pncm ▼ |vwiuii Leto XXn., it 244 HiHilfcini, petek 17. oktobtMft4l-XK Cena cent. 70 Upravnifitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 0 — Telefon St 31-22, 31-23, 81-24. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana St 17.749. .ZKLJ UČNO ZASTOPSTVO sa Oglase Is Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicttš ftaflana SJL, Milano Izhaja vsak dan NaroCnlna znata mesečno L sa inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica *t i, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARlA ESCLUSTVA per la pubbUdtA dl provenienza Italiana ed estera: Unione PubbHciti Italiana S. Milano Perdite nemiche a Gondar Reparti del caposaldo di Culquabert hanno disperso elementi nemici — Sul fronte di Tobruk scontri Savorevoli alle nostre truppe — Un sommergibile britannico affon- dato nel Mediterraneo II Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in data 16 ottobre 1941-XIX U seguente bollettino di guerra N.o 501: In Africa settentrionale, sul fronte di Tobruk, scontri favorevoli alle nostre truppe; elementi meccanizzati nemici sono stati colpiti dal tiro d'artiglieria; opere e baraccamenti della piazza sono stati bom-bardati dalTaviazione. NeIl'Africa orientale, un improviso at-tacco contro le nostre posizioni del capo- saldo dl Ualag (Gondar) č stato netta-mente respinto. L'awersario ha subito perdite notevoll. Reparti del caposaldo dl Culquabert hanno disperso ed inflitto perdite ad elementi nemici che tentavano avvicinarsi alle nostre risorse idriche per danneg-giarle. In Mediterraneo un sommergibile britannico 6 stato affondato da nostre unita adibite alla caccia del naviglio subacqueo Sovražne izguba pri Gondariu Oddelki posadke pri Cul^uabertu so razpršili sovražne sile — Na bojišču pri Tobruku za naše čete ugodni spopadi Britanska podmornica potopljena v Sredozemlju Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 16. okt. naslednje vojno poročilo št. 501: V severni Afriki, na bojišču pri Tobruku, za naše čete ugodni spopadi; mehanizirane sovražne edinice so bile zadete s topovskimi streli; naprave in taborišča v utrdbi so bila bombardirana po našem letalstvu. V vzhodni Afriki je bil gladko odbit nenadni napad proti našim postojankam posadke pri UaSagu (Gondar). Sovražnik je utrpel večje izgube. Oddelki posadke v Culquabertu so razpršili sovražne elemente in jim prizadeli izgube, ko so se skušali pribl žati našim vodnim virom z namenom, da bi jih poškodovali. V Sredozemlju so naše edinice, dodeljeni lovu na podmorsko brodovje, potopile angleško podmornico. Podrobnosti o potopitvi angleške bope ladje in krlžarke v Sreteiftilju Rodos, 16. okt. s. V 499. vojnem poročilu je bilo objavljeno, da so italijanska torpedna letala v ponedeljek z velikim uspehom napadla angleško vojno brodovje na vzhodnem Sredozemskem morju. Pri tem napadu je sodelovalo več starih, preizkušenih letalcev, ki so se udeležili že cele vrste takih podvigov. V ponedeljek zjutraj so izvidniška letala z rodoških oporišč opazila angleško vojno brodovje severno-zapadno od Aleksandrije. Proti poldnevu so torpedna letala prejela nalog, da jih napadejo. Takoj so krenila na pot tri letala, ki so dejansko kmalu izšle dila sovražno formacijo, sestavljeno iz dveh bojnih ladij, nekaj lO.OOOtonskih kri-žark in več rušilcev. Na čelu formacije sta bili dve križarki, ki sta jima sledili obe vojni ladji. Nazadnje je bilo v vrsti več križark in rušilcev, ki so bili razvrščeni v polkrogu okrog formacije. Letala so skupino vojnih ladij napadla tako, da jim je solnce sijalo v hrbet. Na ta način jih sovražnik ni tako kmalu opazil. Približala so se ladjam na 600 m in manj. Tedaj so jih s sovražnih ladij obsuli s silnim ognjem. Letala pa so sprožila svoja torpeda proti sredi in koncu formacije. Peta ladja v skupini, neka velika vojna ladja, o kateri so znamenja na njej kazala, da je bil na njej poveljujoči admiral, je bila zadeta v sredo. Takoj se je dvignil z nje velik steber vode in dima. Dim je docela obdal ladjo, tako, da nadaljnje opazovanje ni bilo mogoče. Drugi torpedo je zadel v sredo zadnjo križarko v skupini. Tudi z nje se je dvignil mogočen steber dima, ki se Je kmalu polegel okrog ladje. Vendar pa je bilo še opaziti, kako se je močno nagnila na stran. Kljub intenzivnemu zapornemu ognju sovražnega protiletalskega topništva je bilo eno samo letalo poškodovano, toda pilotu se je posrečilo vrniti se na oporišče. Do spopada je prišlo v precejšnji daljavi od letalskih oporišč. Sovražno brodovje je ščitilo nekaj lovcev, ki pa so prekasno intervenirali. Ves napad se je dovršil v manj kakor petih urah. Esm Pred odločitvijo v odnosih med Japonsko in Ameriko Japonska sedanjega stanja ne more več trpeti — Obnovljeno svarilo Moskvi in Washingtonu — Posveti vlade Tokio, 16. okt. (Domei.) Načelnik Informacijskega oddelka japonskega mornariškega ministrstva, kapitan bojnega broda Hideo širaide, je v razgovoru s predstavniki časopisja med drugim izjavil: »Navzlic največjemu prizadevanju japonske vlade so odnošaji med Japonsko in Zedinjenimi državami dozoreli do končne odločitve.« Zastopnik japonskega mornariškega ministrstva je nato poudaril, da je cesarska japonska vojna mornarica danes aktivnejša to močnejša kakor kdajkoli poprej in da je dokončala vse priprave, da bi se lahko znašla tudi v primeru najhujšega. Na koncu je Hideo širaide še pripomnil: »Usoda japonskega imperija je na kocki. Za japonsko vojno mornarico je prišla ura, ko se mora pripraviti na svojo nalogo.« Zastopnik vojnega ministrstva je zaključil svojo izjavo, rekoč, da se morajo Japonci pripraviti, da bo v primeru konflikta z Zedinjenimi državami japonsko ozemlje bombardirano. V popolno tajnost so zavita dela, ki ta čas zaposlujejo japonska ministrstva. Ve se samo, da vlada v političnih krogih velika aktivnost. V javnost prodro le sem pa tja kaka namigavanja, ker se v poučenih krogih omejujejo edinole na priznanja, da niso izključeni važni dogodki v najbližji bodočnosti. List »Asahi« v svojem današnjem uvodniku izjavlja, da Japonska ne bo mogla več dolgo čakati in da se bo morala kriza na Pacifiku rešiti tudi v primeru, da ostane Washington na svojem sedanjem intransigentnem stališču. Tokio, 16. okt. s. Kakor poroča »Okumin Simbun« je zunanji minister Tojoda opozoril vladi Zedinjenih držav in Sovjetske zveze, da je japonska vlada mnenja, da je prevoz ameriških vojnih potrebščin preko Condarona in skozi ožino Cošimo nedopusten. Obe točki spadata v območje japonskih voda. Japonska vlada, ki je podpisala trojni pakt, ne more ostati indife-rentna glede na tako postopanje tudi zaradi tega, ker bi se lahko ameriške dobave uporabile proti Japonski. Bolgarski službeni obisk na Madžarskem Budimpešta, 16. okt. s. Včeraj dopoldne je prispel v Budimpešto bolgarski ministrski predsednik Filov s svojo soprogo in večjim spremstvom na službeni obisk. Na postaji so ga sprejeli madžarski ministrski predsednik Bardossy z višjimi funkcionarji. Pri sprejemu so bili tudi italijanski poslanik Talamo, nemški poslanik Jazow, japonski poslanik Okugo, poslanika Rumunije in Slovaške ter odpravnika poslov finskega in slovaškega poslaništva. še v dopoldanskih urah je bil Filov v avdienci pri regentu Horthyju. Razgovor je potekel zelo prisrčno Snoči je Bardossy priredil večerjo v čast bolgarskemu državniku, ki se je je udeležilo mnogo visokih osebnosti. Predsednik Bardossy je v svoji zdravici opozoril na tradicionalno prijateljstvo med obema državama ter naglasi1., da vztrajata Madžarska in Bolgarija tesno ob strani Italije in Nemčije v borbi za zmago pravice. Filov mu je odgovoril v enakem smislu. Prijateljstvo med obema državama je globoko ukoreninjeno v zavesti obeh narodov, ki sta toliko trpela spričo krivic mirovnih pogodb po zadnji svetovni vojni. Obe državi sodelujeta v duhu trojnega pakta za zmago pravice v Evropi. Obisk Filova v Budimpešti bo trajal štiri dni. Listi so objavili celo vrsto dobrodošlic, v katerih naglašajo, da bo obisk bolgarskega državnika nedvomno še bolj utrdil prijateljske odnošaje med Bolgarijo in Madžarsko. Nacionalne aspiracije Madžarske, kakor tudi Bolgarije so sedaj izpolnjene. Oba naroda sta dolžna za to vso hvaležnost Nemčiji in Italiji. Zato bosta tudi zvesto sodelovala z osnima velesilama pri ureditvi novega reda v Evropi. Boji za utrdbe pred Noskvo Bitki pri Vjazmi in Brjansku se zaključujeta — Boji so se približali Moskvi že na loo km — število ujetnikov se je dvignilo na 560.000 Hitlerjev glavni stan, 16. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na vzhodu se že na več krajih vodijo borbe na okrog 100 km pred Moskvo potekajočo zunanjo obrambno črto sovjetske prestolnice. Važni mesti Kaluga in Kalinin, 160 km južnozapadno, odnosno severnoza-padno od Moskve, sta že več dni v naši posesti. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, se približuje dvojna bitka pri Brjansku in pri Vjazmi svojemu zaključku. V teku včerajšnjega dne so bile tudi v žepu severno od Brjanska obkoljene sovražne sile s krvavimi in težkimi izgubami za nasprotnika uničene. Čiščenje gozdnatega terena južno od Brjanska od ostankov tam obkoljenih in uničenih sovražnih armad je še v teku. Veliki del pri tej silni prodorni in obkoljevalni bitki udeleženih nemških čet je že prost za nadaljevanje operacij. Do sedaj je bilo zajetih 560.000 ujetnikov in javljenih 838 tankov in 4133 topov kot zaplenjenih ali uničenih. V borbi proti Angliji so bombardirala bojna letala v noči na 16. oktober vojaško važne naprave ob izlivu Humberja in na angleški južnovzhodni obali. Pri poletih angleških letal v Nemški zaliv in v zasedeno ozemlje ob Kanalu je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 20 sovražnih letal. Angleški bombniki so vrgli v pretekli noči v zapadni Nemčiji večje število eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki pa so povzročile samo škodo na poslopjih. Tri angleška letala so bila sestreljena. Angleško letalstvo je izgubilo v času od 8. do 14. oktobra skupno 85 letal. V istem času je bilo izgubljenih 10 lastnih letal. * Berlin, 16. okt. