NAPOVEDNIK AIA – Mladinski center Mengeš: od septembra 2016 • MLADINC bo odprt od 16.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. glede na dogodke, v ned. od 18.00 do 22.00 drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070 KAJ SE DOGAJA *ZANIMIVO POPOTOVANJE – MAGIČNI PERU, v torek, 6. septembra, ob 19.00, v Mladincu (Kristijan S.) *MOVIE NIGHT RISANKA, v soboto, 17. septembra, ob 17.00, v Mla­dincu (Sara P.) *PREDAVANJE MOTNJE AVTISTIČNEGA SPEKTRA, v torek, 20. sep­tembra, od 16.00 do 20.00, v Mladincu (Maja Š. N.) *PREDAVANJE KITAJSKA TRADICIONALNA MEDICINA, v torek, 27. september, ob 19.00, v Mladincu (Anja T.) *KOŠARKARSKI TURNIR TROJK, v soboto, 1. oktobra, ob 14.00, na ploščadi ŠD Partizan (Anže L.) *VIDIM PRIHODNOST – pogovorno srečanje, SPOZNAVANJE POKLI­CEV, v torek, 4. oktobra, ob 18.00, v Mladincu (Alenka Z.) * TALETNI V ŽIVO (koncert solo pevcev Glas srca), v petek, 7. oktobra, ob 21.00, v Mladincu (Nina Z.) *KOSTANJ PARTY, v soboto, 15. oktobra, ob 18.00, v Mladincu (Rok R.) *ZANIMIVO POPOTOVANJE – KIRGIZIJA, v torek, 18. oktobra, ob 19.00, v Mladincu (Andrej) PLES IN USTVARJANJE * HIP HOP:), pionirska skupina v torek in četrtek od 18.00 do 19.00; mladinska skupina v torek in četrtek od 19.00 do 20.00, pričetek tre­ningov 6.9.2016, hip hop urice za mlajše (predšolske) ob četrtkih od 17.00 do 18.00, pričetek uric 6.10.2016, treningi in plesne urice bodo v plesni dvorani Mladinca (Sanja T.) *DRAMSKA SKUPINA ZORANA, za mlade od 11 let dalje, ob petkih od 17.00 do 19.00, vaje se bodo pričele 30.9.2016, v plesni dvorani Mladinca (Nika M). *OD LUTKE DO PREDSTAVE, za mlade od 10 let dalje, ob petkih od 18.00 do 19.00, kreativno lutkovno ustvarjanje bo potekalo v prostorih Mladinca, pričetek 7.10. 2016 (Sava K.) *SOLO PETJE, termin po dogovoru, prijave in info na vokalstudio.sonc­na@gmail.com ali na drustvo.aia@gmail.com, v Mladincu (Nina Z.) UČENJE IN ZAPOSLITEV *BREZPLAČNA UČNA POMOČ, v četrtek od 16.00 - 21.00, za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu, termin po predhodnem dogovor (Rok R.) *KARIERNO SVETOVANJE (karierni coaching), individualno, po dogo­voru, prijave in info na drustvo.aia@gmail.com, v Mladincu (Silva A.) SVETOVANJE *PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA ZA MLADE, anonimno, individualno, prijave na: svetovalnica.aia@gmail.com, v Mladincu ( dr. Mojca P.) ANIMACIJE *ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJA­TELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00 – 13.00 ali 13.30 – 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja T.) PRIČETEK VADBE V ŠD PARTIZAN MENGEŠ SEZONA 2016 - 2017 URNIK VADBE PONEDELJEK 15.30 - 16.30 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 3 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 2 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 1 20.00 - 22.00 NAMIZNI TENIS – REKREACIJA 20.00 - 22.00 ODBOJKA MLADI (TELOVADNICA OŠ MENGEŠ) TOREK 08.30 - 10.00 REKREACIJA UPOKOJENKE 15.30 - 16.30 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 3 17.30 - 18.30 BADMINTON OTROCI – TELOVADNICA OŠ MENGEŠ 16.30.- 18.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 2 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 1 20.00 - 22.00 REKREACIJA ŽENSKE 20.00 - 22.00 BADMINTON (TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE) SREDA 15.30 - 16.30 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 3 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 2 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 1 20.00 - 22.00 KOŠARKA ŽENSKE 20.00 - 22.00 ODBOJKA – REKREACIJA (TELOVADNICA OŠ) ČETRTEK 16.30 - 17.30 REKREACIJA – UPOKOJENKE 18.30 - 19.30 FITNES 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 1 20.00 - 22.00 REKREACIJA MOŠKI 1 PETEK 15.30 - 16.30 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 3 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 2 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS – TEKMOVALNA SKUPINA 1 18.30 - 20.00 KOŠARKA ŽENSKE ( TELOVADNICA OŠ MENGEŠ) 20.00 - 22.00 NAMIZNI TENIS – REKREACIJA 2 20.00 - 22.00 BADMINTON (TELOVADNICA OŠ) SOBOTA 09.00 – 12.00 NAMIZNI TENIS TEKMOVALNA SKUPINA 1 16.00 - 18.00 LIGAŠKA TEKMOVANJA NAMIZNI TENIS NEDELJA 09.30 - 11.00 NAMIZNI TENIS – REKREACIJA 3 17.00 - 19.00 REKREACIJA MOŠKI 2 Vse skupine pričnejo z vadbo 5. septembra 2017. Fitnes in badminton otroci pričnejo z vadbo v mesecu oktobru. DOBRODOŠLI VSI, KI SE ŽELITE RAZGIBATI V PRIJETNI DRUŽBI IN POD STROKOVNIM VODSTVOM VADITELJEV! Kazalo 4 Občina 6 Intervju 9 Obvestila - Oglasi 10 Reportaža - Topole 12 Reportaža - Dobeno 14 Mengeški utrip 26 Šport 30 Kultura 34 Zanimivi Mengšan 36 Pisma bralcev 38 Zahvale - Oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 30. septembra 2016. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges. si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@men­ges.si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Matevž Bolta, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Matej Hribar, Tomaž Štebe; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in pre­lom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kr žan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena. kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Tradicionalni tabor gasilske mladine Mengeš. Foto: Sandi Zajc Naslednja številka Mengšana izide v petek, 14. oktobra 2016. Trdo delo se vedno poplača Pot do svetovnega viceprvaka se ne zgodi čez noč. Pri meni je tra­jala dolgih 13 let. Z vztrajnostjo, nepopustljivostjo in veliko ljube­znijo do športa sem uspel prebroditi težke trenutke in ko se ozrem nazaj, mi ni žal niti za eno uro, ki sem jo preživel na treningu. Prejšnjo sezono sem trdo treniral in se udeleževal mednarodnih tekmovanj -s ciljem, da bi bil sprejet v reprezentanco. S številnimi nastopi in naslovom državnega prvaka sem si to mesto tudi zagoto­vil in dolgotrajne priprave na prihajajoče svetovno prvenstvo so se začele. Začeti je bilo težko, vendar sem se hitro privadil. Od pone­deljka do petka sem oddelal deset treningov (dva na dan), vikend pa je bil čas za počitek in ne zabavo, kot je mislila večina mojih vrstnikov. Tehnično in fizično nisem bil še nikoli bolj pripravljen in na prvo večje tekmovanje sem se odpravil z mirno glavo. S tremi zmagami in grenkim porazom sem z drugim mestom na svetovnem prvenstvu v kickboxingu tako dosegel največji rezultat kariere. Za ta uspeh bi se rad zahvalil staršem, starejšemu bratu, trenerje­ma Ivanu Budimirju in Igorju Packu ter prijateljem in trening par­tnerjem, še posebej Žanu Podboršku, ki je med drugim poskrbel tudi, da sva se vsakič varno pripeljala v Ljubljano na trening in nazaj. Hvala vsem! Dejan Zarić Koledar dogodkov september - oktober 2016 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR OPOMBE petek, 16. september ob 16. uri - sobota, 17. september ''Lambergovi dnevi'' - Zgodovinski dan na gradu Jable s prvim ocenjevanjem piva Grad Jable, Grajska cesta 1 A, 1234 Mengeš Grad Jable Otroci do 15 leta starosti imajo vstop prost! sreda, 21. september ob 16. uri Brezplačno predavanje Z novo fasado do prihrankov pri stroških ogrevanja JUB Design Studio, Dol pri Ljubljani 28 RAZVOJNI CENTER SRCA SLOVENIJE, D.O.O. petek, 23. september ob 19.uri - nedelja, 25. september ob 22. uri 24. SEJEM V MENGŠU Ob Kulturnem domu in v Športnem parku, Ob Kulturnem domu in v Športnem parku, 1234 Mengeš KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM v petek, 23. septembra 2016 -vstopnina: 4 € sreda, 12. oktober ob 16. uri Brezplačno predavanje Primeri dobrih praks energijsko varčnih stanovanjskih stavb JUB Design Studio, Dol pri Ljubljani 28 RAZVOJNI CENTER SRCA SLOVENIJE, D.O.O. petek, 14. oktober ob 17. uri Gasilski dan v Loki pri Mengšu Na gmajni, 1234 Mengeš PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKA PRI MENGŠU sobota, 22. oktober ob 17. uri Maša za gasilce v Loki pri Mengšu CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA V LOKI PRI MENGŠU, Jablje,1234 Mengeš PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKA PRI MENGŠU Gradnja brvi čez Pšato na šolski ulici bo končana do prireditve 24. Sejem v Mengšu Podjetje VGP d.d. je konec meseca Avgusta pripravilo te­melje za peš brv čez Pšato. Med gradnjo temeljev je bila v izdelavi kovinska konstrukcija in steklena ograja brvi. Postavitev kovinske konstrukcije bo izvedena v drugi polovici septembra, nato pa sledi montaža stekel, ki traja približno štiri dni. V sklopu brvi bo izdelana tudi začasna varovalna ograja in peš pot do brvi v makadamski izvedbi. Besedilo in foto: Občinska uprava tom. Kakšna je razlika? Glasbenik je človek na inštrumentu ali pe­tju, ki vse zaigra prav in lepo, a samo to, nič se ne zgodi, prebudi v njem. Muzikant pa deklamira iz inštrumentov, ima motiv, ki zahteva gotov način igranja, ki se zlije z dušo in telesom. In ravno to premakne človekova čustva – tako v izvajalcu kot poslušalcu. Moj ata je rekel: »Če Miha Dolžan igra na citre, ne rabimo nobene mlade punce, da skače ter kaže kolena in dekolte.« Tega je danes občutno preveč. To pomeni, da je muzika sama po sebi zadostna? Osebi, ki ji igraš, moraš dati svoja čustva in ji povedati, da jo imaš rad in jo spoštu­ješ. Tako je tudi z glasbo. To filozofijo prenašate tudi v svoj odnos do drugih. Vsak človek je osebnost zase. Torej vsak je muzikant, ne glasbenik. To je čustvo, tehnika, filozofija, odnos in tradicija. An­glasbe. Tam je orkester, ki se mora podre­diti dirigentovemu stilu. Letos je za vas posebno leto. Lahko bi rekli leto obletnic. Avgusta sem praznoval sedemdeset let in več kot petinpetdeset let že igram trobento. V mladosti vedno pride kakšen trenutek, ki zaznamuje naše življenje. Vaše je za­znamoval z glasbo. Vse se je začelo v Mengeški godbi, tako bene šole v Mengšu, hkrati pa tudi kom­ponist in vodja ansambla Veseli planšarji. Se spomnite kakšne zanimive zgodbe iz takratnega obdobja vaših začetkov? Seveda je bilo kar nekaj dogodivščin. Za­ kot pri večini mengeških glasbenikov. Bil sem star trinajst let. Veselila me je harmo­nika in ker doma pri osmih otrocih ni bilo denarja in je bil oče stoodstotni invalid, so mi svetovali, naj grem igrat v Godbo. Tam sem dobil inštrument v uporabo in Godba je plačala mojo šolnino. Kateri ansambel je bil vaš prvi? Moj prvi ansambel je bil kvartet Veseli vandrovčki. Idejo za ime je dal Pavle Ko­sec, ki je bil ustanovitelj in direktor Glas­nimiva je tista o koncertu brez koncerta. Za 8. marec leta 1962 smo želeli prvič igrati mengeški javnosti, v takratnem So­kolskem domu. Igrali smo skladbo Pavle­ta Kosca V brniškem gaju. Po generalki je prišel nekdo od odgovornih za kulturo in rekel, da to ni muzika, ki je primerna za praznovanje 8. marca. Tako smo imeli ge­neralko in ostali brez koncerta. Kot mlad nadobudni glasbenik sem prišel domov predstavi ob praznovanju 8. marca,« sem žalosten odgovoril. Kljub temu me to raz­očaranje ni odvrnilo od muzike, ker sem jo takrat že vzljubil. Kateri je bil vaš prvi učitelj trobente? Prvi moj učitelj na trobenti je bil prof. An­ton Mehle. Kot kapelnik je takrat tlakoval pot veliko dobrim glasbenikom v Mengšu in med njimi smo številni leta držali Men­geško godbo pokonci. Boste svoje jubilejno ustvarjanje tudi za­ znamovali na kakšen poseben, mogoče glasben način? Ob življenjskem jubileju bo letos izšla zgo­ Za upravljanje oskrbe s pitno vodo je zadolžen upravljavec oziroma javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. iz Domžal, ki za ustanoviteljice družbe občine Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče izvaja komunalne dejavnosti. V okvi­ru svojih nalog upravlja z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, zagotavlja zdravstveno ustrezno pitno vodo uporabnikom in še bi lahko naštevali. Tudi posodobljeni vodovodni sistem, ki ga je Občina Men­geš posodobila v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik« je pod njihovim upravljanjem. