so kanoni, iz katerih se nova ljubezen strelja. * * * Del. Slovenija poroča, da so v neki slovenski naselbini gpfo-ve dame plesale v evinih kostumih. - Imenujejo to moderen škandalček. Prav. "Imenitno bi bilo", da govorim z besedami iskrarja, "ko bi nam hoteli pojasniti", na podlagi katere morale je to škandalček in obsojanja vredno? Materialistič: na morala ali etika nima prav nobene podlage. Ali jo ima? Kakšno? Človek lahko dela, kar se mu poljubi. Naga fakta. * * * "Duhovščina" pravi žarko-metar," visi na kazalcu ure, da ga potegne nazaj. Ampak kazalec časa gre naprej in vleče duhovščino seboj." Hvala Bogu. Kaj hočete več? Vse gre naprej, kazalec in duhovščina. Slučaj botanika E. A. Kund-reda je protestantovska prismo-darija, ako so po žarkometar-ju cerkveni očetje "duhovščina*', ker ti so se obesili na kazalec. Enaka prismodarija je glede aviatike, in milo rečeno zmota pri ženah. Čudno, da še slučaj v Lancastru, Pa., glede železnic ni prišel na krožnik. Mr. Molek, iz posameznih zmot se ne sme sklepati na splošnost. Aka vzamemo besedo " duhov- ščina" kolektivno, vsebujočo vse duhovnike, in resno preiščemo vse, kar je razna duhovščina storila za napredek človeštva, potem bo kazalec pokazal daleč naprej. Kdor sovraži duhovščino, bo Vam pritrjeval, kdor pozna zgodovino in ima le malo čuta za pravičnost, - bo imel za 20. stoletje le smehlaj. * * * Nebesa. "Pozitivnega odgovora ni in ga ne more biti", pravi g. Molek. Bom pa jaz u-prašal in odgovorite mi "pozitivno. Kje g. Molek, je Vaša pamet? Kje Vaša domišljija? Kje je Vaš spomin ? Pekel. Baje mi je bolj pri srcu, kakor nebesa. Vsa drevesa koloradskih gora bi "poru-val za pekel. Je pa je. Prav ničesar ne neha biti, ako kdo in ves svet to taji. Kar je na svetu, ni niti senca. Ni treba, da bi ravno revež imel "pekel", če že govorim o tuzemskem peklu, ako si ga sam ne naredi. Pojavlja se pa pogostoma tudi tam, kjer se 'vsega v izobilju. Neki pisatelj pravi: "Že v tem življenju se mora začrtati meja, kjer prevzetnež zakrkne svoje srce in postane nespoko-ren. To _se zgodi, če godrnja, ako ga zadene zaslužena nesreča, ko kljubuje radi kazni, ko preklinja pravico, ko se u-stavlja spoznani resnici; pripeti se to, kadar zasmehuje in s§ posmehuje usmiljenju božjemu, zagreni da preklinja. In če se zglasi vest, postane zagrizen, nezadovoljen sam s seboj da mu mrzi živeti. Cim večja sila, tem večja trma do Boga. Uresniči se beseda sv. pisma: In iz-žgali so se ljudje v silni vročini ... in preklinjali so Boga nebeškega od muk svojih in od ules svojih in niso se spoko-rili od svojih del.'* Policijskega sistema Bog nima, pač pa je neskončno usmiljen, a enako tudi pravičen. Pripomnil bi pa, da se take stvari ne obravnavajo s kakim dozdevnim "barbarstvom", ali s trmastim : Jaz ne, nak. Vobče je pa to vsakemu osebna zadeva. * ♦ * In zopet je v Glasu Svobode V št. 78 v okviru-satan. "Trunk grozi, in se zopet ne upa groziti, grozi bolj po ovinkih," pravi okvirčar. Prav odleglo mi je, ko pripomni pisatelj, katerega satan tako hudo zanima, da te "ko-lobocije ni načrčkal župnik Trunk, temveč Dr. Aleš Uše-ničnik. "Crkarja'' osebno poznam in Slovenija ponižnega učenjaka zelo čisla. Veseli me, da tak mož črča kolobocije, ne samo jaz. Padpišem prav dobesedno, g. okvirčka!. Le zasmehujte kakor vam drago. Pripomnil bi samo to-le: Ako se ne motim, so stari Meksikan-ci častili nekega malika, kateremu so dali ime Kizlipuzli. Kdo se zanj zmeni? Nihče. Malik fantom je bil. Glas Svobode je pred nedavnim pisal, da "hudiča ni bilo, ga ni in ga ne bo". Kizlipuzlija ni bilo in ad acta je dejan; satana po Gl. Sv. tudi ni, pa je skoroda na dnevnem redu. Ni ga, pa vse izgleda, kakor bi sedel v uredništvu Glasa Svobode. Bo bržkone tako. _ LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi * njim pijače, da meso ne eadiSi, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stork Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se tPPfe* priporoča. , .