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je objavilo snoči naslednje posebno vojno poročilo: Obe bitki pri Brjansku in Vjazmi se zaključujeta. Včeraj so bile uničene sile, ki so bile obkoljene v žepu severno od Brjanska. Sovražnik je imel Izredno krvave izgube. Pri očiščenju gozdnega terena južno od Brjanska se nadaljuje borba z ostanki sovražnih armij, ki so bili tam obkoljene. Glavni del nemških sil, ki so bile angažirane v obeh velikih prodornih in obkoli-tvenih bitkah, se je že sprostil, tako, da lahko sodeluje pri nadaljnjih operacijah. Doslej je bilo ujetih 560.000 vojakov in oficirjev ter uničenih ali zaplenjenih 888 oklopnih vozov in 4.133 topov. Rumunsko napredovanje pri Odesi Bukarešta, 16. okt. d. Komunike rumun-skega vrhovnega vojnega poveljništva javlja, da so rumunske čete prebile obrambne črte Odese. Komunike pravi, da je sovražnik na vsej fronti na umiku. Od 8. ure dalje so v rumunskih rokah kraji Gnila, Ko-vo, Daljnik in Tabarcat. Rumunske čete še nadalje napredujejo. Stalin zahteva ulične boje v Moskvi Rim, 16. okt. s. Izrazito azijatski značaj boljševizma ter pomanjkanje slehernega človečanskega čuta se kažeta sedaj v novih odredbah -glede obrambe Moskve, ki prekašajo vse dosedanje uporabe Leninove prakse. Po poročilih, ki prihajajo iz Moskve iz raznih virov, iz zavezniških držav prav tako kakor iz nevtralnih in sovražnih, se Stalin spet peča z eno samo fiksno idejo: da bi dal zgraditi v Moskvi barikade, razdelil orožje vsem, tudi starčkom, ženam in otrokom, ter da bi skratka spremenil sovjetsko prestolnico v bojišče in žrtvoval nečloveško in brez haska, iz gole boljševiške in azijatske jeze nedolžno prebivalstvo. To barbarstvo in človeška brutalnost, ki sta nasprotni vsakemu Evropejcu, vrednemu tega imena, ga že sedaj povzdiguje anglosaška propaganda v ob'a-ke, ko govori o »moskovskih barikado h* Znano je, da nemška strategija nikdar ni mislila na zasedbo mesta, temveč samo uničenje sovjetske armade. Ogromen industrijski pomen Moskve Berlin, 16. okt. d. Kakor je bilo objav je-no s pristojnega mesta v Berlinu so povzročili napadi nemškega letalstva ns Moskvo v noči od torka na sredo veliko škodo na vojaško važnih objektih sovjetSK? prestolnice. Od bombnih eksplozij je bilo mnogo naprav porušenih Kaj značijo hudi nemški letalski napadi za uničevanje odpornosti boljševizma, se da najlažje ugotoviti na podlagi dejstva, da predstavlja Moskva s svojo okolico eno izmed treh velikih Industrijskih ln oboroževalnih središč Sovjetske unije. Glede nekaterih proizvodnih panog ima Moskva prav monopolno stališče. Na splošno predstavlja moskovski prostor osrednjo točko sovjetske Industrije železa in predelovanja kovin, Razen tega je Moskva najmočnejše središče vojne Industrije v vsej deželi. Na moskovskem prostoru je razen tega mnogo dragocenih surovin, med katerimi je po množini rjavi premog na prvem mestu. Delež Moskve na celokupni sovjetsko-ru-ski industrijski proizvodni znaša 20%. V posameznih industrijskih panogah pa je njen delež še mnogo večji. Tako n. pr. je v Moskvi koncentriranih 25°/« vse sovjetske strojne industrije. Tu sta dve izmed avtomobilskih tovarn, ki jih je samo troje v vsej Sovjetski uniji. Izmed mehaničnih in optičnih Jelavnic jih je v Moskvi koncentriranih nad polovico. V Moskvi ln okolici je 30% vseh v Sovjetski Rusiji instaliranih generatorjev za proizvodnjo električne energije. Razen tega so tu mnogoštevilne tekstilne tovarne, usnjarne ter podjetja živilske industrije. Iz Moskve črpa Sovjetska unija nad 50% vseh svojih letalskih sil ln dobršen del artilerijskega orožja. Nov letalski napad na Moskvo Berlin, 16. okt. d. Kakor javljajo s pristojnega mesta v Berlinu, so v noči od srede na četrtek močne skupine nemškega letalstva vnovič napadle Moskvo. Poglavitni napadi so bil; usmerjeni proti vojaškim objektom in industrijskim napravam sovjetske prestolnice. Zažigalne bombe so povzročile mnogoštevilne požare. Od rušilnih bomb je bila povzročena velika škoda na objektih vojne industrije. Sovjetsko poročilo priznava psraz Ankara. 16. okt. d. Kakor poročajo iz Moskve priznava sovjetsko-rusko vojno poveljništvo v komunikeju objavljenem v sredo ponoči, da so nemške čete na nekem mestu prebile sovjetsko-rusko obrambne črte ter da se je položaj na fronti znatno poslabšal Dotični odstavek sovjetskega vojnčga poročila se glasi: »V noči od 14. na 15. oktobra se je položaj ne zapadnem frontnem odseku znatno poslabšal. Nemško-fašistične čete so tamkaj vrgle v borbo veliko število tankov ter močne odrede motorizirane pehote ter so na nekem frontnem odseku prodrle skozi naše obrambne črte. Prisiljeni smo bili umakniti se s tega frontnega odseka.« Proglas moskovskega radia Berlin, 16. okt. d. Davi ob 7. uri je moskovska radijska postaja, sklicujoč se na sinočni uvodnik moskovske »Pravde«, razglasila, da se je Nemcem posrečilo prodreti na zapadni fronti. Nemške čete se nahajajo na dohodih v Moskvo in neposredno ogrožajo mesto. Na prebivalstvo in rdečo armado je bil izdan proglas, v katerem Je rečeno, da morajo prodiranje nemških čet zadržati in ustaviti. Proglas se končuje z besedami: »V teh težkih časih morajo vsi pokazati discipliniranost to pogum ter vztrajnost, dokler ne bo izvojevana končna zmaga.« Priznanje moskovskega lista Berlin, 16. okt. u. Iz vojaškega vira se izve, da se operacije na osrednjem odseku fronte razvijajo v smislu načrtov vrhovnega poveljstva. Čeprav so vremenske prilike neugodne, se prodiranje nemških čet nadaljuje to sovražnik si zaman prizadeva, da bi jih zaustavil. To priznava celo moskovska »Pravda«, ki je včeraj objavila, da sa je položaj na fronti v zadnjih 24 urah še poslabšal. Od severozapada in od jugozapada prodirajo nemške divizije mimo Kalinina to Orla proti Moskvi. List poroča, da prav na teh dveh točkah civilno prebivalstvo, skupno z delavskimi ln toženjerskimi bataljoni gradi nove obrambne naprave vzdolž zunanjega obrambnega obroča Moskve List pravi, da je sovjetsko glavno mesto pripravljeno odzvati se pozivu Kremlja to spremeniti Moskvo v ogromno trdnjavo. Pri Vjazmi uničene štiri armade Berlin, 16. okt. s. Iz pristojnega vira se doznava, da so bile na odseku pri Vjazmi uničene štiri sovjetske armade. Na odseku pri Brjansku pa se operacije približujejo svojemu koncu. Poslednji upor bo kmalu strt, nakar bodo ogromne nemške sile na razpolago za odločilno borbo za Moskvo. Na vsem področju okrog Brjanska to Vjazme je polno tavajočth sovjetskih vojakov, ki ne poslušajo več svojih oficirjev. Kakor je bilo javljeno v sinočnem izrednem vojnem poročilu, je bilo doslej zajetih na tem odseku 650.000 ruskih vojakov. Pričakovati pa je, da se bo število ujetnikov še povečalo. Goringo v nečak padel na bojišču Berlin, 16. okt. d. Berlinski listi objavljajo v svojih četrtkovih jutranjih izdajah junaško smrt nečaka nemškega letalskega maršala Hermana Gortoga. Padli Peter Goring je bil, dasi šele 19 let, že poročnik v neki letalski eskadrili. Odmevi sovjetskega poraza v anglosaškem svetu Komentarji In ugotovitve nemškega tiska — Vila ameriškega poslanika pri Moskvi — Sodba angleškega strokovnjaka — Izjave ministra Gdbbelsa Berlin, 16. okt. s. Nemški Usti ironično pišejo o namerah ameriškega veleposlanika Steinhardta, ki da baje ne bo zapustil Moskve. Gotovo je, poudarjajo v Berlinu, da ga bomo v tem pruneru osebno spoznali. Znano je namreč, da je Steinhardt najel še pred vojno kakih 30 km od Moskve vilo za dobo enega leta in da je postavil na razpolago svojemu osebju poseben avtobus, prav tako najet za eno leto. Vprašanje je le, ali bo mogel ameriški poslanik izkoristiti svoje najemninske pravice do kraja. V ostalem poudarjajo v Berlinu, da prinaša sleherni novi dan nova razočaranja onim, ki se predajajo utvaram glede razvoja na vzhodnem bojišču. Borba je tam dejansko že odločena, usoda boljševizma pa zapečatena. V tem pogledu navajajo v berlinskih krogih zlasti naslednja dejstva: Nemške čete stalno napredujejo, kar je včeraj priznal tudi vejaški strokovnjak angleške agencije Reuter, medtem ko sama sovjetska vojna poročila navajajo n. pr. Izpraznitev nekaterih mest, kakor Marjupolja Itd. Drugo važno dejstvo je. da je sovjetska vojska — skupno s 500.000 ujetniki pri Vjazmi to Brjansku — Izgubila v manj ko štirih mesecih nad 3 milijone vojakov kot ujetnikov. Ako se k temu številu prištejejo še mrtvi to ranjeni, je razumljivo, zakaj srečujejo nemške kolone na svojem pohodu vedno manj sovražnih divizij, ki bi bile še sposobne za borbo, saj gre sedaj po večini le za naglo zbrane rezerve brez prave vojne izvežba-nosti. Istočasno opozarjajo nekateri listi na izvajanje vojaškega strokovnjaka njujor-škega Usta »PM«, ki ni Nemcem naklonjen. Ta strokovnjak piše, da je nemogoče, da bi mogU Sovjeti dobiti od Amerike ta Anglije pomoč, ki bi bila vsaj v skromnem obsegu učinkovita. To, kar so doslej prejeli, ne pomeni skoro nič: tri ladje petroleja, en transport orožja ta streUva ter 120 letal starega tipa, vse to v enem mesecu. V bližnjih mesecih bo mogoče kvečjemu podvojiti aU potrojitl zgornje številke. Očitno je, da Je bil Hitler bolj spreten od Napoleona in Viljema. On je namreč najprej likvidiral Francijo, ta se je šele sedaj lotil Rusije. Za Ameriko bi bilo najbolje, ako mirno čaka na usodo Sovjetske utaje. Ni prijetno opazovati tragedije s prekrižanimi rokami, toda žal ni drugega izhoda. Nekaj tateresantnih ugotovitev o razpoloženju angleške javnosti pa katastrofalnih sovjetskih porazih, objavlja Ust »12-Uhrblatt«, ki navaja med drugim značilne izjave generala Fullerja, vojaškega so-trudnika lista »Evening Standard«. FuUer piše, da bi bilo prav, ako bi sovjetsko vrhovno poveljstvo odredilo izpraznitev Moskve to Donske kotline, preden bo to prepozno. Rusi so zagrešili veliko napako, ko so hoteli zadržati nemško napredovanje s tem, da so se vrgtt v krvave protinapade, ki so se izkazaU za brezuspešne, Imeli so pa za posledico žrtvovanje najboljših ruskih sil. Sedaj bi bilo treba, zaključuje general Fuller, rešiti vse, kar se še rešiti da. Vsi listi komentirajo izjave nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa na sestanku voditeljev narodno-socialistične stranke v Berlinu. Podčrtavajo zlasti njegove izjave, da ne bo mogla nobena blokada obubožati Nemčije, ker je že sedaj prednost Nemčije v pogledu surovin nasproti sovražnemu taboru ogromna. Sovražnik se je lahko prepričal, je Izjavil dr. Gobbels, da tretjega Rajha ni mogoče zlomiti niti vojaško, tati gospodarsko ta da Sovjetska Rusija ne razpolaga več z primernimi ofenzivnimi silami. Seveda je kljub temu mogoče, da se bodo preostale sovjetske divizije še nekaj časa obupno, toda brezuspešno upirale. Vojna proti Sovjetski uniji je že odločena, vendar ne še zaključena. Tudi v francosko-nemški vojni leta 1870/71 je bilo nekako tako. Po kapitulaciji pri Sedamu je bila borba že