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z vodjo sektorja za vo­dovod, Alešem Stražarjem. 1. Projekt Oskrba s pitno vodo na območju Domžale -Ka­mnik se je v občini Mengeš že zaključil. Obsegal je gradnjo 3 .920 metrov cevovodov in aktivacijo vrtine na Mengeškem polju z namestitvijo novih črpalk. Pomemben doprinos pa je predstavljala tudi povezava dveh vodovodnih sistemov. Nam lahko pojasnite za katera vodovodna sistema gre in zakaj je pomembna ta navezava? Kot rečeno gre za skupen projekt več občin. Vodovodni sis­tem občine Mengeš, kateremu je bil do novembra lani glavni vodni vir »Izviri pod Krvavcem«, je tako postal del »Central­nega vodovodnega sistema Domžale«, katerega vodni vir je 5 vodnjakov prodnega vodonosnika in 2 vodnjaka dolo­mitnega vodonosnika, ki so locirani na Mengeškem polju. Del Centralnega vodovodnega sistema Domžale je hidrav­lično ločen, vključuje pa tudi obstoječ podsistem M1- Že­ček v Mengšu, v katerega je možno, ob izpadih, distribuirati vodo iz prej omenjene vodarne. Iz Centralnega vodovodne­ga sistema Domžale se je že prej z vodo oskrbovalo večji del občine Domžale in v celoti uporabnike občine Trzin. Sedaj se iz tega sistema oskrbuje približno 34.000 prebivalcev. Za povezavo Mengša z domžalsko vodarno je bilo potreb­ 2. Kot upravljavec vodovodnih sistemov skrbite tudi za ne­oporečnost pitne vode in posredno za zdravje prebivalstva in čistost okolja. Kako zagotavljate čisto pitno vodo? Na celotnem vodovodnem sistemu se, skladno s sprejetim načrtom, izvaja redna kontrola kakovosti pitne vode, kar v sklopu notranjega nadzora po načelih HACCP sistema, po­godbeno izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Kranja. Ob tem je potrebno poudariti, da je kako­vost vode iz mengeškega polja zelo dobre kakovosti tako mikrobiološko, kot tudi fizikalno-kemijsko in jo kot tako ni potrebno posebej tretirati. Vodo črpamo brez dodatne obdelave neposredno v vodovodni sistem, kar je danes v svetu prava redkost. Kljub vsemu pa v poletnih mesecih, ko je obdobje povišanih temperatur, iz preventivnih razlogov izvajamo dezinfekcijo z minimalnimi koncentracijami, 3 krat manjšimi kot je dovoljeno, kar je objavljeno tudi na naši sple­tni strani. 3 . Projekte posodabljanja in gradnje vodovodnih sistemov za oskrbo s pitno vodo sofinancira Evropska unija v okviru Kohezijskega sklada. Osnovni namen takih naložb je čim večja pokritost območij z ustrezno oskrbo s pitno vodo, ki bo do­segljiva prav vsakemu. Kakšno je stanje oskrbe s kakovostno pitno vodo na tem območju? Kot že rečeno, je sedaj stanje bistveno boljše in dolgoročno gledano bolj zanesljivo in varno. V prihodnje se bomo osre­dotočili na redno investicijsko obnavljanje obstoječih vo­dovodnih cevovodov in objektov, kar nam omogoča omre­žnina, ki je finančni vir za prepotrebne investicije s katerimi zanesljivost delovanja sistemov vzdržujemo in izboljšujemo. Letos so v Topolah že šestnajstič praznovali spomin na prvo pisno omembo kraja. Prvič je bil kraj v pisni obliki omenjen 13. avgusta 1250 v listini, ki jo je izdal oglejski patriarh Bertold Andeški. Kot vsako leto so imeli ob praznovanju v ne­deljo 21. avgusta tudi sveto mašo, ki se je včasih izvajala popoldan, a so jo kasneje prestavili skupaj s praznovanjem na dopoldanski čas. Tako vaški praznik v Topolah pra­znujejo vsako leto tretjo nedeljo v avgustu oziroma nedeljo po veli­kem šmarnu. popravili in obnovili vaške vodnjake, postavili kapelico svete Lucije in uredili prostor za druženje ob vodnjaku. Zadnja pridobitev je regulacija vodotoka Pšate od mostu mimo športnega igrišča proti Suhadolam. Ob letošnji slovesnosti so Topolci bogatejši za obnovljen del vodotoka Pšate. Pšata je hudourniška reka in ob močnem deževju na območju Topol prestopi svoje bregove. Ob stoletnih vodah naraste tako močno, da poplavi tudi gasilski dom v Topolah. V zadnjih tridesetih letih so imeli tako najmanj tri stoletne vode. V največji poplavi pred desetimi leti je Pšata zalila športno igrišče, ki je bilo skoraj pol metra pod vodo, z ureditvijo bregov Pšate pa se krajanom tako obetajo lepši in mirnejši dnevi ob obilnem deževju. Besedilo in foto: E. V. Poveselite se na že 24. sejmu v Mengšu Letošnje sejemsko dogajanje bo potekalo od petka, 23., in vse do nedelje, 25. septembra. Organizirata ga KD Mihaelov sejem in Toma prireditve iz Mengša. Letošnjega sejma so se lotili s pozitivnimi izkušnjami organizacije lanskoletnega in odločitvijo soorganizatorja Toma prireditve, da popestrijo ob­sejemski program prireditve in dogodkov s še večjim poudar­kom na otrocih in mladih. Veseli pa so sodelovanja različnih mengeških društev in drugih, ki se na Mihaelovemu sejmu že tradicionalno predstavljajo. Uradna otvoritev sejma bo v soboto ob 9:30, s slavnostnim dvigom zastave ob spremljavi Mengeške godbe. Predsednik društva Matjaž Repnik je v pogovoru pohvalil lanskoletno sodelovanje s podjetjem Toma prireditve in Boštjanom Zadravcem kot soorganizatorjem: »Prejeli smo veliko pohval in smo ponosni na izvedbo lanskoletne prireditve. V Mengšu sicer zelo pogrešam dogajanje za mlade. Čez celo leto v Mengšu ni večjega dogodka, ki bi zbral večje število mladih na enem mestu. In prav zato smo letošnji petek posvetili prav njim. Zgodil se bo velik koncert in celovečerno druženje.« V petek bodo nastopali Fossily band, DJ Dady ter trio Učiteljice. Organizator pa se je odločil, da bo za pokritje stroškov ansamblov petkovega dogodka računal simbolno vstopnino štirih evrov. Karte bo mogoče kupiti v predprodaji na telefonu 041 660485 ali pa v času pred dogodkom. Neskončna zabava za otroke Tudi sicer bo na sejmu zelo dobro poskrbljeno za glasbo. Vsak dan bodo nastopali vsaj trije priznani ansambli. V soboto popoldne so pripravili presenečenje za mlajše otroke v obliki Miniplanice. Otroci bodo lahko sami preizkusili, kako se je počutiti na čisto pravi skakalnici. Skakalni klub Mengeš bo pripeljal mini skakalnico in poskrbel za pester srečelov, katerega izkupiček bo namenjen mladim skakalcem. Za najmlajše so pripravili tudi celodnevno plesno delavnico skupine Leaders Unifield. Nastopili bodo mladi upi, talenti iz Mengša in sosednjih občin, oba dneva bo potekalo čarovniško doživetje, poslikave obraza, otroci bodo lahko jahali konje, se vozili s kočijo, v nedeljo pa bo potekala celodnevna kuharska delavnica Lončka kuhaj. Tradicionalna in umetnostna obrt v nedeljo Nedelja se bo začela z že tradicionalno mašo pod šotorom. Posvečena bo namenu božjega varstva gasilcev pri njihovem delu. V nadaljevanju pa bo potekala predstavitev različnih obrti in rokodelstva, ki počasi izumira. Obiskovalci si bomo lahko ogledali pletenje košar, umetnostno kovaštvo, rezbarstvo, obdelavo lesa, kvačkanje, pletenje kit, izdelavo cekarja slamnika, izdelovanje izdelkov iz lecta. Med številnimi stojnicami pa bomo lahko srečali tudi pravega lajnarja. Zahtevne polletne priprave Prireditev bo letos bogatejša od lanske. Boljše glasbene skupine pomenijo večje stroške, zato bo letošnji sejem malce dražji. Prireditev se bo financirala z oddajo sejemskega prostora stojničarjev, ki jih bo okoli 100, kar je približno toliko kot lani. Nekaj sponzorskih sredstev so prispevala mengeška podjetja in tradicionalni podporniki, ki jim ta prireditev veliko pomeni. Občina Mengeš je tako kot vsako leto omogočila brezplačno uporabo površin in namenila določena denarna sredstva za pokritje osnovnih stroškov programov za otroke in nastopajoče. K uspehu tako največje mengeške prireditve pa prispeva tudi kakovostna promocija. Sejem bodo oglaševali na lastnih oglaševalskih mestih, plakatih po Mengšu in sosednjih občinah, na oglasnih deskah, pred prireditvijo razdelili 10.000 zloženk, javnost pa bodo obveščali preko FB Mihaelov sejem in Toma prireditve. Besedilo in foto: E. V. Spoštovani - občanke in občani! Na osnovi soglasja za uporabo in koriščenje javnih površin ter postavitev začasnih objektov na območju parkirišč pri Kulturnem domu Mengeš, v drevoredu in v športnem parku, Vas v času priprav ter poteka prireditve »24. Sejem v Mengšu«, vljudno prosimo za strpnost in razumevanje. Vabimo Vas, da se nam pridružite na sejemskem prostoru, se seznanite s ponudbo na stojnicah in razvedrite ob pestrem kulturno-zabavnem programu. Kulturno društvo Mihaelov sejem, Mengeš Sejmarji na mednarodnem festivalu v Zadru Letošnje sejemsko dogajanje bo potekalo od petka 23. in vse do nedelje 25. septembra. Organizirata ga KD Mi­haelov sejem in Toma prireditve iz Mengša. Letošnjega sejma so se lotili s pozitivnimi izkušnjami organizacije lanskoletnega in odločitvijo soorganizatorja Toma pri­reditve, da popestrijo obsejemski program prireditve in dogodkov s še večjim poudarkom na otrocih in mladih. Pohvalili in veseli pa so sodelovanja različnih mengeških društev in drugih, ki se na Mihaelovemu sejmu že tradi­cionalno predstavljajo. Uradna otvoritev sejma bo v sobo­to ob 9:30, s slavnostnim dvigom zastave ob spremljavi Mengeške godbe. Drugi večer festivala so organizatorji poimenovali Cvitarijada (cvi­tare v tem delu Dalmacije poimenujejo ustno harmoniko ali orgli­ce). Ta večer so torej s svojo glasbo zapolnili posamezniki in sku-pine, ki igrajo, ali pa imajo v svojem sestavu orglice. Poleg ostalih udeležencev iz Slovenije so se povabilu z veseljem odzvali tudi Sejmarji. Mengeškim Sejmarjem je organizator namenil to čast, da so kot zadnji nastopajoči s kar devetimi skladbami zaključili čudovit orgličarski večer z obiskovalci polni Zadarski rivi. Sejmarji so v zasedbi citer (Tomaž Plahutnik), harmonike (Rok Urbanija), kitare (Jože Teran) bas kitare (Bojan Batič) in orglic (Marjan Urba­nija) pritegnili pozornost domačinov ter številnih tujih in domačih gostov, ki so dopustovali v Zadru. Prava atrakcija za oko in uho so bile poleg malega glasbila orglic tudi citre Tomaža Plahutnika. Sejmarji so s svojim igranjem ter alpskim melosom resnično nav­dušili in razžarili pete obiskovalcev, saj so nekateri ob njihovem blestečem nastopu tudi zaplesali. Na Cvitarijadi so poleg domačinov nastopili še orgličarji iz različ­nih mest Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Zadarski no­vinar je v svojem članku za Zadarski list Arena upravičeno zapisal, da je mali instrument - orglice povezal Jadran in Alpe. Besedilo: Štefan Borin Foto: Mojca Femec Mengeški gasilci na tekmovanju »Firefighter Combat Challenge« Gasilci z vsega sveta so se že 7. pomerili na enem najtežjih gasilskih tekmovanj na svetu Firefighter Combat Challenge Slovenija. Tekmovanje, ki se ga udeležuje preko 300 gasilcev, je bilo 27. in 28. avgusta 2016 na Letališču Lesce. V soboto so se pomerili posamezniki, v nedeljo pa so bili na vrsti dvojice in ekipe. Tekmovanje, ki je nadvse atraktivno, je organizi­ralo PGD Radovljica. Omenjenega tekmovanja sta se udeležila