odločena, vendar je trajalo še nekaj mesecev, preden je bila dejansko zaključena. Vsekakor smatra nemški narod, da je sleherna nevarnost aU grožnja z Vz*"-'*" dokončna odpravljena. Sodba japonskega lista Tokio, 16. okt d. (Domei.) Vsi listi Japonske prestolnice objavljajo na prvem mestu poročila o nemškem napredovanju proti Moskvi. List »Japan Times and Adver-tisser« piše med drugim, da se bo Moskva izkazala enako odporno kakor Petrograd in Odesa, opozarja pa, da je resni položaj Sovjetske Unije v Angliji in Ameriki vZbu* dil bojazen, da Moskva trenotno ni dovolj močna, da bi mogla držati fronto proti Nemčiji. MUL »T.. Direttore Generale della Sanitš Pubblica a Lubiana Prodaja oblačilnih predmetov, obutve, mila in strojev Alle ore 12.10 del 13. corrente, prove-nlente da Roma, d arrlvato a Lubiana il Direttore Generale della Sanitž. Pubblica, Eccellenza Gr. Uff. Prof. Gianni Petragnani, accompagnato dal Comm. Dott. Grisolia, da altrl due funzionari della Di-rezlone stessa e da un Ispettore del-l'OJN.M.I. Alla stazlone erano a riceverlo il signor Ten. Dott. Vidossl, Segretario Particolare dell'Eccellenza l'Alto Commissario, il Dott. Cav. uff. Giovenco Luigi dell'Alto Commissarlato, il Medico Provinciale, il Direttore dell'Autotreno sanitario ed il Capo Ufficio della Vl.a Divisione. L'Eccellenza Petragnani sd 6 subito re-cato a far visita all'Alto Commissario col quale ha avuto un cordiale colloquio su problemi riguardanti la Sanitš, Pubblica. Alle ore 15 si ž recato all'Ospedale generale dl Lubiana ove ha visitato i vari Dne 13. t m. ob 12.10 je prišel iz Rima v Ljubljano generalni direktor Javne sa-nitetske službe Eksc. gr. uff. prof. Gianni Petragnani, ki so ga spremljali comm. dr. Grisolia, dva funkcionarja generalne direkcije in en inšpektor Nacionalne ustanove za materinstvo. Na postaji so gosta sprejeli g. por. dr. Vidossi, posebni tajnik Eksc. Visokega Komisarja, dr. cav. uff. Giovenco Luigi z Visokega Komisariata, pokrajinski zdravnik, direktor sanitetske avtokolone ter šef uradov VI. oddelka. Eksc. Petragrani se je takoj podal na obisk k Visokemu Komisarju, s katerim je imel prisrčen razgovor o vprašanjih javne sanitetske službe. Ob 15. uri je obiskal ljubljansko splošno bolnišnico, kjer se je zadržal v raznih od- Ammisslone alle Accademle dl Educazio-ne Fisica a Roma e Orvieto II Comando Generale della G.I.L. ha messo a dispoeizione del Comando Fede-rale dell'organJzzazione giovariile di Lubiana, perche siano destinati a giovani meritevoli, di disaggiata condizione fami-liare, un numero limitato di posti gra-tuiti per l'ammissione alla Accademia ma-schile di Educazione Fisica del Foro Mus-solini — Roma, e alla Accademia Femmi-nile di Educazione Fisica di Orvieto. Per ossere ammessi a tali Accademie occorre: non aver superato il 22° anno di etš. al 28 ottobre 1941-XIX, essere dota ti di regolare sviluppo organico (visus ugua-le all'intero in entrambi gli occhi); non essere mai stati espulsi da scuole o isti-tuti dello Stato; possedere uno dei seguen-ti titoli di studio: 1) diploma di maturitš. classica, 2) diploma di abilitazione magi-strale, 3) diploma di abilitazione tecnica rilasciato da un R. Istituto tecnico o commerciale, Industriale o agrario, 4) diploma di maturiUt artistica, 5) diploma rilasciato da un R. Conservatorio di Mu-sica, o Istituto musicale pareggiato ed eventualmente altro titolo di studio equi-vallente: infine appartenere alla Provincia di Lubiana. Gli interessati potranno avere tutti gli scliiarimenti presso il Comando Federale di via 3 Maggio 14. Washington, 16. okt. s. List »Chnago Tribune« komentira ameriško pomoč Rusiji s temile besedami: Edini rezultat dosedanje filosovjetske propagande v Zedinjenih državah bo opogumljenje komunistične stranke, da nadaljuje s svojim rušenjem ameriških institucij, kajti gl '.'Is vojnega gradiva, pa naj so na razpolago kakršnakoli sredstva za prevoz, je treba pripomniti, da ne bo doseglo v večjih količinah naslovnika, spričo pomanjkanja prometnih zvez. Zunanje politična komisija poslanske zbornice je odobrila načrt zakona o oborožitvi trgovskih ladij Zedinjenih držvv Plenum zbornice bo o tem predlogu razpravljal in ga verjetno odobril v petek. Protiintervencio^istično gibanje se med tem zelo širi. Značilen je rezultat javnega glasovanja med ameriško duhovščino glede Rooseveltove politike. V poštev je prišlo okoli 13.000 katoliških duhovnikov se-verao-ameriške republike. Nič manj kot 95 odstotkov se jih je izreklo proti vstopu Amerike v vojno. Od glasovanja so bili izkručeni škofje in vojaški duhovniki. Na ukaz vojaške oblasti je bilo te dni zaplenjenih 18 bombnikov, ki so bili prvotno namenjeni Peruju, sedaj pa so bili zaplenjeni, da se lahko odpošljejo kot ameriška letalska pomoč Rusiji. Ti bombniki so bili prvotno zgrajeni za Norveško in Nizozemsko. za vežbanje njihovih pilotov v Kanadi. Kasneje so norveške in nizozemske oblasti prodale te bombnike Peruju, ker si ta ni mogel nabaviti letal v Zedinjenih državah zaradi oboroženega spora z Ekvadorjem. Doznava se, da je sovjetska vlada ponudila finančno odškodnino vladi Peruja, ni pa še znano, ali bo Amerika ta letala odtopila direktno Rusiji, ali pa Angliji, ki naj bi jih nato Izročila Rusiji. Glede na postopek zaplembe pripominjajo v uradnih krogih, da ima vojaška oblast popolno pravico zaplembe slehernega vojnega gradiva v mejah Zedinjenih držav. Petrolejski transporti v Sovjetsko unijo New york, 16. okt. d. Kakor poročajo snočnji newyorški listi, je ameriški mornariški minister Knox na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da prihajajo transporti ameriškega petroleja reino v sovjet-sko-rusko luko Vladivostok na Daljnem vzhodu ter da ti transporti doslej nikakor niso bili moteni z japonske strani. Komunistična propaganda Washington, 16. okt. s. »Ch:cago Tribune« komentira najnovejšo kampanjo za pomoč Sovjetski zvezi in pravi: Eiini rezul- reparti e servizio annessl, ncmchfc H nuovo padiglione ove sono collocate le cliniche medica e chlrurgica universltarle. Alle 17 si 6 recato airistituto dTglene ove ha visitato 1 reparti: igienico, epide-miologico, batteriologlco, chimico, tecnico sanitario e guelli di medicina sociale e dl assistenza alle madri, al bambini e lat-tanti. In serata, in forma privata, ha visitato la Fiera. II giorno 14 alle ore 9 si č recato airistituto per la protezione sanitaria degll scolari visitando gli ambulatori oculistico, dentistico, otoringolaringoiatrico, antro-pologico, ortopedico e logopedico. Ovunque l'Eccellenza Petragnani, riee-vuto dai Direttori dei vari Istituti, si 6 interessato minutamente dei vari servizi dando le direttive per un maggiore per-fezionamento di essi. delkih in priključenih službah, ter novi paviljon, kjer sta zdravniška in kirurška klinika vseučilišča. Ob 17. uri se je podal v Higienski zavod. kjer je obiskal higienski, epidemiološki, bakteriološki, kemični, tehnični in sanitetni oddelek ter oddelke socialne medicine in pomoči materam, otrokom in dojenčkom. Zvečer je v zasebni obliki obiskal velesejem. Dne 14. ob 9. se je podal na obisk v Zavod za zdravstveno zaščito učencev, kjer je obiskal okulistični, dentistični, oto-ringolaringološki, antropološki, ortopedski in logopedski ambulatorij. Povsod se je Eksc. Petragnani, sprejet od direktorjev raznih zavodov, podrobno zanimal za razne naprave ter je dal smernice za nadaljnje njihovo izboljšanje. Pogoji za sprejem na telesnovzgojni akademiji v Rimu in Orvietu Generalno poveljstvo »Italijanske liktor-ske mladine« (G I. L.) je pozvalo zvezno poveljstvo mladinske organizacije v Ljubljani, da določi nekai revnih, a nadarjenih mladeničev, ki bodo sprejeti brezplačno na moško akademijo za telesno vzgojo Foro Mussolini v Rimu ter na žensko akademijo za telesno vzgojo v Orvietu. Za sprejem na obe akademiji Je potrebno: da kandidati in kandidatinje 28. oktobra 1941 niso presegli starosti 22 let, da je njih organski razvoj v redu (vid z obema očesoma enak), da niso bili nikoli izgnani s šol ali državnih zavodov, da razpolagajo z enim izmed naslednjih studijskih dokumentov: 1. maturitetno spričevalo s klasične gimnazije, 2. izpričevalo o vzposobijenosti za učitelje, 3 izpričevalo za tehnično uposoblje-nost, pridobljeno na kakemt državnem, tehničnem. trgovskem ali kmetijskem zavodu. 4. diplomo o umetniški zrelosti, 5. z diplomo z državnega glasbenega konservatorija ali temu enakega glasbenega zavoda, ali kakšno drugo spričevalo, ki je temu enako in da pripadajo Ljubljanski pokrajini. Vsa potrebna pojasnila se dobe pri zveznem poveljstvu v Ulici 3. maja 14. tat filosovjetske propagande v Zedinjenih državah bo ta, da se bodo ojačile postojanke komunistične stranke, ki se bo nato lažje borila proti ameriškim instiucijam. Kar se tiče dobav vojnih potrebščin, jih bo namreč mogoče dostaviti Rusiji v večjih množinah šele v daljnji bodočnosti. Nemčija in Turčija S mirna, 16. okt. s. Nemški poslanik v Turčiji ven Papen je imel tu pri nekem sprejemu govor, v katerem je opozoril na veliki pomen zadnje turško-nemške izjave, ki priča o prijateljstvu med obema državama. Papen je poveličeval delo Kemala Atatiirka za napredek in blagostanje Turčije. Slovaški obisk v Berlinu Bratislava, 16. okt. s. Včeraj popoldne je odpotoval v Berlin slovaški notranji minister Mach. Tja ga je povabil dr. Ley. Mach bo ostal v Berlinu dva dni. V Parizu razkrita tajna komunistična organizacija Pariz, 16. okt. u. Pariška policija je v nekem pariškem okraju izsledila komunistično organizacijo, ki je bila zelo razpredena. Doslej je bilo aretiranih 24 ljudi. Pri aretirancih so našli velike množine letakov, prepovedanih listov, nepopisanih plačilnih knjižic in mnogo drugih potrebščin. Kitajski umik pri Išangu Hankd, 16. okt. d. Kakor je bilo v četrtek objavljeno s pristojnega japonskega vojaškega mesta, so se kitajske čete docela umaknile s področja pri mestu Išang, s čemer so zaključene vojaške operacije na tem frontnem sektorju. Kitajske čete so se umaknile na ladjah po reki Jangce. Med umikom so japonska letala kitajske čete nenehoma silovito bombardirala. Po razpoložljivih japonskih poročilih so znašale kitajske izgube od 1. do 11. oktobra 12.451 mrtvih in 618 ujetnikov. Japonci so zaplenili 15 težkih, 1251 lahkih strojnic in 2544 pušk. Na prostoru pri Išangu vlada zdaj mir. Obnovite naročnino! Včeraj smo objavili vsebino nareibe Visokega komisarja, ki določa, da se smejo oblačilni predmeti, tkanine vseh vrst in