tudi člana PGD Mengeš Miha Žargi in Mark Leban Rosulnik. Na sobotno tekmovanje posameznikov je bilo prijavljenih 117 tekmovalcev, med katerimi je Miha Žargi dosegel 19. mesto, Mark Leban Rosulnik pa 67. mesto. V tekmovanju dvojic, ki je potekalo v nedeljo, sta se uvr­stila na 34. mesto od 42 prijavljenih ekip. Mihi in Marku čestitamo za izjemen dosežek na tekmovanju, na katerem sta tekmovala prvič. Besedilo: Sandi Jaklič, predsednik PGD Mengeš Foto: Miha Žargi Delovni test za prinašalce v Mengšu Klub za delo prinašalcev (KDP) je v sodelovanju z Lovsko družino Mengeš ter ob pomoči RD Bistrica Domžale in Občine Mengeš 13. avgusta ob Mengeškem jezeru že drugo leto zapored uspešno organiziral mednarodno kinološko prireditev za pse prinašalskih pasem – delovni test. To je bil že tretji delovni test v organizaciji KDP letos, tako da nas v oktobru čaka le še zadnji, po katerem bo znan tudi skupni zmagovalec, dobitnik Zlate race 2016. Tekmovanja v Mengšu so se udeležili vodniki iz Avstrije, Italije in Slovenije, delo pa sta ocenjevala priznani angleški sodnik in inštruktor Bobby Robertson, ki je dan pozneje vodil tudi delavnico, in Csaba Karai z Madžarske. Med prinašalci so bili zastopani la­bradorci, zlati in gladkodlaki prinašalci, izven konkurence se nam je pridružil tudi koker španjel, na delavnici pa še bretonska ptičar­ka. Tekmovalni pari so bili razvrščeni v štiri težavnostne razrede: začetniki, novinci, vmesni in odprti, na koncu pa sta se v novem razredu mladi vodnik in pes, ki je namenjen mlajšim od 18 let, pomerila še dva nadobudna tekmovalca. Morda se sprašujete, za kakšno kinološko disciplino pravzaprav gre. Osnovni namen delovnega testa za prinašalce oziroma t. i. working testa (WT) je spodbujati uporabo in tako ohranjati narav­ne delovne sposobnosti prinašalcev. Dejstvo je, da ti sodijo med najbolj priljubljene pasme psov, toda njihova osnovna funkcija je še vedno lov. Vzrejeni so bili za iskanje in prinašanje male divjadi po strelu. Prav to, a brez uporabe divjadi, gojimo tudi na treningih in tekmah v prinašanju. Dejavnost je torej več kot dobrodošla za povsem običajne vodnike prinašalcev, ki bi s svojim psom radi »nekaj« počeli, da bi ga primerno zaposlili in se pri tem zabavali. Opazovati navdušenje psa pri iskanju in prinašanju je res lepa izkušnja za vodnika. Med delom se vzpostavi čudovita vez med vodnikom in psom, pridobljeno znanje pa pride še kako prav tudi v vsakdanjem življenju. Velika prednost te kinološke discipline je to, da lahko treniramo med običajnimi sprehodi v naravi, potre­bujemo le nekaj osnovne opreme (prinosila, piščalko, retriverski povodec in torbo). V zadnjem desetletju se delovni test, katerega domovina je Velika Britanija, uspešno razvija tudi pri nas. Zasluge gredo zlasti priza­devanjem članov Kluba za delo prinašalcev, ki je bil ustanovljen leta 2013 in ima sedež v Mengšu. Pokukajte na spletno stran KPD www.wtslo.com , na kateri boste našli veliko uporabnih in­formacij, rezultate, koledar prireditev in ne nazadnje kontakt za brezplačno pomoč pri treningu za nove člane kluba. Mengšani, hvala za gostoljubje in nasvidenje prihodnje leto! Besedilo: Andreja Frankovič Foto: Tina Renčelj Poletna bralna večera v knjižnici Društvo za študije kontemplativnih tradicij je poleti nadalje­valo z branjem stoiških filozofov Marka Avrelija in Lucilija Aneja Seneke. Poglobili smo se v razumevanje narave vrlin. Seneka v 87. pismu izpostavi vprašanje, ali je koristno vedno tudi dobro. Koristno je tisto, kar povzroča več užitkov kot nadlog, dobrina pa je čista in v vsakem primeru neškodljiva. Dobro je tisto, kar nas dela dobre. Tako glasbenika ne naredi dobrega njegov inštrument, ampak to, kar je v glasbi dobro. Dobrina ni mir niti bogastvo niti stanje brez težav ali bolečin. To so le dodatki, ki se merijo po tem, koliko kdo ima ali kako zgleda. Vse to je zunanje, dobrina pa je nad vsem tem in ima svojo notranjo vrednost. Duša je bitje, ker prav ona dela, da smo ljudje bitja. Pravičnost, pogum in druga plemenita dejanja pa so njene kvalitete, ki prebivajo v njej. Seneka nam podeli izkušnjo brodoloma, ko spozna, kako malo v resnici potrebujemo v življenju, kako nespametno občudujemo od­večno in nepotrebno, ne cenimo pa človeka in njegovih dejanj. Vabljeni na naslednji bralni večer, ki bo v torek, 20. septembra 2016, ob 19.30, v knjižnici Mengeš. Besedilo: Dragica Rutar Foto: Viktorija Oblak 10. 10. 2016 Dobeno, Topole nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, avtomobilski deli, akumulatorji, gume, sodi, gradbeni material, veje drevja in živih mej, azbestne kritine. Sedmi tabor gasilske mladine – Novigrad 2016 Zadnji teden počitnic je zadnjih sedem let že tradicionalno rezerviran za tabor gasilske mladine. Letos smo glasovali med taborom na morju ali taborom v gorah. Izglasovano je bilo morje, tako da smo se v četrtek, 25. avgusta, zgodaj zjutraj odpravili proti hrvaški Istri. Pot brez gneče in prijazno vreme sta pot še skrajšala, tako da smo bili na cilju že okoli 11. ure. Prijetna klima, udobni prostori in bližina morja so nam kazali, da bomo tukaj preživeli tri krasne dneve. To pa je dodatno potrdilo kosilo, kajti ugotovili smo, da bomo te tri dneve tudi okusno in zdravo jedli. Osrednja nit letošnjega tabora je bilo druženje in izvedba izobra­ževanj v obliki delavnic. Začeli smo že prvi dan in zaključili v so­boto zvečer. Izvedli smo delavnice prve pomoči, delavnico znanj o orodju in opremi, delavnico gasilske taktike ter delavnici znanja iz gasilske organizacije in iz osnov gorenja in gašenja. Naše pridne mlade gasilce so obiskali tudi gostje iz Mengša: župan Franc Jerič, predsednik gasilske zveze Mengeš Janez Koncilja in predsednik prostovoljnega gasilskega društva Mengeš Sandi Jaklič s soprogo Tadejo. Gostje so si ogledali naše delo in taborno mesto, z nami pojedli kosilo in se udeležili naše prostočasne aktivnosti. Posneli smo tudi skupinsko fotografijo, ki jo je letos zaznamovala rdeče-zelena kombinacija: rdeče majčke so nosili otroci in zelene majčke mentorji ter gostje. Izvedli pa smo tudi čisto posebno tekmovanje in sicer so otroci tekmovali v najlepše urejeni sobi. Vsakodnevno podeljevanje ocen in nasvetov kako do boljše ocene je obrodilo sadove, saj smo z veseljem ugotovili, da je v treh dneh tabora stanje urejenosti sob napredovalo oziroma so se otroci naučili tudi nekaj o tem, kako naj bi izgledala urejena soba. Sveža morska voda, zabavno kopanje, sončenje, pohajkovanje po plaži, vožnja s supom in zabava na pomolu pa so bili razlogi, da smo kar malce pozabili na občutek za čas. Dnevi so hitro minili in nedelja, dan za odhod, je prišla, kot bi mignil. Tako smo si še zadnjič si privoščili odličen zajtrk, pozdravili »našo plažo in morje« ter se počasi odpravili proti domu, novim dogodivščinam in šoli naproti. Besedilo: Mateja Kržin Foto: Sandi Zajc Tabor plesa, smeha, povezanosti in zabave V avgustu je že sedmo leto zapored, v prijetnem okolju med gričevjem in reko Muro, potekal zabavno-plesni tabor AIA Mladinskega centra Mengeš. Na pot z vlakom se je odpravi­lo osemnajst nadobudnih plesalcev in plesalk, starih od šest do štirinajst let in deset prostovoljcev Mladinskega centra. Takoj po prihodu se je začelo veselo dogajanje. Po pijači dobrodošlice sta se začeli odvijati igri »osel« in »štiri v vrsto« v živo, sledil pa je večer plesnih iger v maskah. Naslednje dni so hiphoparji tudi pridno trenirali. Najlepše presenečenje so doživeli, ko je v tabor pripeljal pi­san vlakec in jih odpeljal na osvežitev v toplice Sveti Martin na Muri. Plesalci so svojo ustvarjalnost pokazali pri številnih ustvarjalnih delav­nicah in tekmovanjih. Ustvarjalni so bili na primer v tekmovanju »miss Medžimurja«, v večeru »znan obraz ima svoj glas«, kjer so imitirali znane pevce, poskusili so se tudi v vlogi režiserjev in igralcev in sne­mali svoj film, za tem pa so pokazali še svojo neustrašnost na »poti preživetja«, ki je bila polna ugank, presenečenj in izzivov. V naslednjih dneh so se spopadali s premagovanjem izzivov v »adrenalinskem parku Accredo centar«, da pa je vse mogoče, so dokazali v večeru »vse je mogoče«, kjer so oživele številke in črke, »kričač«, »zgodba po abecedi«, za konec pa je plesalce čakal še »poševni oder«. Zabave tudi na bazenu ni manjkalo, spuščali so se po toboganih ali pa se sproščali v toplih bazenih. Zadnji večer smo v noč spustili lampiončke in preživeli večer ob ognju, pekli smo koruzo in šteli utrinke na dan meteorskega dežja. Pester teden plesa in zabave se je končal, da pa zabave, plesa in ustvarjalnosti ne bo manjkalo, hip hoparji v Društvu AIA svoja vrata ponovno odpremo v torek, 6. septembra. Društvo AIA Mladinski cen­ter s septembrom in oktobrom začenja raznovrstne dejavnosti, kjer se za vsakogar kaj najde. Pridružite se nam! Besedilo: Sanja Tomšič Foto: Anže Lustek Taborjenje v Bohinju nikoli ne razočara Letošnje taborjenje se je za najstarejše udeležence začelo že prej, v petek, 22. julija. Sedem GG-jev se je v spremstvu treh vodnikov odpravilo na pohodni bivak v petek. S pohodom so začeli v Železnikih ob 7. uri zjutraj in se nato preko Ratitovca povzpeli do Soriške planine, kamor so prišli v večernih urah in si tam postavili začasno prenočišče. Vsak vod je na ognju skuhal večerjo Naslednji dan jih je pot vodila v dolino reke Save Bohinjke, natanč­neje do Bohinjske Bistrice, kjer so se skopali v reki in si odpočili. Do tabora, ki je bil kot sedaj že nekaj let zapored na začetku Ribčevega Laza, niso imeli več veliko, tako da so do popoldneva že prispeli tja. Na tabornem prostoru so pomagali postaviti še šotore za ostale udeležence tabora. Ti so se na tabor odpravili v nedeljo iz glavne avtobusne postaje v Ljubljani in prvo noč preživeli pod šotorskimi krili, kjer so izkusili, zakaj se splača bivak dobro postaviti, saj jih je ponoči presenetila nevihta. Vsi udeleženci so tako bili do ponedeljka dopoldan v taboru. Po dva ali tri so se nastanili v šotore, nato pa se že postavili v zbor, kjer jih je pozdravil letošnji taborovodja Domen. Od tega zbora dalje, pa do konca tabora, so vsi taboreči postali del televizijske hiše RUP TV. V tem duhu so se popoldne že odpravili do Bohinjskega jezera in se tako udeležili športnega programa – igre brez meja, zvečer pa so preklopili na glavni program TV-hiše in si ogledali poročila s tabora, vremensko poročilo in napoved za priho­dnje dni, pogovor z zmagovalkama šova melodije Bleda in Bohinja in še mnogo drugega. Tekom tabora so se udeležili snemanja še iger brez meja, kuharske oddaje, kjer je vsak vod na ognju skuhal večerjo, se z Bear Gryllsom podali na progo preživetja, postavili televizijski stolp, igrali namizni nogomet v life size velikosti in po gozdu lovili pokemone. Taborniška tradicija je, da vse, ki so se tabora prvič udeležili in poka­zali, da so pravi taborniki, krstimo in jih s tem še dodatno sprejmemo medse. Letos so se tako ob slavnostnem ognju še izkazali kot sne­malci, poročevalci s terena, vremenarji in novinarji za našo TV-hišo. Taborjenje je vsem prehitro minilo, zato se že vsi veselijo še več izzi­vov in dogodivščin, ki jih bo prineslo novo šolsko leto. Besedilo: Blaž Slabajna Foto: Anita Jerič Tekmujeta dva gasilca. Prvi gasilec vleče B-tlačni vod, drugi pa ga se­stavlja. Pri prvem gasilcu je pomembna telesna vzdržljivost in duševna stabilnost, njegov sotekmovalec pa mora pokazati hitrost in spretnost. Tekmovanje je praktični prikaz, kako gasilci položijo B-tlačni vod, kjer je razdalja od hidranta do požara velika. Tekmovanja se je udeležilo 24 tekmovalnih enot iz 16 gasilskih društev iz 11 gasilskih zvez. Tekmovalci so bili iz Koroške, Dolenjske, Gorenj­ske in sosednjih gasilskih zvez. Letošnje tekmovanje je postreglo z vrhunskimi rezultati, saj je 20 ekip potegnilo tlačni vod več kot 200 metrov. Rekord tekmovanja je dosegla ekipa PGD Zabreznica iz GZ Jesenice. Tekmovalca Nejc Klinar in Timotej Bergelj sta potegnila tlač­ni vod kar 262,70 m. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz domačega društva PGD Topole. Miha Špruk in Rok Tratar sta potegnila tlačni vod 256,73 m. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa PGD Kokrica. Blaž Pestar in Rok Remic sta dosegla rezultat 245,5 m. Dosedanji rekord tekmovanja je bil 247 m, katerega sta si lansko leto priborila Miha Špruk in Rok Tratar iz PGD Topole. Priznanja in pokale za najboljše rezultate sta podelila župan občine Mengeš Franc Jerič in predsednik GZ Mengeš Janez Koncilija. Besedilo in foto: Peter Jemec Mengšani na domžalski tržnici Tržnica v Domžalah gosti ob sobotah predstavnike občin iz različnih koncev Slovenije. Sobota, 27. avgusta 2016, je bil dan, namenjen ponudnikom iz Občine Mengeš. Predstavitev Mengša je organiziralo Turistično društvo Mengeš, ki je k sodelovanju povabilo raznovrstne ponudnike. K sodelovanju so se odzvali: slaščičarna Flere, Čebelarstvo Blejec in Backove vezilje, vete­rani Mengeške godbe in ansambel Sejmarji z Marjanom Urbanijo. Ob prijetnih zvokih godbe in Sejmarjev, pokušini tradicionalne mengeške jedi »mengeški bizgec«, flancatov in medenih izdelkov je predstavitve­ni čas hitro minil -v zadovoljstvo organizatorja in obiskovalcev tržnice. Besedilo: Miha Požar Foto: FZT Poletno zatišje in jesenska pričakovanja Poletje in dopusti so v polnem zamahu, uživamo zaslužen počitek; v upočasnjenem ritmu, nekateri na morju, nekateri v hribih, spet drugi na izletih, si nabiramo novih moči za službo ali druge dejavnosti ter uspešno nadaljevanje ter uresničitev zastavljenih ciljev. Tudi Dobeno utripa počasneje, kar nekaj domačinov je odšlo na krajši ali daljši dopust, pa tudi obiskovalcev je občutno manj, da si tudi dobenski gostinci lahko v miru privoščijo hladno in osvežilno pijačo. Zato udarne jame na cestišču, zaraščene brežine ob cestah v nase­lju in (pre)velike jame na bankinah v tem času, moti bistveno manj ljudi, tisti, ki pa to vidimo, in verjamem, da tudi vsi ostali upo­rabniki dobenskih cest, z upanjem pričakujemo konec dopustov, da so pristojni pridobili dovolj energije in bodo z novo vnemo in bolj zagnano pristopili k reševanju težav in izpolnitvi danih obljub svojim občanom. Na osnovi odobrenih sredstev iz občinskega proračuna smo se kra­jani Dobena soglasno odločili, da ta denar porabimo za nadaljeva­nje sanacije in razširitve ceste za večjo varnost vseh uporabnikov. Vaški odbor je opravil potrebne razgovore z lastniki zemljišč ob delih ceste, kjer ostri ovinki in ozko cestišče povzročajo zastoje in ne nudijo dovolj varnosti. Oba lastnika, Jože Jernejčič in Maks Remic sta se odzvala pozitivno in se strinjata, da se cesta na do­ločenih (označenih) delih razširi za večjo varnost udeležencev. Z razgovori smo seznanili pristojne na občini in tako so si g. Špenko, g. Kavčič in g. Lojevec ogledali situacijo na terenu ob prisotnosti lastnikov parcel. Sklenjen je bil sporazumni dogovor in sedaj prebivalci kraja v upa­nju in z nestrpnostjo pričakujemo, da pristojni odpravijo vse ad­ministrativne ovire in pripravijo vse potrebno, da se čim hitreje pristopi k izvedbi širitve in sanaciji dogovorjene trase ceste, kot so obljubili omenjeni občinski uradniki in tudi župan. Lani se je sanacija in širitev ceste vršila v času dopustov, da je to čim manj prizadelo njene uporabnike, letos je to zamujeno. Upamo pa, da se bo to zgodilo zares hitro, da ne bi jesensko deževje še dodatno podaljšalo časa obnove. Še eno veliko pričakovanje in upanje je prisotno na Dobenu. V eni prejšnjih številk glasila Mengšan je bil objavljen sestavek o Anžino­vi domačiji, kjer je bila podrobno, in menim, da tudi dovolj argu­mentirano, predstavljena potreba krajanov po pridobitvi prostorov za vsakovrstne aktivnosti in druženja prebivalcev vseh starostnih skupin. Opravljeni so bili že razgovori z lastnico, županom in tudi uradni cenilec je opravil cenitev. Sedaj čakamo nadaljne aktivnosti s strani občine, potrebne za pridobitev tega kulturno-etnografskega objekta. Glede na to, da je Dobeno edini in najbolj oddaljen kraj od Mengša, ki nima prostora za kakršnekoli družbene aktivnosti, krajani priča­kujemo pozitiven odziv pristojnih občinskih organov. Na žalost Dobenci nimamo predstavnika v teh organih (čeprav ni­smo najmanjše naselje v občini), ki bi pri kolegih agitirali, da bi podprl naša prizadevanja, a upamo na solidarnost in lojalnost pri­stojnih na občini. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Mengšani v Beljaku Že v zgodnji pomladi smo dobili povabilo za udeležbo na letošnji prireditvi 73. Villacher Kirchtages, ki je bila v ponedeljek, 1. avgusta 2016, ko predstavljajo sodelovanje s slovenskimi občinami. pa v naše mesto letos poslali res izredne glasbenike. Pa še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali na 73. sejemskih dnevih!« Lahko pa zapišem še, da so večer na Slovenskem dnevu zaključili z nastopom člani Alpskega okteta ob njihovi 50-letnici delovanja, in z njimi Janezom Perom, ki je od začetka »krivec« našega sodelovanja na sejemskih dnevih Beljaka. Ko smo se vračali in se zahvaljevali sodelujočim, se morda najbolj spomnim besed podžupana Bogota Ropotarja, ki je dejal, da ga je vzdušje, zanos, igranje in vsa organizacija zelo presenetila in da bo šel z nami še drugič, če bomo dobili povabilo. Da, potrebno je poznati in poglabljati in izrabljati prijateljske vezi tudi s sosednjimi narodi, deželami – ljudmi. Pa tudi z našimi ljudmi: spoznal sem se z konzulom in vicekonzulom Slovenije v Avstriji. Tudi taka poznanstva nam lahko pomagajo v prihodnosti. Predvsem pa je bil pomemben nastop mladih Stoparjev in kvinteta Kerlci, saj so poželi izredne simpatije za igranje. In kar je tudi po­membno: vse dobrote mengeških gospodinj iz Turističnega društva Mengeš so bile prodane v dobrih štirih urah! Bravo, Zorka in dekleta! Na parkirišču za Kulturnim domom v Mengšu se nas je zbralo tri­intrideset udeležencev tokratne predstavitve. Klub Stopar, tokrat predvsem tudi z mladimi močmi, kvintet »Kerlci« in seveda članice in člani Turističnega društva Mengeš. Malo kislo vreme, pozdrav in želja župana, da se uspešno predstavimo in že nas je pot vodila pre­ko Karavank v prijetno avstrijsko mesto Vilach ali po naše, Beljak. Letos smo bili tu že devetič in vse je bilo za nas že pripravljeno: od urejenega parkirišča za avtobus, prostora za prodajo in prikaz turiz­ma Mengša, do miz, terminov nastopo in malice! Moramo priznati, da je bilo vreme na meji - bo ali ne bo deževalo, vse pa je močno ogrelo kulturno dogajanje na odru. Naši mladi glasbeniki so poželi veliko občudovanja za njihove res izvrstne nastope. Predstavitve tako glasbenikov kot tudi Mengša je, kot vselej, vodil naš dolgoletni prijatelj Gerhard Liepuscich, ki se mi je dan po končanih sejemskih dnevih pisno zahvalil: »Mengšani ste Besedilo: Jože Vahtar za TD Mengeš (organizator gostovanja) Foto: FZT Mengeš iz preteklosti v sedanjost in za prihodnost Turistično društvo Mengeš je v soboto, 20. avgusta, 2016, pri Lovski koči v Mengšu že četrtič pripravilo etnološko priredi­tev Mengeš iz preteklosti v sedanjost in za prihodnost. Letos so izbrali temi, ki sta se navezovali na zgodovino Mengeške godbe in gasilstva v Mengšu. Po uvodni skladbi, ki jo je zaigrala godba Mengeških veteranov, je vo­diteljica prireditve Nataša Jerič Vrhovnik povabila k besedi osrednjega gosta pisatelja in magistra etnoloških znanosti, Ivana Sivca. Gospod Sivec je raziskoval pomen glasbe na Slovenskem, svetu predstavil delo Avsenika in mnogih drugih slovenskih ansamblov narodno-za­bavne glasbe, bila pa je tudi -poleg Lojzeta Piška, Janeza Pera in Franca Kompareta - idejni oče prve narodno-zabavne prireditve v Slo­veniji Pod Mengeško marelo, ki jo je godba prvič priredila leta 1985. Člana Mengeške godbe Marjan Trobec in Franc Lukan sta nato spre­govorila o zgodovini godbe, ki je bila ustanovljena davnega leta 1884. Še posebej sta izpostavila delo kapelnikov oziroma dirigentov. Vsak od njih je namreč pustil v godbi svoj pečat, ki se kaže v pestrem in raznolikem repertoarju. Mengeška godba je med prvimi začela izvajati zabavno in narodno-zabavno glasbo. Letošnja koncerta z rokerskim programom sta bila prava poslastica za poslušalce vseh generacij. Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš, ki se ponaša s 126-letno zgo­dovino, so predstavili poslušalcem častni predsednik PGD Jože Žargi, častni poveljnik Stane Šimenc, podpredsednik Tone Kosec in starosta mengeških gasilcev, častni poveljnik društva in častni občan Občine Mengeš Franc Blejc. Začetki organiziranega gasilstva segajo v leto 1834, ko je požar v Mengšu uničil 95 domačij. Čeprav še niso imeli društva, so leta 1867 kupili dve brizgalni. Leta 1890 je bila na pobu­do Mihaela Stareta in takratnega župana Janeza Levca ustanovljena Prostovoljna požarna obramba. Od tedaj naprej se je društvo nenehno razvijalo in sledilo najnovejšim tehnologijam gašenja in tehnike. Dru­štvo je tudi na tekmovalnem področju dosegalo in še dosega zavidljive rezultate. Ob 100-letnici društva je bil zgrajen nov gasilski dom, v katerem ima svoje prostore tudi Mengeška godba. Naj strnem mnenja številnih obiskovalcev te prireditve - ponosni smo na godbo in gasilce. Za prijetno razpoloženje med pogovori so poskrbeli veterani Mengeške godbe in Marjan Urbanija s Sejmarji KD Mihaelov sejem. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi veliko zanimivih fotografij iz življenja in dela gasilcev in nekaj muzejskih eksponatov gasilskega orodja in pripomoč­kov. Predsednica TD Mengeš gospa Zorka Požar se je na koncu vsem za­hvalila vsem nastopajočim za njihov prispevek k uspešno izpeljani prireditvi in vse prisotne povabila na pokušino mengeškega bizgeca in flancatov. Druženje in obujanje spominov na preteklost ter načrtovanje za prihodnost se je nato nadaljevalo v prijetnem okolju lovske koče, kar je v bistvu namen prireditve. »Škoda bi bila, da mladi ne bi poznali zgodovine našega kraja,« je med pogovorom dejal Franc Blejc. Besedilo in foto: Miha Požar Kolesarski izlet TD Mengeš 2. julija 2016 smo se udeleženci kolesarjenja v or­ganizaciji Turističnega društva odpravili na Gorjušo. Železna jama in jamarski muzej v Jamarskem domu sta bila glavni cilj izleta. V spremstvu vodičke smo se spustili v prijetno hladno jamo, se se­znanili o njenem nastanku, odkritju in pripravi za ogled turistom. Zanimiv in bogat je jamarski muzej z jamarsko opremo, kamninami, fosili, jamskimi živalmi in literaturo. Pot nas je nato vodila čez Krtino, Škocjan do vasi Prevalje, kjer smo si privoščili daljši počitek, in se nato vrnili v Mengeš. Besdilo in foto: Miha Požar domače in tuje goste, za družine z otroki in za starejše. Promocija poteka sočasno in v sodelovanju s tradicionalnim sejmom v Mengšu, zato ne pozabite obiskati ponudnike tudi tam. Več o pripravljenih ugodnostih in programu sejma v Mengšu pa si lahko preberete na www.srce-slovenije.si/turizem/vikendi. Nagradna igra Vsi obiskovalci lahko sodelujete v veliki nagradni igri Vikendov odprtih vrat v Srcu Slovenije za tridnevno bivanje v koči Košutnik na Veliki planini. Kako? Na obiskani točki povprašajte po nagradnem letaku, pravilno odgovorite na zastavljeno vprašanje in letak oddajte ponudniku. Besedilo in foto: Saša Ceglar Vidmar Podjetniki in rokodelci - kolektivna tržna znamka Srca Slovenije Na sedežu podjetniške točke VEM Mengeš so se zaključila svetovanja ponudnikom rokodelskih in prehranskih izdelkov, ki so pridobili certifikat izdelkov Srca Slovenije. Kolektivna tržna znamka označuje slovensko poreklo in strokovno pre­verjeno kakovost. Na svetovanjih so se analizirala obstoječa stanja, nove priložnosti za razvoj s ciljem večje prepoznavnost in navsezadnje boljši tržni donos. Pomembna je celostna obravnava, zato je bila tudi tokrat prisotna oblikovalka, ki je predstavila različne pristope embaliranja, ter svetovalki za razvoj in podjetništvo. Vsi izdelki s tržno znamko Srca Slovenije ter njihovi ponudniki bodo kmalu predstavljeni v spletnem katalogu na spletni strani www.srce-slovenije.si. Kljub poletju pa se podjetniki in rokodelci aktivno pripravljajo na jesensko vključitev na sejem v Mengšu ter tudi na 46. Dneve narodnih noš v Kamniku. Obe prireditvi sta dobro obiskani, zato tudi letošnje leto ne bo izjema. Pa še namig! V Razvojnem centru Srca Slovenije vam omogočamo vodenje poslovnih knjig po konkurenčnih cenah, nudimo pomoč pri izdelavi poslovnega načrta ter pridobivanju kreditov. Besedilo in foto: Saša Ceglar Vidmar Mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu Katarina dvakrat na stopničkah V Zagrebu je od 8. do 17. julija potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. Na tekmovanju je nastopilo 580 tekmovalk in tekmovalcev iz 45 držav v kategoriji kadetinj in kadetov ter mladink in mladincev. Za reprezentanco Slovenije sta pri kadetinjah igrali Mengšanki Katarina Stražar in Nika Kobetič ter Lea Pavlin iz Izole in Lara Opeka iz Ljubljane. Ekipo mladink so sestavljale Mengšanki Ana Tofant in Aleksandra Vovk ter Tamara Pavčnik iz Hrastnika in Gaja Mavri iz Vrtojbe. Najprej so bila ekipna tekmovanja v obeh kategorijah, nato pa še tekmovanja posameznikov, dvojic in mešanih dvojic. V ekipnem tek­movanju so se ekipe najprej pomerile v skupinah, prvo-in drugouvr­ščena ekipa pa sta se uvrstili v finalni del tekmovanja, kjer so igrali do konca na izpadanje. Fantastičen uspeh kadetinj! Najprej so se pomerile s Čehinjami in tesno izgubile z rezultatom 2:3. V drugem krogu so premagale ekipo Srbije z rezultatom 3:1, proti favorizirani ekipi Slovaške so slavile z rezultatom 3:0 in se uvr­stile v finalni del tekmovanja. V finalnem delu tekmovanja so v 1. kro­gu premagale Španke s 3:2, nato gladko še Angležinje s 3:0. V boju 15. Balinarski turnir veteranov Veteranski balinarski turnir se je zgodil 9. julija. Začel se je ob 8. uri zjutraj, ko se je zbralo 16 ekip, med katerimi je bilo 8 moških in prav toliko ženskih. Lepo, sončno vreme je spremljalo zanimivo in napeto tekmovanje. Po uvodnem zajtrku in izvedenem žrebanju tekmovanja je vodja tur­nirja Dušan Prijatelj razložil pravila in potek tekmovanja. Tekmovanje je potekalo eno uro v zelo prijetnem in prijateljskem vzdušju. Med mo­škimi ekipami so bile najboljše: ekipa Rekord, Komenda, Mengeš II in Kamnik, med ženskimi ekipami pa MDI Domžale, Bičevje, Škofja Loka in Kamnik. za uvrstitev v finale so proti Poljakinjam izgubile z 0:3, osvojile so prvo slovensko ekipno medaljo za kadetinje na dosedanjih MEP -ih. Mladinke so osvojile 8. mesto. V predtekmovanju so v skupinskem delu premagale Latvijo s 3:0, Švico s 3:1 in Finsko s 3:0, osvojile so 1. mesto ter se uvrstile v finalni del tekmovanja. V finalnem delu so najprej premagale Češko z rezultatom 3:1, nato še Norveško s 3:2. V borbi za bronasto medaljo so izgubile z Rusijo 0:3 in osvojile 8. mesto. Katarina še enkrat na stopničkah v igri dvojic Katarina je igrala dvojice z Zdeno Blaškovo iz Češke. V prvem krogu sta premagali romunsko dvojico s 3:0, v drugem krogu pa Belgijki s 3:2. V borbi za bronasto odličje sta premagali Nemki s 3:1. V dvoboju za finale sta morali priznati premoč Rusinjama in dvoboj izgubili z 1:3. Bronasta medalja pa pomeni lep uspeh za obe tek­movalki. V času tekmovanja sta reprezentantom Miro Cerar – predstavnik OKS in Marjan Hribar – predsednik NTZS pripravila sprejem in jim čestitala za osvojene medalje. Gre za izreden reprezentančni uspeh mengeških tekmovalk, kar po­trjuje, da v klubu odlično delamo pod vodstvom trenerja Davida Orešnika in pomočnikov Žige Zupana in Ožbeja Popelarja ter ob mentorstvu Gregorja Gostiša. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Na opoldanskem kosilu so postregli z odličnim golažem ter domačim pecivom, ki so ga spekle tudi naše članice, gospe Beti iz slaščičarne Flere in gospodu Franciju iz trgovine Sadni vrt pa se zahvaljujemo za slastne piškote in sadje. Besedilo in foto: Marjanca Lavrič Velika zmaga Jureta Močnika v Hinterzartnu Smučarski skoki so resda zimski šport, toda skakalci ogro­mno skokov izvedejo tudi v preostalih letnih časih, ko na plastični podlagi opravijo pravzaprav glavnino dela za sne­žno sezono. Tekme, ki jih imajo v »počitniškem« obdobju, jim služijo predvsem za sprotno preverjanje pripravljenosti. Nad tem, kar so julija in avgusta pokazali njegovi varovanci, je Aleš Selak, izkušeni trener pri SSK Mengeš, v glavnem zadovoljen, čeprav nikoli ne pozabi dodati, da imajo še re­zerve in da so sposobni še več. Da se razvija v vrhunskega skakalca, bolj ali manj redno dokazuje Jure Močnik. Da bi utegnila biti pred 14-letnim Trzincem še nadvse svetla prihodnost, je nakazal tudi 30. julija v Hinterzartnu, kjer je pred člansko tekmo velike nagrade Mednarodne smučarske zveze (FIS), na kateri je nastopila večina najboljših asov na svetu, v svojo korist odločil preizkušnjo na 80-metrski napravi za mladinski pokal FIS. Kako izjemen uspeh je dosegel Močnik, pove podatek, da je zmagal v konkurenci 45 najboljših tekmovalcev (do 15 let) iz štirinajstih držav – Avstrije, Češke, Finske, Francije, Italije, Kanade, Latvije, Nemčije, Madžarske, Norveške, Poljske, Romunije, Švice in Slovenije. Le teden dni predtem se je v podobni mednarodni konkurenci v Ru­hpoldingu (do 13 let) odlično odrezal še en mladi skakalec iz SSK Mengeš, in sicer Taj Ekart, ki se je s tretjim mestom na 40-metrski napravi prav tako udeležil slovesne razglasitve najboljših. Za nameček je prispeval pomemben delež k zmagi slovenske četverice na tamkaj­šnji ekipni preizkušnji, na kateri se je med leto mlajšimi upi prvega mesta veselil tudi Teo Herbstritt. Na posamični tekmi (do 12 let) pa je bil kot sedmi najvišje uvrščeni Slovenec. Zatem sta Selak in njegov pomočnik Luka Brnot v začetku avgusta manjšo ekipo odpeljala na tradicionalno prireditev za pokal Flosar­ja na Ljubnem, kjer je Taj Ekart (do 13 let) slavil zanesljivo zmago. Njegov uspeh ima toliko večjo težo, če vemo, da se je šele dan pred tekmovanjem vrnil z morja. Poleg njega sta na oder za najboljše tri ob Savinji skočila tudi Domen Kern (do 12 let) in Nik Bergant Smerajc (do 10 let), ki sta pristala na tretjih mestih. V članski konkurenci so se v minulih dveh mesecih Anžetu Lanišku vztrajno izmikale točke v poletnem »svetovnem pokalu« (še najbližje jim je bil z 31. mestom v Hakubi), brez njih je v Hinterzartnu ostal tudi Matjaž Pungertar, ki pa se je redno uvrščal med najboljšo tride­seterico na tekmah za celinski pokal. V Kranju, kjer je »žaba« izvlekel 21. in 29. mesto, je »Pungi« zasedel 15. in 28. mesto, v nadaljevanju je 26-letni Vrhpoljčan nanizal še 20. in 12. mesto v Kuopiu ter 14. in 19. v Frenštatu. Kakšnega daljšega oddiha si seveda ni mogel privoščiti niti Leon Šarc, ki je konec avgusta prestal ognjeni krst med svetovno elito nordijskih kombinatorcev v Oberwiesenthalu; ekipni šprint za veliko nagrado FIS je končal na 19., posamično tekmo pa kot drugi najboljši Slovenec na 51. mestu. Za konec pa še prijazno (po)vabilo vsem bralkam in bralcem na držav­no prvenstvo v skokih za dečke in deklice, stare do 10 in 11 let, ki ga bo SSK Mengeš v soboto, 8. oktobra, gostil na 23-metrski napravi na Zalokah pod Gobavico. Sleherni glas podpore za domače upe bo še kako dobrodošel. Besedilo in foto: Miha Šimnovec Pred pričetkom nove namiznoteniške sezone Člani namiznoteniške sekcije ŠD Partizan Mengeš že pridno vadijo. V novi sezoni bodo poleg prve ekipe članov, ki tek­muje v 1. slovenski namiznoteniški ligi, tekmovala tudi mla­da članska ekipa pod imenom pokrovitelja Cornilleau Men­geš. V ekipi bodo nastopali mlajši perspektivni mladinci. Priprave na novo sezono so pričeli s tradicionalnimi pripravami v Kranj­ski Gori. Poudarek je bil na dobri bazični in specialni telesni pripravi ter druženje in povezovanje ekipe, saj so bili na pripravah udeleženci od mlajših kadetov in kadetinj do članske ekipe. Prva skupina, v kateri je bilo 16 mlajših udeležencev, je imela treninge od 30. 7. do 2. 8. 2016 pod vodstvom Davida Orešnika in Ožbeja Popelarja. V drugi skupini je bilo 22 igralcev. Treninge so imeli od 3. do 7. 8. 2016 pod vodstvom Davida Orešnika, Žige Zupana in Gregorja Gostiše. Poudarek vadbe je bil na gorskem teku, fitnesu, igranju odbojke na mivki, nogometu, plavanju ter krajših pohodih v prečudovito naravo. Na pripravah se jim je pridružila hrvaška ženska mladinska in članska reprezentanca pod vodstvom trenerja Nikice Vukelje, s katerim že nekaj let tesno sodelujemo. Priprave so odlično uspele, igralci so dobro pripravljeni za novo sezono, med njimi so se stkali pristni prijateljski stiki. Avgustovske priprave s hrvaškimi igralci iz kluba Aquaestil iz Duge Rese (matični klub legendarnega Dragutina Šurbka) so nadaljevali v telova­dnici ŠD Partizan Mengeš. Ob zaključku skupnih priprav so organizirali izlet na Veliko planino. Domači tekmovalci pridno vadijo dvakrat na dan, saj se prva tekmova­nja v septembru nezadržno približujejo. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Ni počitnic za mengeške borce Konec avgusta se je v irskem Dublinu odvijalo svetovno mla­ dinsko kickboxing prvenstvo v organizaciji WAKO. V sklopu slovenske izbrane vrste sta se najpomembnejšega dogodka leta udeležila tudi člana Mengeškega društva Sonkal, Dejan Zarić ter Žan Podboršek, septembra pa bo Kristina Momči­lov odpotovala na svetovno ITF tae kwon do prvestvo, ki bo v Andriji - Italija Medtem, ko večina vrstnikov uživa počitnice v vročih poletnih dneh, se tekmovalci ŠD SONKAL pripravljajo na najpomembnejša tekmovanja. Dejan in Žan sta se odrekla daljšim počitnicam in ves svoj čas posvetila sedemtedenskim pripravam, ki so se pričele že 10. julija. Po koncu prve faze priprav sta fanta dokazala, da sta izjemno fizično pripravljena in se mirno podajata v tedne dvigovanja forme, piljenja tehnik in težkih sparingov. Zahvaljujoč finančni in moralni podpori družine ter Občine Mengeš se reprezentanta lahko pripravljata v idealnih pogojih prijateljskega kluba Center iz Ljubljane, kjer pod vodstvom Igorja Packa in Ivana Budimirja trenirata kar osemkrat tedensko. Za Dejana, ki sicer ima izkušnje z velikih tekmovanj v taekwon do-ju, je to krstni nastop v kickboxingu na najpomembnejših tekmovanjih in brez prevelikega pritiska odhaja po dober rezultat. ''Želim biti stoodstotno pri­pravljen in upravičiti zaupanje reprezentančnih trenerjev in selektorja.'' Žan pa, kot aktualni evropski prvak, na svetovno prvenstvo odhaja z visokimi ambicijami in upravičeno velja za enega glavnih favoritov za osvojitev odličja. ''Vse bom storil, da naslovu evropskega dodam še na­slov svetovnega prvaka.'' Avgusta so se aktivne priprave začele še za eno članico, saj se Kristina, kot evropska podprvakinja, odpravlja na svetovno ITF taekwon do pr­venstvo, ki bo septembra v Italiji. Dejan Zarić je postal svetovni vice prvak v kickboxingu Mlada slovenska reprezentanca v kickboxingu je na kadet­skem in mladinskem svetovnem prvenstvu od 28. 8. do 3. 9. 2016 v konkurenci več kot 1.700 tekmovalcev iz 50 držav osvojila 17 odličij. Sven Hojs, Petar Spasenić in Tadej Kolander so postali novi svetovni prvaki. Naše barve sta za­stopala Žan Podboršek in Dejan Zarić, ki je v svojem debiju na največjih tekmovanjih dosegel izjemen rezultat. Aktualnemu evropskemu prvaku Žanu Podboršku to prvenstvo ne bo ostalo v najlepšem spominu, saj mu ni uspelo uresničiti napovedi in povezati oba največja naslova. Da je razočaranje še večje je ''neuspeh'' posledica nerazumnih okoliščin, ki so se zgodile. Ena od teh je žreb, ko je že v izločevalnih bojih prišlo do ponovitve finala z minulega evrop­skega prvenstva, (kjer je slavil Žan) in je bil tako, že v začetku tekmo­vanja, onemogočen nastop enemu od favoritov za končno zmago v nadaljevanju tekmovanja. Druga pa je ta, da se Žan ni boril le z pred­stavnikom Velike Britanije, kasnejšim svetovnim prvakom v kar treh di­sciplinah - Elijah Everillom, temveč tudi s sodniško ekipo na tatamiju, saj sta dva od štirih prihajala ravno iz britančeve ekipe. Kljub temu je bila borba zelo napeta in atraktivna, kjer sta oba borca dokazala, da sta v tej kategoriji na vrhu lestvice. Z velikim veseljem lahko pričakujemo še tretjo borbo, ki bo nedvomno pokazala kdo je vladar te kategorije. Posebne pozornosti pa je bil deležen finale kategorije mladincev do 69 kg, kjer sta se pomerila dva predstavnika Slovenije, Dejan Zarić in Petar Spasenić. Oba slovenska finalista sta do finala s soglasnimi so­dniškimi odločitvami v svojo korist suvereno premagovala konkurenco. V atraktivnem in do konca napetem zaključnem obračunu je naposled izkušenejši Spasenić s svojo odlično nožno tehniko uspel telesno moč­nejšemu in v borbi z bližine boljšemu Dejanu Zariču vsiliti borbo z raz­dalje in si s soglasno sodniško odločitvijo zagotovil naslov svetovnega prvaka. Dejan je tako osvojil naslov svetovnega vice prvaka in v svojem krstnem nastopu za slovensko izbrano vrsto dosegel uspeh kariere. Neizmerna zahvala za podporo gre obema družinama, domačemu klubu, Občini Mengeš ter članom prijateljskega kluba Center iz Lju­bljane, kjer sta Dejan in Žan trenirala pod vodstvom Igorja Packa, ki je omogočil idealne pogoje za vrhunske, dolgotrajne in naporne priprave priprave. Besedilo in foto: Ivan Budimir Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju študija v tujini (Uradni vestnik Občine Mengeš št.: 6/2011), objavljam: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠTUDIJA V TUJINI ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 1. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je izobraževanje na tujih izobraževalnih ustanovah s ciljem pri­dobitve javnoveljavnega spričevala, in sicer za dodiplomski ali podiplomski (magistrski) študij na področju glasbene umetnosti, družboslovja, naravoslovja ali tehnike. Za področje glasbene umetnosti se nameni 70 %, za ostala študijska področja pa 30 % v proračunu razpoložljivih sredstev. V primeru, da za posamezno študijsko področje ni zadosti prijav, se preostanek razpolo­žljivih sredstev nameni za drugo študijsko področje. 2. Pogoji : Kandidat mora biti slovenski državljan s stalnim prebivališčem v občini Mengeš. Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji: -kandidat mora biti sprejet ali vpisan na dodiplomski ali podiplomski (magistrski) študij s področja, kot je opredeljeno v prvem odstavku 2. člena tega pravilnika; -študij iz prejšnje alineje poteka v okviru javno veljavnega (akreditiranega) štu­dijskega programa na javno veljavni (akreditirani) tuji izobraževalni ustanovi; -kandidat na tem študiju pridobi uradno formalno javno veljavno raven izo­brazbe, za katero bo prejel javno veljavno spričevalo; -kandidat ne odhaja na študij v tujino preko programov akademskih iz­menjav; -ne gre za skupne študijske programe (Joint Degree Program), torej študij­ske programe za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolska ustanova sprejme in izvaja skupaj z eno ali več visokošolskimi ustanovami, če ima katerakoli izmed sodelujočih ustanov sedež v Republiki Sloveniji; -ne gre za študijske programe, pri katerih je možno del obveznosti opravljati v Republiki Sloveniji; -oblika študija je redni študij s polno študijsko obremenitvijo glede na število ur študijskih obveznosti ali študijskih kreditov; -oblika študija ni študij na daljavo; -kandidat bo v času študija prebival v tuji državi, v kateri se izvaja izobra­ževanje; -kandidat od začetka študijskega leta študija, za katerega sofinanciranje se prijavlja, ne bo v delovnem razmerju oziroma ne bo opravljal samostojne registrirane dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v tujini in tudi ne bo vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlo­vanje ali pristojnem organu v tujini; -sredstva bodo upravičenci dobili izplačana po predložitvi potrdila o uspe­šno opravljenem letniku. 3. Višina zneska sofinanciranja študija znaša: -za prvi letnik največ 2.000 evrov, -za drugi letnik največ 2.200 evrov, -za tretji letnik največ 2.400 evrov, -za četrti letnik največ 2.600 evrov, -za peti letnik največ 2.800 evrov. Če zagotovljena sredstva zaradi večjega števila upravičencev ne zadoščajo za sofinanci­ranje študija v višini, kot so opredeljena zgoraj, se zneski sorazmerno zmanjšajo. 4. Razpisna dokumentacija, višina razpoložljivih sredstev in roki: Razpisna dokumentacija je dostopna na internetni strani Občine Mengeš (pod rubriko Objave/Razpisi - Razpisna dokumentacija, Javni razpis št.: 609-1/2016-1) in v tajni­štvu Občine Mengeš. Sredstva za sofinanciranje študija v tujini so zagotovljena v proračunu Občine Mengeš na PP 19021 v višini 5.000,00 evrov. Prijavitelj mora svojo vloga za prijavo na javni razpis predložiti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj – Javni razpis za sofinanciranje študija v tujini, št.: 609-1/2016­1 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, najkasneje do: 13. oktobra 2016 do 12.00 ure. Vloga se šteje kot pravočasna tudi, če je oddana na pošti kot priporočena pošiljka v roku, ki je zgoraj naveden (upošteva se datum in ura navedena na poštnem žigu). Žan Podboršek, Dejan Zarić in Andrej Sande O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji predvidoma obveščeni v roku 30 dni od datuma za oddajo vlog. Pristojna oseba za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom: Irena Kosec, tel. 01/7247106, elektronski naslov: irena.kosec@menges.si. Datum: 2. 9. 2016 Številka: 609-1/2016-1 Franc JERIČ ŽUPAN Ikone kraljujejo na gradu Komenda na Polzeli Likovniki še niso na počitnicah, predstavljajo se na Polzeli V petek na prvi julijski dan smo se član in 16 članic Li­kovnega društva Mengeš v sklopu praznovanja 20. oble­tnice obstoja društva na gradu Komenda na Polzeli pred­stavili z likovno razstavo z naslovom »Ikona«. V prvem nadstropju čudovito prenovljenega gradu je na ogled 31 platen, ki ponazarjajo ikone, pod steklenimi tlemi pa so položene malce sodobnejše upodobitve angelov. Običaj­no so ikone naslikane na leseno ploščo, obstajajo pa tudi druge tehnike izdelave ikon. Razstavljene ikone so v prvi vrst velikih formatov, tehnika pa prikazana na svojevr­sten način. Dogodek je povezovala vodja likovne sekcije KUD Polzela Mojca Korošec. Po predstavitvi predsednice gostujočega društva Leonide Goropevšek je gospa Mojca prisotne na razstavi seznanila, da bo njihova sekcija v prihodnjem letu slavila lep jubilej, trideset let de­lovanja in upa, da bodo povabljeni v Mengeš, da se predstavijo. O delu likovne sekcije KUD in o Kulturno umetniškem društvu Polzela je spregovoril predsednik Marko Slokar. Obisk na razstavi so s svojo prisotnostjo počastili cenjeni gostje župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Igor Pungartnik ter podžupan občine Mengeš Bogo Ropotar. Župan Jože Kužnik in podžupan Bogo Ropotar sta na kratko pred­stavila svoji občini tako, da smo izvedeli marsikaj o lepotah in zna­menitostih kraja gostiteljice. Domačini pa so z zanimanjem prisluh­nili predstavitvi Občine Mengeš, ki jo je podal podžupan. Nato sta skupaj razglasila odprtje razstave. Za popestritev dogodka sta ob klavirski spremljavi Mirana Juvana zaigrala na violino mlada virtuoza Gal Juvan in Marjeta Banko pod budnim očesom violinske pedagoginje Anastazije Juvan. Za svoje nastope so poželi bučne aplavze. Na koncu smo si bili vsi enotni, da se nismo srečali zadnjič, temveč, da je to začetek naših druženj. Besedilo: Leonida Goropevšek Foto: Lojze Burja Geometrični, pločati origami – teselacija V juliju in avgustu so bile v MC Mengeš na ogled navdušujoče kreacije Jana Lonzarića, ki nas je s svojimi kompleksnimi ori­gamiji popeljal v svet japonske umetnosti. Jan Lonzarić se poleg origamijev ukvarja tudi z drugimi zvrstmi japonske in tudi evropske umetnosti. Njegovo fascinacijo nad umetnostjo prepogibanja papirja in ustvarjanja novih oblik dopolnjuje navduše­nost nad izdelovanjem temari krogel in čestitk v tehniki quilling. Temari krogle, podobno kot origami, izvirajo iz vzhodne Azije, ozi­roma Kitajske, za svoje pa jih je kmalu prevzela Japonska, ki jih je z masovno produkcijo vključila v lastno tradicijo. Temari so tradi­cionalno izdelane iz ostankov blaga starih kimonov, ki jih precizno prepletejo med seboj in tako ustvarijo geometrične oblike z mnogo detajli. Sprva so bile namenjene otrokom kot igrača, kmalu pa so se razvile v cenjeno obliko umetnosti. Za razliko od temari krogel in origamija, quilling tehnika izvira iz srednjeveške Evrope. V rene­sansi že močno razširjena, se je uporabljala za okraševanje verskih knjig. Menihi in nune so kose papirja zavihali in zvijali v raznorazne spiralaste motive. Kasneje je ta vrsta dekoracije postala kreativen hobi za aristokratske gospodične. Od naštetega so bili na razstavi na ogled origamiji. Avtor se veči­noma ukvarja z modularnimi origamiji in origamiji, narejenimi po principu teselacije. Narejeni iz enega ali več kosov papirja, zahteva­jo veliko mero zbranosti, natančnosti, potrpežljivosti in domišljije, predvsem pa časa. Potreben je kvaliteten, čvrst papir in pravilno izdelana osnovna mreža. Jan Lonzarić večino idej in navdihov naj­de na spletu ali v knjigah. Zanimajo ga kompleksnejše in čim bolj matematične teselacije, ki jih izdela v različnih velikostih in barvah. Prevladujejo trikotniki, zvezde, petkotniki in ostali geometrijski liki. Zaradi svoje tridimenzionalne strukture tovrstne origamije pogosto hranijo v steklu, skozi katerega pronica svetloba. Svetloba z različ­no intenzivnstjo pronica skozi plasti papirja in tako polepša pogled na delo in daje občutek čarobnosti. Navkljub natrpanemu urniku in mnogim hobijem, Jan Lonzarić