kakovosti, vštevšd tkanine za hišno opravo, obutev in usnjeni ter kožni izdelki, milo ter snažilna sredstva vobče, starinske umetnine, ter stroji in kovinski predmeti prodajati, če gre za nabave preko 20 lir, porabnikom samo, če ti pokažejo rsebno izkaz nico ali z naredbo priznan izkaz o istovetnosti, prodajalec pa mora v posebne vpisnike vpisati imenske podatke in naslov kupca, vrsto, kakovost ln prodajno ceao blaga, ki ga proda stranki, z navedbo dneva nabave in številke oseon* izkaznice ad legtimacije. Istočasno smo objavili drugo naredbo Visokega komisarja, s katero se ustavlja potrošnikom vsaka prodaja manufakture, predmetov izdelanih iz tekstilnih snovi, drugih oblačilnih predmetov in obutve vsake vrste. Ti dve naredbi, ki sta v skladu z ustrezaj očimi predpisi v ostali kraljevini, je razumeti tako, da je prodaja oblačilnih predmetov in obutve pod zapor j dokler a* bodo izdane obla' ine kart- ocnosno oblačilna Paznice Kuponi, medtem i za moi^e, tonske ir otroke, jopice, teurniki. olače, bluze, površniki, pc-šči, dežni plašči, predpasni d, šerpe in šali, dnevne in nočne srajce, losavniki. spodnje hlače in hla&ce, kombineže, pižame, suknjiči, domače obleke, kopalne obleke in perilo, nogavice, kratke nogavice, vsi notranji in zunanji oblačilni predmeti, maje itd. Nadalje velja prepoved za krzno, za čevlje vseh vrst in kovčege iz usnja in sploh predmete, ki so izdelani iz usnja, usnjen-h proizvodov, tekstilnih snovi in gumija. Za vse te predmete velja zapora proiaje, dokler ne bodo izdane oblačilne izkaznice, ki se že tiskajo in bodo posebej izdane za moške osebe preko 15 let starosti, za ženske osebe preko 1C let, za dečke od 5 do 15 let in za deklice od 5 do 15 let, ter posebej za otroke do 5 let starosti. Pri prodaji mila in snažilnih sredstev vobče, starinskih umetnin, strojev in kovinskih predmetov pa se morajo trgovci držati naredbe, po kateri se smejo ti predmeti pro 3 a jati potrošnikom le proti predložitvi legitimacije in mora prodajalec podatke vpisati v poseben vpisnik. Le za nabave do skupnega zneska 20 lir tak vpis ni potreben. proizvodnji tovornih avtomobilov za vojsko, predvsem pa pri izdelovanju plinskih generatorjev. Tvornice, ki izdelujejo električne avtomobile, so preobremenjene z naročili, ker je električni tok kot pogonsko sredstvo na razpolago iz številnih švicarskih električnih hidrocentrail. Tudi glede potrošnje električnega toka so morala ob lastva izdati že omejitve. Potrošnja električnega toka je zlasti narasla pri švicarskih zveznih železnicah, ki so po večini eflektrificirane in so morale prevzeti znatni del tovornega prometa ki so ga prej obvladala tovorna motorna vozila. Zaradi pomanjkanja premoga je sillno naraslo povpraševanje po električnih pečeh, vzporedno pa se je naglo povečala tudi potrošnja električnega toka za gospodinjstvo in kurjavo. Tvornice električnih aparatov komaj zmagujejo naročila. Ker pa se je bati, da bi v zimskih mesecih nastopila preobremenitev električnih central so morala oblast va že napraviti ukrepe za omejitev potrošnje električnega toka za nove električne peči Po dolgotrajnih prizadevanjih je švicarski zvezni vladi uspelo s strogima ukrepi več ali manj ustaviti naraščanje cen, Zlasti življenjskim potrebščinam. Indeks življenjskih stroškov je od izbruha vojne narasel za eno tretjino, narasle pa so tudi delavske mezde. Oblastva sicer dovoljujejo zvišanje mezd, vendar se postavljajo na vtaihšče, da mora vse prebivalstvo doprinašati žrtve in dopuščajo le tako povišanje mezd, ki krije največ polovico poviška življenjskih stroškov v primeri s predvojno dobo. Kopriva kot tekstilna surovina 2e pred stoletji, preden je prišel v Evropo ameriški bombaž, so v znatni meri gojili koprivo iz katere so pridobivali vlakna za razne tkanine. Gojenje kopriv je prenehajo v Nemčiji šele pred približno 70 leti, ko je koprivo kot tekstisno surovino spod rinil ceneni bombaž. V zadnji svetovni vojni je kopriva znova prišla do veljave kot nadomestna tekstilna surovina vendar se po vojni ni mogla več uveljaviti, ker so vlakna od koprive preveč groba v primeri z vlakni od bombaža V zadnjem času pa je Madžarska organizirala znova zbiranje kopriv za pridobivanje tekstilne surovine in tudi v Nemčiji posvečaio koprivi večjo pozornost, predvsem glede na uspehe, ki jih je dosegel prof. G. Bredemann v državnem botaničnem institutu v Hamburgu. Po dolgoletnih poizkusih je pref. Brede-mannu usoelo vzgojiti posebno vrsto koprive, ki daje 13 do 15% vlaken, medtem ko daje običajna kopriva le četrtino tega. Istočasno daje selekcionirana kopriva petkratni pridelek stebel na hektaT v primeri z običajno koprivo. PoizkusH so pokazali, da se pridobi pri gojitvi te vrste koprive 60 do 80 metrskih stotov stebe! na hektar, kar daje 900 do 1200 kg vlaken. Tudi dolgotrajni poizkusi pri predelavi vlaken od koprive pokazali, da se dajo pridobiti vlakna, ki se skoro ne razlikujejo od bombaža in se lahko predelujejo tudi na strojih za pred en je bombaža, bodisi brez vsakega dodatka drugih vlaken ali pa z dodatkom bombažnih vlaken ali celulozne volne. Nemški strokovnjaki zatrjujejo, da so vlakna od koprive najboljši m najtrpež-nejši nadomestek za bombaž, ki se da pridobiti v Evropi. Pri tem so vlakna od koprive še trpežnejša kakor vlakna od bombaža ali lanu. Iz vlaken koprive se lahko izdelujejo zlasti lan enim tkaninam podobne tkanine Gojitev konoplje je zelo enostavna. ker enkrat vsajeno polje daje pridelek skozi 15 let Za gojitev koprive se poleg Madžarske zlasti zanima tudi Bolgarija. Gospodarske vesti = Izvoz lesa, oglja ln premoga lz Hrvatske v Italijo. Glede na sporazum, ki Je tAl med Italijo in Hrvatsko sklenjen na nedavnem zasedanju italijansko-hrvatske-ga gospodarskega odbora v Benetkah in ki določa za les, oglje in premog hrvatske izvozne kontingente do konca t. L, je hrvatsko trgovinsko ministrstvo pozvalo izvoznike, ki Imajo zaključke za izvoz lesa, oglja in premoga z Italijo, da prijavijo te zaključke, da se bodo lahko izvozni kontingenti razdelili na posamezne izvoznike. Kontingenti za izvoz v Italijo so določeni za tesan in rezan mehki les, za bukove hlode za bukov rezan les ln za druge vrste lesa listnega drevja, za celulozni les, za bukova drva, za bukov celulozni lea, za hrastove podnice, za oglje in za rjavi premog (lignit). = Sprememba nekaterih deviznih tečajev. Ker je Madžarska nedavno, kakor smo že poročali, znižala premijo pri nekaterih' devizah, s čemer je tečaje deviz spravila medsebojno v sklad na podlagi zlate paritete, je bil te dni tudi na italijanskih borzah tečaj devize Budimpešta povišan od 385.20 na 406.96. Pri tej priliki je bila vrhu tega izvršena korektura tečaja belge, ki je oil znižan od 304.23 na 304.18. Znova so pričele notirati drahme in znaša devizni tečaj 12.50 lire za 100 drahem. Pri notaciji španske devize velja odslej tečaj 169.40 le za izplačila italijanski! upnikom, medtem ko velja za vplačila italijanskih dolžnikov že novi tečaj 173.61. = Vprašanje podružnic hrvatskih bank v Italiji. Iz Zagreba poročajo, da bo 27. t m v Rimu italijansko-hrvatska konferenca, ki se bo bavila z vprašanjem nadaljnjega poslovanja podružnic hrvatskih bank in zavarovalnic na italijanskem področju, zlasti v Dalmaciji. Ze na zasedanju italijansko-hrvatskega stalnega gospodarskega odbora, ki je bilo ob koncu septembra v Benetkah, so o tem vprašanju v načelu razpravljali. Pričakovati je, da bodo podružnice hrvatskih bank in zavarovalnic v novih italijanskih pokrajinah lahko nadalje poslovale, zasti ker nudi Hrvatska italijanskim zavodom in zavarovalnicam vsakršno možnost poslovanja na področju Hrvatske. — Nadalje poročajo iz Zagreba, da je bil na občnem zboru Sa-veza hrvatskih denarnih in zavarovalnih zavodov izvoljen za predsednika generalni ravnatelj Prve hrvatske štedionice dr. Branko Pliverič. = Reducirana oblačilna karta v Nemčiji. V Nemčiji so prav te dni delili prebivalstvu nove oblačilne karte za leto 1941/42. Kakor je znano, je Nemčija kmalu po izbruhu vojne uvedla oblačilne karte z veljavnostjo enega leta. Lani v jeseni je bila izdana druga oblačilna karta, sedaj izdana oblačilna karta pa je že tretja. Nova oblačilna karta prinaša v primeri s staro nekatere omejitve. Medtem ko je stara oblačilna karta za leto 1940/41 imela 150 točk (kuponov), ima nova oblačilna karta le 120 točk, pri čemer so ostali nespremenjeni predpisi o tem, koliko točk odnosno kuponov je treba oddati za posamezni oblačilni predmet. Omejitev v racioniranju oblačil utemeljujejo nemški listi s tem, da je znatno narasla potrošnja vojske. Poleg tega zahteva pomanjkanje delovnih moči omejitve v tekstilni produkciji, kar nalaga vsemu prebivalstvu dolžnost štednje. Izdane so tudi nove določbe glede izkoriščanja kuponov odnosno točk. Imetniki oblačilne karte smejo takoj izkoristiti 20 točk, potem pa po 2o točk vsako nadaljnje četrtletje. Glede končnih 40 točk bo šele pozneje objavljeno, kdaj in kako se bodo lahko izkoristile. — Zamenjava bankovcev po 50, 20 ln 10 din v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da bo Srbska narodna banka vzela takoj iz prometa bankovce bivše Jugoslovenske narodne banke po 50 din. Ti bankovci so s takojšnjo veljavnostjo, to je s 14. oktobrom izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva in jih doslej nihče več ne sme sprejeti v plačilo. Srbska narodna banka bo te bankovce do skupnega zneska 1000 din zamenjala pri podružnicah, večje zneske pa bo zamenjala samo centrala. Zamenjani bodo samo taki bankovci, ki so prišli po zakoniti poti v promet. Nadalje poročajo iz Beograda, so pripravljeni novi bankovci Srbske narodne banke po 50, 20 in 10 din, ki bodo takoj dani v promet. Stari bankovci po 20 in 10 din ostanejo zaenkrat še zakonito plačilno sredstvo ker bodo postopno vzeti iz prometa. Dr. Clodius v Bolgariji Sofija, 16. okt. s. Dr. Clodius, načelnik nemške trgovinske delegacije, ki je pred kratkim dosegel znane gospodarske sporazume s Turčijo, se je mudil dva dni v Bolgariji. Včeraj ga je sprejel kralj Boris. Snoči je odpotoval v Berlin. Majhna škoda od angleških bomb v Nemčiji Berlin, 16. okt. d. V noči od srede na četrtek je britansko letalstvo z manjšimi silami prodrlo nad zapadno Nemčijo. Kakor je bilo davi objavljeno s pristojnega mesta v Berlinu, so rušilne ln zažigalne bombe, ki so jih odvrgle na nekaterih krajih britanska letala, povzročile samo majhno škodo. Po dosedanjih ugotovitvah so bila tri sovražna letala sestreljena od nemških nočnih lovskih letal in od protiletalskega topništva. Nad Francijo sestreljena angleška letala Berlin, 16. okt. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da je britansko letalstvo v sredo v prvih popoldanskih urah izvršilo več napadov na cilje ob francoski obali pri Le Havreu. Pri tej priliki je angleško letalstvo Izgubilo po doslej znanih podatkih 13 aparatov. NadaJje je poskušalo britansko letalstvo napasti razne cilje na Holandskem ter ob Severnem morju. Od sedmih sestreljenih britanskih bombnikov jih je bilo pet vrste Brl-stol-Blenheim. Nemška lovska letala so v zračnih borbah sestrelila 6 sovražnih letal tipa Spitflre. Protiletalsko topništvo pa je sestrelilo še eno sovražno lovsko letalo. Radio Ljfiblfana PETEK, 17. OKTOBRA 1941-XIX. 7.30: Poročilo v slovenščini, 7.45: Slovenska glasba — v odmoru napoved časa, 8.15: Poročilo v italijanščini, 12.15: Operetna glasba, 12.35: pianist Marjan Lipovšek, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Kvartet Jožek In duet na harmoniko Golob-Adamič, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Orkestralni koncert vodi dirigent Arlandi, 16.00 Prenos koncerta iz papirnice Vevče. 17.15: Koncert Pavle Lovšetove, 17.30: Pesmi in napevi (do 18.), 19: Tečaj ital jan-ščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Komorna glasba, 20: Napoved časa — poro-čila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.35: Prenos iz dvorane ljubljanske Filharmonije: koncert komornega dueta Trost - šlais, 21.25: Koncert operetne glasbe, izvaja Radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca ob spremljevanju basista Friderika Lupše, 22: Cramovi radiofonski poskusi, 22.45: Poročila v italijanščini. Generalni direktor javnega zdravstva na obisku v Ljubljani Zadrege v Zedinjenih državah Duhovščina proti vstopu Amerike v vojno Rebula se smehlja po vinorodnih Brdih Quisca — Gorica, oktobra Wn#a valovita prelep so svet: Rebula, pa sadje in cvet deklet. Južno od Sabotina do Beneške in Furlanske ravnine, pa do Soče je niz valovitega brdja. Vinorodna pokrajina je to, slavna Brda. Okoli 133 kv. km obsega ta prehodni svet od Julijskih Alp k Furlanski in Beneški ravnini. Okoli 12.000 Bricev je v vsem svojem žitju in bitju navezanih na bida je bil zdravnik, ki je skrbel za svoje številne pacijente po vesti in srcu. Bil je pravi ljudski zdravnik, v kpterrga so bolniki verovali, ga spoštovali in cenili. Predvsem preprosti ljudje so ga smatrali za svojega, za tolažnika, za rešitelja iz največjih težav. Kot zdravnik srcialnega zavarovanja je imel številne pacijcnte zlasti v delavskih vrstah. Znal je vedno točno presojati, odkod toliko žlvčnili in duševnih bolezni v tem stanu. Slaba prehrana, obupne strno-vanjske razmere, strah pred pomanjkanjem in tudi dejansko pomanjkanje samo so činitelji, ki povzročajo predvsem težavna obolenja. Tu zdravila ne pomngajc mnogo! Mir. urejene razmere so podla?* za zdravje, žal v to smer ne m^re uspešno posegati zdravnikova roka. Kolikor pa Je mosrel kakor koli pomagati, je b'agi pokojnik rad riiorll. In že to. da je razmere med delavci dobro poznal In pravilno presojal vzroka duševnih in živčnih obolenj, mu je prineslo polno zaupanje ki simpatije ljudi. Kako zelo priljubljen je bil pokojnik baš v delavskih vrstah, se je jasno pokazalo, ko je moral v pokoj. Tedaj se je delavstvo zavzemalo, da bi ostal zdravnik delavskega zavarovanja kljub svoji visoki starosti. Trudilo se je, da bi bil ta ljudski zdravnik ohranjen delavstvu. Zdaj je dobrotni, socialno čuteči zdravnik odšel v večnost ln trpeči pacijenti iz delavskih vrst so ž njim mnogo izgubili. * Kakor je bij pokojni docent primarij dr. Ivan Robida v življenju skromen in tih. takšno je bilo tudi njegovo slovo od Ljubljane: brez govorov in petja, zato pa toliko bolj resnično občuteno v srcih množice ki ga je spremljala na poslednje pot. Velika število vcncev je pričalo kako je bil pokojnik priljubljen med nami vsemi. Na lastno željo je dr. Robida pričakal svojega zadnjega romanja v mrtvašnici splešne bolnice Ko je duhovščina opravila prve žalne molitve je po Zaloški cest' in dal;e proti Sv. Križu krenil velik, dolg sprevod. Razen globoko užaloščene gospe vdove in 06t3lle-ga sorodstva so storili za krsto v častnem številu niegovi stanovski tovariši 7 zastopniki Zdravniške zbornice na čelu mestno občino ie zastopal podžupan dr. Ravnihar Slovensko tatico predsednik dr Lončar prisotn- pa so bili, razume se. tudi zastopniki vseh naMh zdravstvenih ustanev z medicinsko kliniko na čelu V poznem, sončnem poldnevu so na božji njivi sredi Ljubljanskega polja zagrmele grude na krsto. Dr. Ivanu Robidi bomo na veke ohranili časten spomin NISEM VREDEN ... Ko je Henrik IV. nekemu plemiču pripenjal red sv. Duha, je plemič, kakor te bala navada, izgovoril evangeljske besede: »Gospod, nisem vreden .. »Vem, da nisi«, je rekel kralj, »a tvoj stric me je prosil.« Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo na Tyt§evi cesti ll/h Aman Ivanka, Selo 7, Auer Farni, Knafljo-va 8 Bobič Ferdinand Puccinijeva Ul., Er-rath' Ivan, Tyrševa 211. FurL&n Anica, Sv-Petra 29, GrasseflJi Norbert uradnik »Croa-tie«, Grčair Luša. Kongresni trg 9, Grenko Matevž, Vzajemna zavarovalnica. Gre gore Metod, kurilnica. Žrom Bogdan, Ceicvška c. 30, Ham (Hanc) Fran jo. mestno pogL, Hlojčnik Franjo. Langusova 29 Ivancič Ana. Pred škofijo 12, Janež* Manj«, Poljanska 54, Jeras Ivan dh družbe »Sladkor«. Juvan n> našel priliue, da bi jo povprašal, kaj želi. Nazadnje jo je minilo potrpljenje ln se je oglasila. Natakar je za trenutek izgubil živce in jo je zavrnil z žaljivo besedo. Takoj je bil ogenj v Etiehi, gostje so se potegnili za žensko, vmes je posegel detektiv, ki je slučajne stopil v lokal. Sprevidel je, da je zdražbo zakrivil natakar in ga je na mestu aretiral. Odmerili so mu strogo kazen vsem v opomin: da je v času vojne treba skrbeti za. dobro moralo v zaledju in da proti temu zakonu greši natakar ali natakarica, ki z neprijaznim nastopom zaseje nerazpolo-ženje med ljudi. Ljubeznivost v postrežbi je pač v miru in vojni eden prvih zakonov povsod tam, kjer se srečujeta prodajalec in človek iz občinstva. * Smrt generala Putzoluja. V Genovi je po daljša bolezni umrl general Giuseppe Putzolu, ki se je bil svoj čas udeležil vojne v Libiji m je bil večkrat ediikevan, med drugim tudi z zvezdo za kolonialne zasluge. Bil je med prvimi pripadniki fašizma ter je v Genovi, Napulju, Benetkah in Tr~ s~.u ustanovil protiletalske legije. Truplo so pripeljali v Varazze, kjer so ga položili v rodbinsko grobnico. Direktor nemškega radia v Rimu. V sredo zjutraj je prispel v Rim dr. Glasmeier, generalni direktor nemškega radia. V Rimu bo ostal nekaj dni kot gost družbe Eiar. Na kolodvoru je dr. Glasmeierja pričakal generalni direktor družbe Eiar, cons. naz. inž. Chiodelli, z nekaterimi drugimi predstavniki italijanskega radia in zastopnikom nemškega poslaništva. * Poroka. Ponefcla sta se g. dr. Niko VI-dovid in gdč. Ida Kamenškova, učiteljica iz Ljubljane, hčerka g. Mira Kamenška, upok. uradnika TPD. Bila srečna! * Razstava apuanskega marmorja v Rimu. Včeraj so v galeriji Fašistične zveze profe^cnistov in artistov v Rimu otvo-lili razstave marmorja, ki obsega 59 vrst tega pleme ritega kamna iz kamnolomov v Ap.^aniji in Lucci. Razstava, ki premore tudi nekaj fotografkih posnetkov iz apuan-ske pokrajine, vzbuja veliko zanimanje med kiparji, arhitekti, inženjerji in gradbeniki, pa tudi v vsej ostali javnosti. Odprta bo do 23. oktobra. * Najvišje cene za vino. Na predlog osrednjega odbora za nadzorstvo nad cenami je Minister za kmetijstvo izdal odlok, s katerim se določajo najvišje cene za letošnji vinski pridelek. Kakovost vin je razdeljena na štiri vrste in je za vsako določena najvišja cena. Najboljše vino bodo simeli vinogradniki prodajati po 480 lir za hI, vino druge vrste po 420 lir za hI, tretje vrste po 340 lir in vino četrte vrste po 260 lir za hektoliter. Cene začnejo veljati 15. novembra in bodo ostale nespremenjene do prihodnje vinske letine. * Nov grob. V Trsteniku v Srbiji je preminula, zadeta od možganske kapi, gospa Gusta Janežičeva, dolgoletna učiteljica in javna delavka v Šoštanju. Njena nenadna smrt globoko pretresa vse, ki so jo poznali. Pokopana je bila 4. oktobra t. 1. Na poslednji poti so jo spremili številni slovenski učitelji in drugi slovenski rojaki, pa tudi množica domačinov. * V vlaku je našla »mrtvega« sina. Med najsrečnejše žene, itar jih premore Italija, gotovo spada Lucija Calzolarijeva, vdova iz Fossanese pri Mondoviju. Sina so ji bili vzeli h vojakom m odšel je v Albanijo. Januarja se ji je zadnjikrat oglasil, potem ni bilo več ne duha ne sluha o njem. Ko je povprašala pri oblastvih je dobila odgovor, da se je v Albaniji izgubil, in ljudje so zatrjevali, da ga ne bo nikoli več nazaj. Na vso hišo je legla žalost, ki je bila Se toliko globlja spričo negotovosti, kako, kdaj in kje se je ljubljeni sin in brat ločil od sveta. A medtem ko so bili vsi drugi že zdavnaj prepričani, da je padel, mati sama ni nehala verovati, da ga bo našla, da se bo vrnil domov. Tako se je pred dnevi pripeljala v Turin, da naprosi neke znance, naj vnovič poizvedo za njim. Ke je na povratku vstopila v vagon, sta v kotu natrpano polnega kupeja slonela dva vojaka, ki sta imela očitno že dolgo pot za sabo in sta spala, zgrudena v dve gube. Med vožnjo se je mati zapletla v pomenek s sopotniki in pripovedovala je tudi žalostno zgodbo o sinu, pa tudi, da še zmerom ni izgubila vere. Iznenada je njeno pripoved pretrgal vzklik iz kota, kjer sta dremala vojaka: »Mama!