naj­de čas za tovrstno ustvarjanje. Svoja dela po večini hrani doma, ob posebnih priložnostih pa jih podari družini ali prijateljem, najraje čestitke ali temari krogle. Po zaključku študija biokemije in doktorata iz biomedicine se pre­težno ukvarja s sintezno biologijo in jezikoslovjem, zanimajo pa ga tudi ostala znanstvena področja in gojenje afriških vijolic. Za nameček je potrebno omeniti še njegovo intenzivno ukvarjanje z LGBT aktivizmom in znanstvenim skepticizmom. V okviru društva Kvartir se aktivno ukvarja s slabše vidnimi identitetami in temati­kami znotraj LGBT skupnosti, aseksualnostjo, biseksualnostjo in trasspolnostjo. Besedilo in foto: Maša Žekš Foto: Lojze Kalinšek, OŠ Mengeš Medsezonsko obdobje Mengeške godbe Mengeška godba zaključuje staro igralno sezono in hkrati vstopa v novo, že 133. Pred začetkom poletnih počitnic smo bili godbeniki zelo dejavni, zato smo si v juliju in avgustu pri­voščili malo pavze, zdaj pa že s polnimi pljuči hitimo novim glasbenim izzivom naproti, saj nas do konca koledarskega leta čaka še veliko nastopov. V juniju smo se z inštrumenti v spremstvu glasbenih prijateljev ter družin­skih članov odpravili v hribe. Na planini Rzenik smo 17. junija otvorili grb ob 25. rojstnem dnevu naše države, odigrali sveto mašo, nato pa je sle­dilo še nekaj skladb iz našega tradicionalnega repertoarja ter seveda dru­ženje v prijetnem okolju. Odmevnejši nastopi pred poletnim oddihom so bili še igranje na slovesni posvetitvi zvonov v Zalogu pri Ljubljani, skupno igranje z Godbo Domžale in pevko Nušo Derenda na odprtju novega zelo pomembnega objekta v podjetju Lek Mengeš, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier ter ugledni gostje iz Švice ter sodelovanje pri procesiji v ljubljanski stolnici in krajši koncert na Prešernovem trgu. Avgusta smo zaigrali tudi v Topolah ter na glavnem odru Festivala Kamfest v Kamniku. V prvih septembrskih dneh smo zopet pričeli z rednimi torkovimi in če­trtkovimi godbenimi vajami, pred nami pa je tudi veliko število nastopov tako doma kot širom Slovenije. Vabimo Vas, da več o naših prihajajočih nastopih preberete na naši Facebook in spletni strani. Besedilo: Maja Keržič Foto: D. L. Veterani Mengeške godbe in Slovenski muzikantje Na letošnjem velikem spomladanskem kmetijskem sejmu v Komendi, ki je potekal od petka, 8. aprila do nedelje, 10. aprila so na zadnji dan sejma nastopili tudi Veterani Mengeške godbe, ki so veliki šotor na parkirišču hipodroma, v katerem se skozi vse tri dni predstavljajo mladi, še neuveljavljeni narodnozabavni ansambli, napolnili do zadnjega kotička. Ljudje so jim za vsako zaigrano skladbo podali velik aplavz. Po končanem nastopu sva z dirigentom veteranske sekcije Janezom Perom malo pokramljala in tako dorekla, da bodo Veterani Menge­ške godbe nastopili tudi na velikem jesenskem kmetijskem sejmu v Komendi pod velikim šotorom na parkirišču hipodroma, in sicer v nedeljo, 9. oktobra ob 16. uri. Vikend odlične glasbe v Begunjah Zadnji vikend v avgustu je v Begunjah na Gorenjskem potekal Na­rodnozabavni vikend, katerega organizator so bili člani ansambla Veseli Begunjčani. Vikend odlične glasbe, veselja in smeha je bil resnično nepozaben, saj, kot so nam rekli Veseli Begunjčani, bo takšnih vikendov še veliko. Na omenjenem vikendu so nastopi­li tudi legendarni Slovenski muzikantje, ki v letošnjem letu pra­znujejo visok slavnostni jubilej, 50-letnico ali po »muskontarsko« rečeno pol stoletja glasbenega delovanja. Legendarne Slovenske muzikante boste lahko slišali tudi na jesenskem kmetijskem sejmu v Komendi, in sicer pod velikim šotorom na parkirišču hipodroma v nedeljo, 9. oktobra ob 15. uri. Tridnevni glasbeni program na jesenskem kmetijskem sejmu v Komendi pod velikim šotorom na parkirišču hipodoma bo povezoval Aljaž Oberkrainer. Besedilo in foto: Aljaž Miklavčič Mengeška godba na Kamfestu V petek, 19. avgusta 2016 je Mengeška godba pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja nastopila na Festivalu Kamfest v Kamniku, kjer je že tretjič ponovila tematski koncert, Rock koncert, s katerim je navdušila množico obiskovalcev, ki se je kljub deževnemu vremenu zbrala pod odrom. Glavni oder na kamniškem malem gradu, na katerem so v prvih dneh festivala igrali Dan D, Katalena in podobni znani sestavi, je zasedla do zadnjega kotička. Prav tako je bil termin eden najbolj obiskanih na letošnji kamniški celotedenski prireditvi. Na koncertu so tokrat z godbo svetovne glasbene uspešnice preigravali kar trije kitaristi, poleg stalnega člana še Matej Humar in solist Gašper Krž­manc. Odlično predhodno sodelovanje smo nadaljevali s povezoval­cem koncerta, radijcem in odličnim poznavalcem rocka, Gregorjem Budalom. Ta je za piko na i z godbo kar dvakrat zapel. Skoraj dvourni glasbeni spektakel je navdušil staro in mlado predvsem pa upravičil zaupanje organizatorjev in podjetja Elektrina, pokrovitelja koncerta. Naš v rokovske ritme obarvani koncert bomo seveda kmalu pono­vili, in sicer v nedeljo, 25. septembra ob 16.30 pod šotorom na 24. Sejmu v Mengšu. Na spletnem portalu Youtube je tudi nekaj posnetkov, celoten koncert pa imamo tudi posnet. DVD-je in prav tako tudi črne »Rock Mengeška godba« majice lahko dobite pri godbenikih. Besedilo: Maja Keržič Foto: Matic Maček S klarinetom zmagala na državnem tekmovanju Kika Szomi Kralj, 11-letna šolarka in nadarjena glasbenica iz Mengša, je na letošnjem TEMSIGU, največjem tekmova­nju glasbenikov v naši državi, ki ima tudi največji pomen v širšem prostoru, zmagala v kategoriji klarinet. S septembrom je začela obiskovati Glasbeno šolo Domžale in to že sedmo leto. Od predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice z Lauro Medved Šemrov je napredovala v razred klarineta pri Karlu Leskovcu, kjer je dve leti najprej igrala kljunasto flavto. V minulem šolskem letu je končala 4. razred klarineta pri Dimitriju Ledererju, ki ga sicer poznamo kot kapelnika Mengeške godbe. Od leta 2012 je članica pevskega zbora Črički na oddelku v Men­gšu, ki ga vodi Andreja Polanec, kjer jo pogostokrat srečamo v vlogi solistke. Leta 2014 je za madžarski album glasbene skupine Kontrabant prispevala spremljevalni vokal in se na dveh pesmih predstavila kot glavna vokalistka. S taisto skupino je v živo nastopi­la na oddaji Sobotna iskrica na Radiu Ognjišče, v Kulturnem domu Lendava in na ljubljanskem Trnfestu ter na raznih dobrodelnih kon­certih in odprtjih razstav. Leta 2015 je bila najmlajša udeleženka 36. tradicionalnega pole­tnega godbenega tabora Zveze slovenskih godb, kjer je kot članica orkestra Musica Creativa nastopila na koncertu v Avditoriju Porto­rož, ki smo ga v celoti lahko spremljali na RTV-Slovenija. V letošnjem letu je z igranjem klarineta osvojila zlato priznanje na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Logatcu, istočasno pa ji je žirija podelila posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na 45. tekmovanju TEMSIG, ki je sledilo, je kot prvo­nagrajenka v svoji kategoriji prejela zlato plaketo. Dosegla je tudi zavidljivo število točk, kar 98,33. Poleg tega je Kika Szomi Kralj prvo mesto dosegla tudi na mednarodnem tekmovanju pihalcev v srbskem Požarevcu, kjer so ji prisodili 99,33 točk. »Ko bom velika, bom klarinetistka,« pravi Kika Szomi Kralj. Enaj­stletna Mengšanka, ki je v začetku septembra začela obiskovati 6. razred osnovne šole, ima pred seboj še lepo glasbeno kariero. Še naprej bo vestno hodila v glasbeno šolo in sodelovala v Mladin­skem pevskem zboru Črički, z veseljem pa bo sodelovala v Pihal­nem orkestru Glasbene šole Domžale. Za uspehe na tekmovanjih ji iskreno čestitamo! Besedilo: Primož Hieng Obvestilo dijakom in študentom Sofinaciranje s strani občin Dijaki in študenti, ki ste upravičeni do dodatnih popustov oziroma sofinanciranja s strani občine Kamnik, občine Mengeš, občine Lukovica, občine Moravče in občine Trzin boste lahko znižano ceno od 31. 8. 2016 dalje uveljavljali že ob nakupu IJPP vozovnice na prodajnih mestih družbe KAM-BUS, in sicer sta to prodajni mesti AP Kamnik in Alpetourjeva poslovalnica v Domžalah. Lahko pa vozovnico kupite tudi na ostalih prodajnih mestih, kot ste bili vajeni do sedaj (AP Ljubljana, ŽP Ljubljana, ŽP Domžale, razen ŽP Jarše, ki IJPP vozovnic ne prodaja). V kolikor boste vozovnico kupili na ostalih prodajnih mestih, boste občinske popuste za september lahko uveljavili naknadno, in sicer na prodajnem mestu AP Kamnik ali v Alpetourovi poslovalnici v Domžalah. Za uveljavitev boste morali blagajniku povedati vaš EMŠO ali pa številko vloge. V kolikor ste vozovnico že kupili, lahko popust uveljavite naknadno. Priporočamo, da to storite po navalu prodaje (od 10. 9. dalje in najkasneje do 20. 9. 2016, ko bo prodaja za september zaključena). Dijaki, ki ste kupili mesečno vozovnico, lahko popust uveljavite pri nakupu za oktober. Ko bo aplikacija IJPP za prodajo vozovnic dopolnjena tudi na ostalih prodajnih mestih, pa vas obvestimo. Lepo vas pozdravljamo in prosimo za razumevanje. KAM-BUS d.o.o. Hudomušni in vedno nasmejan Srčkov Franci, kakor pravijo Franciju Gabrovšku, je letos zopet prišel v rodni kraj, Men­geš. Ima lep spomin na svoje otroštvo, a ga je življenska pot skupaj z družino odnesla v Ameriko. Danes živi v ZDA, zvezni državi Ohio in se še vedno redno vrača v Slovenjo. Pred leti je s svojo družino nekaj mesecev celo živel v Lju­bljani, da je otrokom in ženi razkazal lepote Slovenije. Kakšni so vaši spomini na mladost, ko ste še živeli v Sloveniji? Rodil sem se v Ljubljani. Ko sem imel pet let, sem prišel v Mengeš živet k moji stari mami Tereziji Osredkar, ki je stanovala na naslo­vu 109 Veliki Mengeš. Tu, v Mengšu, sem živel sedem let in nare­dil osnovno šolo, ki je takrat trajala štiri leta. Nato sem nadaljeval šolanje na Osmi državni gimnaziji za Bežigradom. Prva štiri leta je bila mala in potem velika matura. Gimnazijo sem obiskoval sedem let. Nato sem se vpisal v vajeniško šolo na področju usnjene ga­lanterije, ki sem jo obiskoval eno leto, leta 1956 pa sva šla skupaj z mamo Kristino v Ameriko. Brat Janez, ki je delal stomatološko šolo, je ostal doma, saj je moral najprej odslužiti vojaški rok, ki so ga takrat služili že pri sedemnajstih letih. Po vojaščini je še eno leto delal in se nama nato pridružil v Ameriki. Spomini na otroška leta so vedno najbolj živi. Kakšno otroštvo ste imeli v Mengšu? Na Mengeš imam zelo lep spomin in se prav zato tudi rad vračam. Se spomnite kakšne zanimive otroške prigode? Stric je imel okusno salamo spravljeno v svoji shrambi. Jaz in sosedov Cene sva pod pragom našla ključ in odprla vrata, šla v špajzo, odrezala polovico salame in kruha, drugo polovico , ki sem jo obesil nazaj, pa sem malce obgrizel. V špajzo sva zaprla mačka Mukija, ki je bil na koncu obdolžen, da je požrl pol sala­me. Nato sva s Cenetom šla na bližnji kozolec in se gostila. Ker sta bila stric in teta brez otrok in imela mačka Mukija zelo rada, se je vse skupaj srečno končalo. Leta 1952 ste odšli v Ameriko. Kakšen je bil takrat Mengeš? Takrat je bilo v Mengšu okoli tri tisoč prebivalcev z okoliškimi vasmi vred. Center je bil pri cerkvi, v Velikem Mengšu, kjer je stal kip Marije. Kraj še ni imel vodovoda. Ceste so bile v prahu. Dva­krat na dan je vozil redni avtobus skozi Mengeš in zaprašil vsa okna. Avtomobilov še ni bilo prav veliko, mogoče kakšen motor in nekaj koles. Kasneje sem tudi jaz hodil iz Ljubljane v Mengeš s kolesom. Kaj pa mengeški jezik? Ste ohranili posebnost tukajšnje govo­rice? V Mengšu imajo ali so imeli čisto svojo govorico. Ko ljudje dobijo demenco (smeh), začnejo govoriti svoj jezik: »Daj mi tistle vne, da bom jest uhka mal poangavu« ali »Mama je rekva in mama je šuva.