« Ne morete si predstavljati veselja, v katerem je zakipelo dvoje človeških src in ld je od njiju zajelo ves vagon. Bil ni nihče drug kakor njen stn, ki ga je tako dolgo in s tolikšno vnemo iskala in pričakovala. Na albanskem bojišču so ga bili Grki ujeli, a ko se 'je grška vojska začela umikati pred silnim italijanskim pritiskom, so ga bežeči grški oddelki vlekli s seboj. Po dolgih, tveganih naporih pa mu je uspelo pobegniti in zdaj je bil na poti domov, na dopust. * Dve tragični žrtvi materine nepazljivosti. V ulici Prospero Petroni v Bariju se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje dveh otročičev. Maria Fiore, 31-letna zasebnica, je zvečer položila svoji dve hčerki, 3 letno Ernesto in 1 letno Anno, spat, sama pa je odšla z doma. Da ne bi bilo malih dveh strah, je v sobi pustila gorečo petrolejko. Kakor kažejo vsa znamenja, se je Ernesta pozneje zbudila, pa je Bog ve zakaj prinesla luč bliže k postelji, potem pa spet zaspala. Na lepem se je vnela slamnjača in v nekaj trenutkih je bilo vse ležišče z otrokoma v plamenih. Ko se je mati vrnila, je našla svoje dve de-kletci na kupu pepela. Ernesta je bila že mrtva, njena mlajša sestrica pa je kmalu potem ptjdlegla med hudimi bolečinami. Policija je mater aretirala IZ UU&UANE u— Sonce spet toplo prigreva. V sredo smo bili že v strahu, da se bodo začeli pusti jesenski deževni dnevi Barometer je hitro padal in čez dan se je večkrat ponujal dež. V noči na četrtek pa se je vreme spet preokrenilo. Zjutraj je ležala nad mestom gosta megla in je izgledalo, da bo zdaj pa zdaj začelo deževati. Ko pa je že precej pred poldnem sonce predrlo debelo megleno plast in se je pokazalo brezoblačno nebo, smo se gotovo prav vsi spet od srca razveselili. Saj so nam topli sončni žarki v teh časih dvakrat potrebni; nam, ki se ukvarjamo z vsakodnevnim rednim poslom, posebno pa onim, ki jih je vojna vihra kakor koli neposredno prizadela. Tudi vinogradniki, ki bodo letos — kakor že dolga leta ne — opravili trgatev v suhih in sončnih dneh, so z letošnjim jesenskim vremenom izredno zadovoljni. Z bojaznijo pričakovano zimo smo za lepo število dni odrinili in si kmet in meščan še in še želita sonca. u— Novi grobovi. Po kratki in mučni bolezni je v starosti 35 let za vedno zapustil svoje drage mesarski mojster in posestnik g. Josip Jagodic. Zapušča so- progo Viktorijo, hčerkico Nado in številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v soboto ob 15. iz hiše žalosti, Zadružna ulica št 8 (Kodeljevo), na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgem trpljenju je preminil g. Vinko B e c. Zapušča soprogo Marijo, hčerko Kristino in sina Vinka. Pogreb bo v soboto ob 14. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Umrla je ga. Marija Rothova. Zapušča soproga Andreja, hčerki Danico in Vero ter sinova Oskarja in Branka. Blago rajnko bodo spremili k večnemu počitku v petek ob 15. iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Namesto venca na grob pok. dr. Metoda Dolenca daruje Rdečemu križu g. Josip Dolenc, Verdijeva ul. 10, 1000 lir. — Iskrena hvala. u— Velesejemsko progo podirajo. Začasno železniško progo, ki je vezala tržaško progo z velesejmom. podirajo. Prej so seveda že odpeljali z razstavišča težke lokomotive in železniške vozove, ki so imeli toliko občudovalcev. Tudi odhod z velesejma se je vršil hitro in brez vsake nezgode. Proga je bila zelo trdno zgrajena. Kakor gradnja, tako tudi podiranje hitro napreduje. Najprej demontirajo tračnice, jih naložijo na delovni železni voziček in odpeljejo naprej. Potem snamejo še močne lesene pragove. Najtežje bo seveda pri kretnici, kjer se začasna proga odcepi od glavne. Kretnira ie bila še posebno močno zgrajena na kovinskih pragovih. Slednje bodo spet zamenjali z lesen;mi. nakar bodo nanje pritrdili stare tračnice, ki so ob progi že položene. Leva proga bo med odstranitvijo krpt^ifp nrometu zaprta. ni. revija plesne glasbe zadnja ponovitev v nedeljo 19. oktobra ob 10. uri v Frančiškanski dvorani u— Ko je koncertiral pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske 1. 1939 v Celju, so bili na sporedu tudi samospevi celjske skladateljice Mirce Sancinove in strokovna ocena je takrat poudarjala, da so njene pesmi dovršeno dojete, v melodiji iskrene, v ritmu izvirne, akordni sestav je bogat, pester in sočen, gradnja pa logična. Klavirski stavek pri samospevih je dokazal, da je sklalateljica-pianistka, ne da bi pri tem prezrla pomembnost pevskega glasu, ki je pri samospevih temeljito izdelan in zelo bogato izrabljen. Na koncertu skladb Mirce Sancinove, ki bo v ponedeljek 20. t. m. ob 20. uri v mali filharmonični dvorani, bomo slišali poleg novih samospevov, ki jih bo pela operna pevka Valerija Heyba-lova, tudi skladbe za violino in klavir — violinist Karlo Sancin, in skladbe za klavir, katere bo izvajala avtorica sama. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, so darovali: rodbina dr. Volavško-va namesto venca na grob pok. dr. Ivanu Robidi L. 100; v počastitev spomina pok. dr. Ivana Robide g. ing. Vinko Cop iz Ljubljane L. 150; v počaščenje spomina univ. prof. dr. Metola Dolenca namesto cvetja na njegovo krsto poklanja L. 300 Mr. Ph. Rihard Sušnik, lekarnar iz Ljub-.ljane. Vsem darovalcem najlepša hvala! u— Nekaj nesreč. 83 letna delavka Ge^ novefa Dolšek z Ježicfe je dobila s polenom udarec na glavo. S sosedo sta imeli majhen obračun, ki se je za Dolškovo končal v j bolnišnici. — 36 letni posestnik Franc Lav-: rič iz Loškega potoka je padel s tovornega avtomobila in si zlomil levico. — Isto poškodbo ima' tudi neka 70 letna ženica iz Št. Ruperta, ki je padla v vinogradu. — Pri popravljanju strehe se je ponesrečil 37-letni delavec Jože Arnuš iz Velikih Lašč. Padel je na tla, si pretresel možgane in dobil tudi rane na glavi. — 10 letna po-sestnikova hči Julka Mesčeva z Vrhnike je padla s kolesa in si zlomila desnico. — S kolesom je trčil v neki avtomobil 21 letni kemik Rudolf Mohar iz Ljubljane. Pri padcu je dobil manjše poškodbe. — Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. u— V počastitev spomina prof. dr. M. Dolenca in doc. dr. Ivana Robida poklanja rodbina odvetnika dr. Josipa Tomšiča 100 lir Rdečemu križu. — Iskrena hvala! u— Snaženje in izstepavanje preprog, pohištva itd. se sme vršiti po hišnem redu največ enkrat na teden in to na določenem prostoru na dvorišču, nikoli pa ne na balkonu. (—) u— Ribje tržnice rastejo. Gradnja novih ribjih tržnic ob Ljubljanici naglo napreduje. Segale bodo od trimostja do pravkar dograjenih mesarskih tržnic na desnem bregu reke. Nova zgradba bo v skladu z ostalimi povsem spremenila lice okolice trimostja. Dela so napredovala že do višine nabrežja. Spodnji prostori imajo obo- kana okna kakor mesarske tržnice in so zgrajeni iz sivega obdelanega kamna. u— Poziv upnikom! Komisar za likvidacijo društva »Sokol« poziva vse one stranke, ki imajo zahtevke napram društvu »Sokol« Ljubljanske pokrajine, da iste prijavijo do 30. novembra 1941-XIX na sedež urada za likvidacijo, Bleiweisova ulica št. 28 v Ljubljani u— Delo na cesti Soške divizije. Cesta Soške divizije, ki sega ob glavnem kolodvoru od Tyrševe do Jegličeve ceste, je v glavnem tlakovana z granitnimi kockami. Nellakovana je le leva stran cestišča ob kolodvoru. Zdaj pa so tudi ta del začeli urejevati. Z gruščem posuto cestišče bodo najprej preorali s posebno napravo, kakor so Vegovo in ostale ulice. Cim bodo ta dela zaključena, bo še ta del ceste primerno tlakovan. u— Ročne brizgalne, predpisane za hišno gasilstvo, uporabne tudi za razne vrste škropljenja. Odlične! — Rupena Lutz, Ljubljana-šiška, tel. 32-52. (—) u— ni. revija plesne glasbe. V nedeljo 19. t. m. ob 10. bo v Frančiškanski dvorani zadnja ponovitev te uspele prireditve. Predprolaja vstopnic v cvetličarni Herz-mansky. Cene znižane. Iz Novega mesta n— Prodoren uspeh Ljubljanskega Narodnega gledališča. V ponedeljek zvečer je gostovalo v Prosvetnem domu ljubljansko Narodno gledališče z veseloigro Alda de Benedettija »Dva ducata rdečih rož«, ki jo je prevedel in zrežiral Jože Kovič. Dvorana Prosvetnega doma je bila do kraja polna ln je predstava nudila izreden umetniški užitek. Mesto Jožeta Kovlča je nastopil Slavko Jan, ki je v vlogi mg. Vera-nija dosegel višek umetniškega podaja-janja. Tudi vsi ostali igralci so mojstrsko odigrali svoje vloge. Veseloigra sama je od začetka do konca sijajno zabavala občinstvo, ki je po vsakem dejanju klicalo odlične umetnike pred zastor. n— Težka prometna nesreča. 26-letni lesni trgovec in posestnik 2unič Ivan tz Vrha pri Semiču se je peljal z avtom v svoj gozd, da bi pregledal delo svojih delavcev. Na izredno slabi cesti mu je med potjo odpovedala zavora in se je z avtom prevrnil, prt čemer je dobil hude poškodbe na hrbtenici. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov. n— Operni ln baletni večer. V ponedeljek priredi ljubljansko Narodno gledališče v Novem mestu operni ln baletni večer, na katerem bodo sodelovali primadona Mila Kogejeva, primabalerina Erna Mo-harjeva, koreograf Boris Pilato in dirigent dr. Danilo Švara. Iz Goriške pokrajine Nadškof v Brestovici. Nadškof mons. Margotti je v nedeljo v spremstvu svojega tajnika napravil pastirski obisk v Brestovici prt Opatjem Selu. Pri tej priliki je nadškof tudi birmal večje število otrok iz župnije. Tovorni avto ga je pritisnil ob zid. Josip Guštrin, 441etni kmet iz Gornje Loka-vice, je v domačem kraju doživel nenavadno nesrečo, šel je po cesti, a ko je opa-J zil, da prihaja tovorni avto za njim, se je še previdneje umaknil k zidu na robu. šofer avtomobila pa je prav tedaj za trenutek izgubil oblast nad volanom in težko vozilo je z vso silo pritisnilo Guštrina' ob zid. Na srečo je vozač o pravem času opazil pretečo nevarnost in je brž zaokrenil volan, sicer bi bil avto brez dvoma zmr-vil nesrečnika. Pa tudi tako so Guštrina pobrali v obupnem stanju s hudimi notranjimi ln zunanjimi poškodbami in ga prepeljali v bolnico. — žrtev prometne nesreče je postala tudi 271etna Angelina Abra-mova, ki je blizu podvoza pri št. Petru padla s kolesa ln si nalomila levo roko. Trgatev je v polnem razmahu, a letos ne prinaša vinogradnikom toliko veselja kakor sicer. Iz raznih krajev, zlasti iz Vipavske doline, prihajajo vesti, da je pero-nospora zavzela tolikšen obseg, kakor ljudje ne pomnijo. Letos ljudje pač niso mogli trt pravočasno in v zadostni meri škropiti, nekaj škode pa je prizadejalo tudi deževno vreme. Iz Trsta Skof o pomenu pesmi v cerkvi. Skof mons. Santin je o priliki pete gregorjan-ske maše, ki je bila preteklo nedeljo pri Sv. Antonu, razposlal duhovščini okrožnico o pomenu ljudskega petja v cerkvi. Cerkev želi, piše škof, da narod poje, zato naj primer pri Sv. Antonu ne ostane osamljen. So prilike, ko se velike množice naroda zbirajo k izrednim cerkvenim svečanostim. Pri takih prilikah bi bilo prav lahko strniti glasove vsega ljudstva v eno sa-' mo mogočno pesem ljubezni in vere. V drugih krajih in zlasti v inozemstvu takšno sodelovanje naroda ni redko in ima velik apostolski pomen. Z Gorenjskega Nakaznice za obleko dele. Te dni 80 začeli deliti državne nakaznice za obleko, tretje v času te vojne. Kakor smo že poročali, je odmera obleke z novimi nakaznicami malo nižja kakor pred letom, saj se je število točk skrčilo od 150 na 120, doba, na katero se nakaznice nanašajo, pa se je za 4 mesece podaljšala in traja do 31. decembra 1942. Prvi dve nakaznici sta nudili kupcu priliko, da je kril svoje potrebe po obleki skoraj v enaki meri kakor pred vojno. Medtem pa so se zaloge, s katerimi je država razpolagala v začetku vojne, že do neke mere izčrpale in upravičeno je pričakovanje, da se bo državljan v zaledju v razumevanju nujne potrebe, da tudi on nekaj žrtvuje za dosego zmage, v svojih zahtevah omejil. Potrebe nemške vojske so z vojno proti Rusiji namreč znatno narasle, čeprav še ne zavzemajo tolikšnega obsega, da bi bilo povoda za kako malodušje. Po drugi strani pa je tudi pomanjkanje delovnih sil v proizvodnji narekovalo omejitev. Stare nakaznice za obleko so za ženske, dekliške in otroške potrebščine zapadle 15. oktobra, za moške in deške pa zapadejo 15. novembra. V teh dveh terminih stopi prvih 20 točk novih nakaznic v veljavo, nato pa sledi približno vsakega četrt leta naslednjih 20 točk. Zadnjih 20 točk bodo konzumenti lahko izkoristili s posebnim pozivom, ki bo objavljen, kakor hitro bodo pripuščale razmere na trgu. — Z uvedbe novih nakaznic je izostala možnost, da kupec lahko izkoristi tudi točke, ki časovno še niso v veljavi. Obleko ali površnik si bo lahko človek omislil šele, ko bo imel vse za to potrebne točke na razpolago. V nujnih primerih si bo moral konzu-ment priskrbeti posebno nabavnico, ki jo bo pristojno oblastvo izdalo, ko se prepriča o resničnosti potrebe. Za moški zimski plašč je treba odšteti 30, za ženski zimski plašč 25, za obleko pa 80 točk. Delovni čas za mlade Poljake. S posebno odredbo ministra za delo je določeno, da predpisi zakona o delovni zaščiti mladine z dne 30. aprila za Poljake v starosti od 14. do 18. leta ne veljajo, pač pa velja zanje odredba o delovnem času z dne 30. aprila 1938 in obče za odrasle delavce veljavni predpisi o delovnem času. Zborovanje voditeljic nacionalnosociali-stične ženske organizacije na Bledu. Pod predsedstvom višje pokrajinske voditeljice Lore Peterschinegg se je vršilo na Bledu veliko zborovanje funkcionark ženske naci-onalnosocialistične organizacije. Na dnevnem redu je bila razprava o delu v bližajoči se zimi. Zborovanje se je zaključilo z izletom v Bohinj. Kraft durch Freude v Tržiču. V največjem industrijskem podjetju Tržiča, v tekstilni tovarni Glanzmann in Gassner, so se začele priprave za ustanovitev organizacije »Kraft durch Freude«. Pripravljalna dela sta uvedla okrožni zaupnik organizacije Petschounig in obratni vodja inž. Sugg, za obratnega zaupnika pa je bil določen uradnik Strazelba. Smrt na cesti. Na cesti pri Mošnjah je iznenada padel s kolesa 38 letni Franc Oz-vald, hotelski sluga, po rodu iz Ptuja, in mrtev obležal. Zadela ga je kap. - »MVU*'' Iz Srbije Beograjsko gledališče za zimsko pomoč. Uprava beograjskega Narodnega gledališča je na poziv predsednika vlade generala Ne-diča, naj tudi ona prispeva za zimsko pomoč, sklenilla izročiti izkupiček treh predstav skladu za zimsko pomoč. Žetveni prazrtik v Banatu. V navzočnosti voditelja nemške narodnostne skupine v Banatu in Srbiji drja. Sepa Janka so praznovaJLi v Veliki Kikindi Nemoi iz Gornjega Banata svoj letošnji praznik žetve. Pred zbranimi udeleženci je vodja podal obračun deda Nemctv v Banatu pred vojno, med vojno in po njej. Danes, je nadaljeval vodjta, sifcoji prepričana in strogo organizirana narodnostna skupina za svojimi voditelji, ki brezpogojno posluša ukaze Velike Nemčije. V nadaljnjih izvajanjih jih je dr. Janko pozval, naj še z višjimi prispevki kakor prejšnja leta podpro nemško zimsko pomoč. Razmerje med marko in dinarjem ostane neizpremenjeno. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je v zvezi z razširjenimi govoricami, da bo v kratkem spremenjeno razmerje med tečajem dinarja in marke izjavil, da so v«e take govorice brez podilage in da bo ostal tečaj 1 marka = 20 dinarjev. Obnovite naročnino! pa pravljično alegoričnemu pripovedovanju. Vzlic »tragediji« polhove samice Li-špavke je spisana v vedrem tonu in utegne prijetno zavzeti čitatelja, ki ima rad živali. Največji del knjige je odmerjen prigodam in nezgodam Hudournikovega psa Li-ška. Je to cela vrsta nekakih »prizorov iz pasjega življenja«, tesno povezanih s počitniško idilo Liskovega gospodarja. Človek in pes živita družno v samoti, kjer mora pes dovršiti nižje in višje »šole« tistega znanja, ki mu je potrebno, da podredi svojo pas-o naravo potrebam sožitja s človekom. Finžgar pripoveduje s humorjem o svojih izkušnjah s četveronožnim nemim prijateljem, ki doživi v svetu okrog bajte Murke marsikakšno pasjo prigodo. Slovenci imamo že več pripovednih spisov iz pasjega življenja, a v nobenem ni toliko lepih in s prikupno veselostjo zabelje-nih strani, kakor jih je v Fmžgarjevem »Hudournikovem Lisku«. Tu je Finžgar tudi sicer največ povedal o idiličnem letovanju v samotni bajti, o obiskih v svoji samoti, o poteh za planinskimi cvetlicami (pri čemer ne pozabi ošteti tistih, ki jih neusmiljeno ugonabljajo), o viharnih nočeh in o nebeških jutrih v gorah. Kakor lahko pričakujemo prt pisatelju, ki ima mnogo jezikovnega čuta in bogato besedišče, je tudi najnovejša Finžgarjeva proza spisana v čistem, zdravem, neprisiljenem jeziku in prijetnem slogu. Ilustracije Nikolaja Pirnata. Izvedene s preprosto. jasno risbo, večidel brez močnejšega osenčenja, so številne in se lepo prilegajo besedilu. — Finžgarjeva knjiga bo lahko dala mlademu in starejšemu bralcu prijetno čtivo, iz katerega bo nostalgično občutil blesk gora, vonj po tratah ln gozdovih tam pod golim temenom Stola. ZAPISKI »ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO« Po daljšem presledku je izšel nov zvezek »Zbornika za umetnostno zgodovino«, ki je s to številko nastopil 17- letnik. ZUZ ureja univ. prof. dr. France Štele s sodelovanjem dr. Fr. Mesesnela in dr. R. Ložarja. Je glasilo naše umetnostne zgodovine. vede, ki se je v razdobju, odkar izhaja ZUZ, lepo razvila in prinesla, kakor vse naše z zemljo in ljudstvom zvezane vede, mnogo novih dognanj in deL Tudi v novih razmerah, ki jim posveča zvezek primeren uvodnik, bo skušal ta naš znanstveni časopis nadaljevati svoje poslanstvo. Potreba globinskega dela, raz-iskavanja in zbiranja gradiva, nalaga slej ko prej nove naloge našemu kulturnemu središču; s tem v zvezi ostaja potreba znanstvenih publikacij. Ta zvezek Zbornika za umetnostno zgodovino prinaša v pretežnem delu svojih 148 strani obsežno razpravo dr. Fr. Kosa »Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem«. Razprava, sad dolgotrajnega dela in samostojnega proučevanja, je izšla še v posebni izdaji kot doktorska disertacija, s katero je pisec pro-moviral na ljubljanski filozofski fakulteti. Ob tej priliki je priobčilo »Jutro« podrobnejši prikaz spisa, ki pomeni važen donesek k znanstvenemu proučevanju ljudske umetnosti na slovenskih tleh. Daljši resu-me v italijanskem jeziku bo omogočil tudi italijanskim in drugim strokovnjakom vpogled v izsledke študij, ki jih je izvršil mladi slovenski znanstvemik. Posebne priloge na boljšem papirju ilustrirajo besedilo in dvigajo zanimanje za snov, ki je našla v dr. Fr. Kosu razgledanega prou-čevatelja in prikazovalca. Druga razprava tega zvezka je iz peresa priv. doc. dr. Rajka Ložarja, ki razpravlja o razvoju in problemih slovenske arheološke vede. Tudi ta razprava je opremljena z resumejem v italijanščini V prvem delu prikazuje pisec razvoj arheoloških študij v Sloveniji. Njih začetek sega k zapisovanju epigrafskih spomenikov v štirinajstem stoletju (Augustinus Tyffernus in drugi). Le-tem je sledila doba enciklopedičnih zgodovinarjev, kakor so bili Schoen-leben, Valvasor, Thalnitscher in njih nadaljevalca v dobi prosvetljenstva Anton Linhart in Valentin Vodnik. Zgodovinsko-filološke in starozgodovinske študije, ki sta jih začela ta dva preporoditelja, so v pravi polovici 19. stoletja posebno gojili v literaturi Hicinger, Repič, Radič, Trstenjak, Ulepič in drugi. 2e v tem času so se pojavljale prve važnejše izkopanine, ki so počasi privedle do večjih arheoloških odkritij na naših tleh. V tem času je bil ustanovljen ljubljanski muzej. Antropološko društvo in dunajska Centralna komisija sta razširila svoja raziskavanja na slovensko ozemlje in v njunih publikacijah je ohranjenega mnogo gradiva, ki se tiče naše domovine. Posebej se omenja važnost velikega dela Corpus inseriptiorum latinorum. Dvajseto stoletje se je začelo z delom kon-servatorjev Miillnerja in W. Schmida; izmed njih je zlasti drugi apliciral na dotedanje delo najsodobnejše metode — V drugem delu razpravlja dr. Ložar o sedanjem stanju arheologije pri nas in o nje problemih. Posebej prikazuje te probleme po posameznih dobah: paleolitski, neolit-ski. bakreni, bronasti in železni dobi, dalje dobi rimske okupacije, preseljevanja narodov in naselitve Slovencev. V svoji razpravi skuša pisec pokazati, kakšno je bilo stanje teh proučevanj okrog leta 1918. ln kako se je razvijalo po vojni vse do da-, nes. Označuje tudi probleme, ki jih bor^ treba proučevati v bodočnosti. Pisec ugo- tavlja, da je slovenska arheologija prehodila v svojem malem okviru Isto razvojno pot kakor arheologija katerega koli velikega evropskega naroda. Želeti bi bilo, da bi si ZUZ zagotovil nadaljnje izhajanje in da bi prinašal tudi krajše razprave iz umetnostne zgodovine, kakor v prejšnjih letnikih, a posebej še, da bi bibliografijo za umetnostno zgodovino, ki je vedno izhajala v ZUZ, izpopolnil z doneski zadnjih let V članku »Dr. Ivan Robida kot književnik« (»Jutro«, 16. t. m.) je tiskarski škrat zakrivil nekatere napake. Tako čitaj: »Ob neki priliki je dejal pisen (ne pisec) teh vrstic ...