« Zakaj se je vaša družina odločila za odhod čez lužo? Moj oče Valentin je že bil v Ameriki, kamor je odpotoval leta 1945, po koncu druge svetovne vojne. Bilo je maja meseca, ko je zapustil dom, a je v Ameriko prišel šele štiri leta kasneje. Meje so bile zaprte in so se za emigracijo odprle šele 1949. leta. Vmes pa je bival in delal v Italiji. V katero ameriško mesto je oče prispel? Oče je bil v Clevelandu. Tam je bilo največ Slovencev v Ameriki. Takrat je v cerkvi, ki je večja kot mengeška, maševalo kar pet duhovnikov. Ali vam je bilo težko iti v Ameriko? Iti tja ni bilo težko. Toda prvo leto, če bi imel denar, bi prišel na­zaj. Nisem znal jezika, nisem imel prijateljev in ni mi bilo lahko. Ko sem prišel v Ameriko, v slovensko sredino, so mi rekli, da sem čisto po titovsko vzgojen. Ko pa sem po dvajsetih letih prišel nazaj v Mengeš, so zopet očitali, da bi bil čisto v redu fant, če me ne bi čisto pokvarili v Ameriki. So bili tamkajšnji Slovenci le izseljenci, ki so zapustili Slovenijo po drugi svetovni vojni? Ko sem prvo leto prišel v Ameriko, sem spoznal stare naseljence, ki so prišli tja že pred prvo svetovno vojno. Med priljubljenim balinanjem so me vprašali, od kod sem. Dejal sem, da sem iz Ljubljane in so me gledali kot svetovno čudo. Takrat, ko so oni migrirali, je bilo mesto prepovedano za ljudi iz vasi. In tudi s trebuhom za kruhom so večinoma odhajali ljudje iz vasi. Včasih je v mestu, kot je na primer Ljubljana, živela elita in selitve iz vasi v mesto so bile dovoljene le s posebnim dovoljenjem, ki se mu je reklo »dobovnica«. V tujini ste morali poskrbeti zase in družino. Kakšna je bila vaša poslovna pot? Tam sem se izučil za zobotehnika in ustanovil svoj laboratorij Parker dental laboratorij. Imel sem zaposlenih dvajset tehnikov in to sem delal štirideset let. Med zaposlenimi so bili Hrvati, Srbi, ena Kitajka, Romun, Nemka in prav nobenega Slovenca. Ta pa­noga ni bila povezana z znanjem, ki ga imajo Slovenci, zato med tehniki ni bilo Slovenca. Imate svojo družino. Koliko so že stari vaši otroci? Najmlajša hči je dvanajstletna Emi. Imam sina Markota, ki je star sedeminštirideset, in hčer Natašo, ki je stara dvainštirideset let. Nataša živi v Kaliforniji, ostala dva pa v Clevelandu. S čim pa se je ukvarjal vaš brat? Brat Janez je od mene starejši sedem let. Julija je bil star triino­semdeset let. V Ameriki je delal z elektronskim mikroskopom, na področju raziskav v medicini. Bil je stomatolog, a mu niso pustili, da bi imel prakso s tega področja. V Ameriki imajo v tej panogi zelo močan sindikat. V Slovenijo redno prihajate. Koliko časa boste ostali? V Slovenijo sem prišel 12. junija in grem 12. julija nazaj. Do se­daj sem hodil vsako leto, a mislim, da ne bom več zmogel. Imam tudi hišo v Lovranu, saj sem v Opatiji spoznal današnjo ženo Davorko. To je bilo leta 1999. Se v Sloveniji kdaj srečate tudi s kakšnimi sošolci in znanci? Leta 2001 smo imeli 55-letnico prvega razreda v Mengšu. Med njimi je bilo kar nekaj izseljencev; ena je bila iz Nemčije, druga iz Kanade … Bivša sošolka ni mogla verjeti, da se je ne spomnim: »Vedno si mi s palčko dvigal krilo.« In sem ji odgovoril: »No, mo­goče bi te spoznal, če bi ti še enkrat dvignil krilo.« Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Prigode otroštva Bakrena kugla V Ljubljani smo živeli poleg železnice in tam je bila vedno priložnost, da se kakšna zadeva »odšravfa« s kakšnega vagona. Ko smo peljali nabrano robo na odpad, so bile na njem na obeh straneh gore odpadkov. Med njimi opazim veliko bakreno kroglo. Vržem jo na voz in gremo skupaj z vso robo na »vago«. Človek pri »vagi« se zagleda v »kuglo«, njegov kolega pa jo zagrabi in jo vrže daleč med odpadke ter reče: »Ta »kugla« je bila na »vagi« že desetkrat.« In je na koncu vseeno plačal zanjo. Priljubljeno rabutanje Zvečer smo pogosto šli na sosedove češnje. Ko smo se najedli, smo začeli vpiti, da nas je slišal lastnik. Ta je nato pritekel in preklinjal. Prigoda o »hilzni« Otroci smo radi zbirali železo in baker ter zbrano vozili na odpad v Domžale. Kot otrok sem bil kapitalist (smeh). Enkrat mi je sosedov fant je ukradel mitraljezevo »hilzno« in jo dal sosedovemu vajencu, ki se učil »špenglarije«, da bi iz nje naredil vazo. Tako sva z vajencem barantala, da mi je v zameno za »hilzno« dal velik kos svinca. Mislil sem si, da bo to dobra kupčija in da bo to na odpadu več vreden. Nato sem svinec odpeljal na odpad, tam pa so mi rekli, da je ta svinec neki gospod Premk kupil pred dvema dnevoma. Ga bodo pa vprašali, kako je s tem. In če ni njegov, bom naslednji dan dobil denar. In seveda je prišlo do spora. Vajenec je rekel, da meni svinca ni dal. Ne vem, kaj je bil končen rezultat dogovarjanja in komu so verjeli, toda vem samo to, da jaz na koncu nisem dobil denarja in ostal brez »hilzne«. Bi se vendarle dalo kaj narediti? (drugič) V julijski številki Mengšana 2014 sem pod tem naslovom predstavil izjemno težke razmere, ki jih občutijo občani ob glavni prometnici skozi Mengeš zaradi nenormalno poveča­nega prometa motornih vozil. Gre predvsem za tranzitni to­vorni promet. Minili sta dve leti, zato je primerna priložnost za krajšo oceno stanja. Najprej moram izraziti veliko razočaranje nad pišmevuhovskim, ignorantskim odnosom pristojnih organov in oseb v naši občini do mnenj, pobud ali vprašanj, ki jih postavljamo občani. Tako kot v dru­gih primerih je bilo tudi v mojem enako: nobenega odziva, zavrnitve, potrditve ali kar koli že. Problemi, ki sem jih izpostavil, zadevajo veliko občanov, zato bi človek pričakoval, da bo občinsko vodstvo z veseljem izkoristilo priložnost in že v naslednji številki povedalo, kaj vse počne, da bo občane rešilo težav. Saj zato je bilo izvoljeno, ne? A je o komuniciranju z občani očitno drugačnega mnenja. Pač, da je nepotrebno. Ključnega pomena za rešitev nemogočega stanja v prometu skozi Mengeš je še vedno dokončanje obvoznice. Razen dveh obvestil v Mengšanu (oktober 2015 in junij 2016), da se je župan skupaj z župani sosednjih občin udeležil sestankov in srečanj na pristojnih državnih organih, o nujnosti dokončanja obvoznice ni bilo zapisane­ga ničesar. Oktobra lani je bilo menda celo zmenjeno, da bo DARS proučil predloge županov o omejitvi tovornega prometa skozi naselja. Lepo bi bilo, če bi izvedeli, kaj bo DARS ukrenil, če sploh bo kaj. Glede na to, da Mengeš najbolj občuti izjemno negativne posledi­ce prometa, bi pričakovali, da bo v občini vzpostavljeno 'obsedno' stanje. Sodelovati bi morali vsi: občinski svet, uprava z županom na čelu, občani. Imeti bi morali poseben načrt aktivnosti, občani bi morali biti o izvajanju mesečno obveščeni. S primerno odločnostjo bi državnim organom pokazali, da mislimo resno. Grožnje o zapori ce­ste (in dejanska zapora) so le ena – in to skrajna – možnost. So pa še druge, ki imajo podlago v predpisih. Na primer: meritve osnih priti­skov, meritve hrupa, meritve škodljivih delcev v zraku zaradi izpušnih plinov, meritve prekoračenih hitrosti, meritve gostote prometa ... Vse meritve bi pokazale krepko preseganje dovoljenih stopenj. Dokazati bi se tudi dalo, da cestišče na Prešernovi sploh ni primerno za tak tovorni promet, ker ne dopušča varnega srečevanja tovornjakov, ob tem pa predstavlja še resno omejevanje pravic pešcem in kolesarjem za varno uporabo pločnikov in pravice otrok do varne poti v šolo. Le odločne akcije in stalni pritiski bodo dali državnim organom vedeti, da je dovolj besed in da so potrebna dejanja! Pa obstaja taka odloč­nost v naši občini?? Še dve nelogični zanimivosti bi omenil. Čeprav je delno zgrajena ob­voznica Kamniški cesti 'odvzela' najmanj tri četrtine prometa, pro­metni znak na križišču to cesto še vedno označuje kot prednostno. Pred semaforjem z rdečo barvo na tej cesti čakajo največ trije osebni avtomobili, Prešernova in celo Gorenjska cesta pa 'pokata po šivih' zaradi hrumečih tovornih velikanov, ki z izpušnimi plini 'pomagajo' k boljšemu zdravju potnikom v osebnih vozilih, pešcem in kolesarjem ter stanovalcem obcestnih hiš. Zakaj je torej Kamniška še vedno prednostna? Druga zanimivost se nanaša na nadvse koristno pro­metno signalizacijo na križišču Veselovega in Aljaževega nabrežja s Kamniško cesto. Zakaj je ni še na križišču Veselovega nabrežja z Gorenjsko cesto? Tu se pogosto dogajajo prometne nesreče, o eni priča porušena ograja ob hiši pri mostu. V prejšnjem zapisu sem omenil še parkirišče za »mega« tovornjake ob stavbi bivšega Hidrometala. V veliki večini nosijo oznako »Klemen transport«, med njimi pa so tudi z oznako Mercator, Union, Laško. Zjutraj in zvečer povečujejo prometni kaos na cesti in križišču s cesto proti Topolam, v 'prostem' času pa s parkirišča občasno v Pšato spu­ščajo tekočino zelo sumljivega videza. Zadnje čase pa so med ljudmi zaokrožile govorice, da bo Klemen transport povečal parkirišče in zgradil novo. Gradbena mehanizacija na tem področju dokazuje, da se res nekaj dogaja. Odšel sem na 'ogled' in odkrilo se mi je pravo gradbišče v dolžini nekaj sto metrov ob Pšati. Strašljivo spoznanje: ob Pšati, v sklopu območja zelenih, parkovnih in rekreativnih povr­šin bo prostor za 200–300 tovornjakov, ki bodo onesnaževali okolje, prometne razmere pa spravili preko meja znosnega in razumnega!!! Iskal sem tablo, ki je običajno nameščena ob gradbiščih s podatki o objektu, investitorju, uradnih osebah ... Ni je bilo. Torej črna gra­dnja?! Neuradne informacijo so to potrdile. Uradni organi pa, kot da se ne dogaja nič. Poleg tega prostorski načrt takega objekta sploh ne predvideva. Gre torej za kaznivo dejanje? Vse kaže, da z izboljšanjem razmer še nekaj časa ne bo nič. Name­sto dokončanja obvoznice bo očitno veliko prej zgrajeno veliko parki­rišče za veletovornjake. Izčrpna pojasnila o izpostavljenih vprašanjih so nujna. Zaskrbljenih občanov, ki vsak dan preživljamo stresne raz­mere, je veliko. Preveč, da se jih lahko ignorira. Besedilo: Branko Lipar Foto: Marko Zakrajšek KOLESARSKO DRUŠ TVO ROG KOLESARSKA DIRKA 5. VELIKA NAGRADA OBČINE MENGEŠ NEDELJA,2.10.2016od 9.00 v MENGŠU POTEK TEKMOVANJA 9.00 START REKREATIVNE DIRKE in 9.30 START DIRK ZA POK AL SLOVENIJE – kriterijske dirke OBČINSKO PRVENSTVO Dolžina proge: 15km -15 krogov kategorije: -moški : do 30 let, do 40 let, do 50 let, nad 50 let -ženske: do 30 let, nad 30 let kategorija: dečki C / deklice B in C dečki B / deklice A dečki A / deklice B Mlajši mladinci Starejši mladinci število krogov 12 15 18 24 30 + vzpon na Mengeško kočo dolžina 12.000m 15.000m 18.000m 24.000m 32.000m pričetek tekmovanja 9.30 10 min po cilju C 10 min po cilju B 10 min po cilju A 10 min po cilju Ml.mladincev 14.00 RAZGLASITEV ZMAGOVALCEV Mladi mengeški kolesarji Trasa dirke Kolesarsko društvo Mengeš bo v sodelovanju s Kolesarskim POKROVITELJI PRIREDITVE društvom Rog, v letu 2016 že petič zapored organiziralo kolesarsko tekmovanje» 5. VN OBČINE MENGEŠ« na katerem OBČINA MENGEŠ bodo nastopili najboljši slovenski mladi kolesarji in kolesarke. Tekma bo zelo zanimiva tako za tekmovalce kot za gledalce, saj bo potekala v centru mesta na tisoč metrov dolgem krogu.