« in »ga je navdalo z gorjupimi (ne gornjimi) čustvi«. Komentiranje Danteja. V zbirki »Bibli-oteca Moderna« je izšla knjiga Michela Barbija »Con Dante e coi suoi interpreti«. V Italiji ne mine leto, da ne bi obrodilo novih knjig o velikem Florentincu. Danto-loška literatura neprestano raste in tudi izven Italije že delujejo organizirana središča dantoloških proučevanj. Michele Barbi se v. svoji novi knjigi ki šteje okrog 370 strani bavi z raznimi problemi Dantejeve »Divine Commedie«. Posebno važna je njegova študija o najnovejših komentarjih te nesmrtne pesnitve, kakor so komentarji Steinerja, Scazana, Venturija, Pie-trobona, Del Lunga, Flaminiia in Grabber-ja. Barbi prihaja k sklepu, da se je dante-jevska eksegeza že oddaljila svojim pravim smotrom ter kaže težkoče, zaradi katerih ne more v nji nastati trdna in zanesljiva tradicija. Mario Moretti je izdal novi roman »La vedova Fioravanti«, ki obravnava odnos matere in sina -duhovnika ter razne čustvene zapletljajer ki nastajajo na obeh straneh zaradi materinega pojmovanja sinovega poklica, dokler se tiha sinova dra- ma ne izpremeni v ozračje človeškega razumevanja in mističnega miru. Albanski jezik. V »Meridiano di Roma« z dne 12. oktobra poroča Gaetano Bazzoli o težkočah, ki nanje naletevajo ne le tuji poznavalci Albanije, marveč tudi njeno iz-obraženstvo samo, posebej še nje šolstvo in uprava Te težkoče niso največje zaradi tega, ker je albanski jezik sam po sebi težak in po svoji strukturi močno drugačen od jezikov zapadne in srednje Evrope, odnosno od klasičnih jezikov, marveč nastajajo iz dveh razlogov: 1. Se vedno ne obstoji albanski književni jezik, marveč dve narečji: gego in tosko; a) slovnice in slovarji, čeprav so številni, so celo v najnovejših izdajah ali slabi ali nezanesljivi, ker si v nekaterih rečeh nasprotujejo. Ni se mogoče zanesti na dve slovnici istega narečja, ker vsaka trdi svoje. Razlike segajo celo k sami abecedi. Pisec predlaga, da bi Italijanska akademija, ki je sprejela v svoj krog največjega albanskega pesnika P. Fishta, prevzela skrb za stabilizacijo albanščine in sicer tako, da bi določila za albanski književni jezik narečje, ki se govori na ozemlju med Dračem in Elbasa-nom, vštevši Tirano. To narečje, ki se lahko imenuje južni gego, dobiva v Elbasanu svojo najboljšo formo, kar priznavajo sami Albanci Razširilo naj bi se po vsej Albaniji iz Tirane, kjer j« sedež radijske postaje, uredništvo lista »Tomori« in kjer so osrednje oblasti kraljevine. Nadalje naj bi se definitivno določil pravopis, ki bodi glede grafičnih znakov za posamezne glasove kar moči blizu italijanski pisavi. Sestavila naj bi se slovnica južnega *?e?a in večji slovar, ki bi snrejel besedišče raznih narečij (z ustrezajočo označbo), predvsem pa vse besedišče, ki je v rabi na 2e omenjenem ozemlju. Vse javne listine, kulturne manifestacije in publikacije naj W se v bodoče izdajale samo v tem jeziku. 532348235323482348235323532353485348532348235348532353234823482348485353 Tri smrtne žrtve metana Pri kopanju vodnjaka so se zadušili dva delavca in njiju reševalec Zagreb, 16. oktobra Pretekli teden se je v vasi Bratina v občini Kupinec pri kopanju vaškega vodnjaka zgodila huda nesreča. Vodnjak so kopali že del j časa in je bilo zaposleno več delavcev. V petek sta se spustila v vodnjak delavca Stjepan Štengli in Slavko Puhar, oba od Sv. Martina doma. Ostala sta v vodnjaku delj časa. Ker pa se nista več javljala, so tovariši takoj zasumili, da se jim je zgodila nesreča. Nekateri so se hoteli spustiti v vodnjak, toda so se premislili, ker je iz globine prihajal močan ponj po metanu. O dogodku so nemudoma obvestili oblasti v Zagrebu in poklicali na pomoč zagrebške gasilce. Med tem časom je šofer Luka Bilen iz Zagreba sklenil, da se bo spustil v vodnjak in rešil ponesrečena delavca. Vzel je masko in se na vrvi spustil v globino. Toda tudi Bilen se ni več javil. Šele gasilci so s pomočjo Dreger-apa-rata izvlekli iz vodnjaka vse tri ponesrečence, ki pa so medtem bili že mrtvi. Sklepajo, da se je zgodila nesreča zaradi tega, ker je bil vodnjak pregloboko izkopan in niso mislili na pojav podzemskega plina metana. V globini 31 metrov, do katere so delavci izkopali vodnjak, je nenadoma začel iz zemlje uhajati metan v takšni množini, da je oba delavca in njih reševalca takoj zadušil. O dogodku se vodi preiskava. Kočevje na pragu zime Kočevje, 16. oktobra. Zadnja nedelja je prinesla v naše kraje že povsem zimsko vreme. Po močnem nalivu oi sobote na nedeljo se je naslednji dan spet zjasnilo, popoldne pa je začel pritiskati krepek sever, ki je ozračje tako ohladil, da je v ponedeljek zjutraj padlo živo srebro na —1, v torek pa celo na —4° C. Z jasnega neba se zlivajo sončni žarki v dolgih pramenih, tako da te kar vleče iz hladne sobe, a na prostem kmalu ugotoviš, da je sončna toplota povsem oslabela. Očarljiv je pogled na gozdove. V tisočih nijansah se blišči vedno bolj orume-nelo listje, vmes pa se markantno odražajo iglavci s svojo temnozeleno barvo. Najbolj živahno je na kolodvoru, kjer se poleg rezanega lesa in drv tovori mnogo jabolk in krompirja. Skozi mesto drvi a\rto za avtom, visoko obloženi z drvi, debelimi krclji in ogljem. Središče mesta pa postaja nekako dolgočasno. Gradbena dejavnost bi že popolnoma prenehala, če bi se ne gradile številne barake v južnem predmestju. Ozemlje rudniškega podjetja je z velikim povečanjem obrata skoraj iz-premenilo svoje lice. Veliki bagerji odkrivajo črni dijamant na dnevnih kopih ter zasipavajo na drugi strani spet globeli, na vse strani pa se polagajo ozki industrijski tiri. Tudi v tekstilni tovarni se vrtijo številni stroji. Medtem pa se zima bliža naglih korakov. Predavanje o Hrvatih na Dunaju. Pretekli teden je imel dunajski vseučiliški profesor g. Stadtmulier predavanje o Hrvatih. V svojih izvajanjih je med drugim ugotovil, da je bila Hrvatska nacionalna zavest in politična zrelost za časa avstro-ogrske monarhije tolikšna, da so bili Hrvati drugi narod v monarhiji. S svojo vojaško močjo pa so bili že od nekdaj na strani Nemcev. Jugopi-- " je bila samo majhna medigra. Predavanju so prisostvovali poleg hrvatskega in bolgarskega konzula tudi dru?i odličniki. Ustanovitev policijskega ravnateljstva v Zemunu. Po ureditvi popolne priključitve vzhodnega Srema k Hrvatski, je poglavnik kakor javljajo zagrebški listi, odredil ustanovitev polici;skega ravnateljstva za Ze mun. Iz Hrvatske V Sarajevu ne bo šumarsko-poljedelske fakultete. Dekanat šumarsko-poljedelske v Sarajevu je dobil od rektorja Ivšiča iz Zagreba obvestilo, da na tamošnji fakulteti letos ne bo predavanj. Dosedanji in even-tueini novi slušatelji naj se do sobote, 18. t. m. vpišejo na zagrebško fakulteto. V Krlževcih bodo postavili mitnice. Mestno načelstvo v Križevcih je uvedlo mit-n:.carsko službo na vseh glavnih cestah, ki vodijo v mesto. Občina je bila k temu prisiljena, ker so ljudje doslej izbegavali plačevanje mestnih trošarinskih pristojbin. Z mitnicami hočejo preprečiti tudi tihotapljenje raznega blaga, predvsem drv in alkoholnih pijač. Vojaško pokopališče v Dubrovniku bo urejeno. Dubrovniško vojaško pokopališče, ki je bilo doslej popolnoma zapuščeno, so začeli temeljito urejevati. Ko bodo dela gotova, bo velika svečanost, na kateri bodo izkazali čast številnim pokojnim, ki so našli na tem pokopališču večni počitek. Židovsko molilnico v Zagrebu podirajo. Pretekli teden so po odredbi župana g. Ivana Wernerja začeli podirati židovsko sinagogo v Zagrebu. To se je zgodilo zaradi tega, ker molilnica ni bila v skladu z regulacijskim načrtom Zagreba. Sporazum med lekarnarji in farmacevti. Po sporazumu med lekarnarsko zbornico in farmacevtskim društvom so bili sprejeti naslednji delovni pogoji. V prvem letu službovanja dobe lekarniški sodelavci v Banjaluki, Osijeku, Sarajevu, Dubrovniku, Zemunu in Zagrebu 2500 kun, v ostalih mestih 2250, po drugih krajih pa po 2000 kun. Ti dohodki se vsako leto stopnjujejo in znašajo po petletni praksi 5000, 4750 in 4500 kun. Vse javne dajatve plačajo lastniki lekarn razen članarine za Merkurja. Sušilnica čaja je zgorela. Pretekli teden je na Savski cesti v Zagrebu nastal požar v sušilnici domačega čaja. Takoj so prispeli ognjegasci in uspešno posredovali. * Proslava rakoviških žrtev. Proslava 70-letnice rakovške vstaje, ki jo je vodil Ev-gen Kvaternik, je bila po vseh hrvatskih krajih kar najbolj pietetna. V vseh ljudskih in srednjih šolah so bila za dijake predavanja, kjer so jim razložili pomen tega zgodovinskega dogodka. Maše-zadušni-ce so se brale po vseh cerkvah. Naše gledališča DRAMA Petek, 17.: zaprto. Sobota, 18.: Katarina Medičejska. Izven. Znižane cene. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Nedelja, 19.: Hamlet. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. »Katarino Medičejsko«, dramo italijanskega dramatika Rina Alessija bodo igrali v soboto 18. t. m. prvič po znižanih cenah. Zgodovinska oseba francoske vladarice Katarine, iz rodu italijanskih trgovcev Medi-či, je orisana s spretno roko odrsko veščega dramatika. Osebnost Katarine kot vladarice in matere dveh sinov in hčere je podana v času, ko gre za diplomatske akcije, katerih posledica je bila šentjernejska noč. Osrednji lik je Katarina, hrabra kraljica, modra državnica, premetena diplo-matka, žena z vsemi vrlinami in slabostmi prave ženske, predvsem pa ljubeča mati v skrbi za svoje otroke. Katarino bo kreirala Marija Vera, Margareto — šari-čeva, Fulvijo — Remčeva, Karla IX. — Kralj, Henrika Anžuvinskega — Gale, Co-lignyja — Milan Skrbanšek, de Alavo — Levar, Biraguea — Lipah. Režiser dr. Brat-ko Kreft. Prevedel ravnatelj Pavel Golia, OPERA Petek, 17.: Aida. Red B. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Sobota, 18.: La Boheme. Izven. Začetek ob 18.15. Nedelja, 19.: Netopir. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Velik uspeh Valerije Heybalove v naslovni partiji Verdijeve »Aide«, Radev-Kogeje-ve kot Amneride, Francla — Radamesa, Betetta — Ramfisa, Primožiča — Amona-sra in Lupše — egiptovskega kralja, sta izpričala kritika, kakor tudi navdušenje občinstva. Z novo uprizoritvijo te opere je dobila naša Opera zopet v svoj repertoar mogočno stvaritev, pri kateri se odlikujejo solisti, zbor, balet in orkester. Režiser C. Debevec. Dirigent A Neffat. Zborovodja R. Simoniti. Inscenator ing. Franz. Koreo-graf ing. P. Golovin. SCIATICA — ISHIAS II Dottore DE FERRARI dara informazioni sulla cura del Dottore MUNA-RI DI TREVISO per l'ar-tritismo e reumatismo a chi ne avesse interesse, ricevendo dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso 1'Hotel Union a Lubiana dal 16 Ottobre 1941-XIX Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in revma-tizma po metodi dr. MU-NARI-JA iz TREVISA vsem, ki se za to zanimajo ter bo sprejemal od 9. do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union v Ljubljani od 16. oktobra 1941 dalje Beseda L —.60, takaa —.61 za daianie naslova »!• > «ifro l 2.—. Klavirsko harmoniko železen štedilnik m otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 17477-26 Radio Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali ta ?ifro l 2.—. Dober radio-aparat kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober radio«. 17504-9 Heseda L —.60. taksa —-6G 't daianie naslova ali » iaianie naslova ali '» '