334
Naši dopisi.
Z Dunaja 18. okt. (Državni zbor, jezikovni odsek in. odsek za pogodbo z Ogersko.) Delovanje državnega zbora samega v tem zasedanji ni in ne bo pomenljivo, ker ne pride na vrsto skoraj noben pomenljiv predmet. Vkljub temu pa se godijo pomenljive reči, katere z ojstrimi črtami značijo sedanji položaj. Taka dogodba je zadnja naredba pravosodnega ministra barona Pražaka zarad češčine pri nadsodniji praški, kateri je pritrdilo — kar je ravno pomenljivo vse ministerstvo. T«> je vsaj nekaj znamenja , da sedanja vlada še zmiraj stoji na svojem prostem programu, akoravno ga sila počasi in rahlo izvršuje. Naravno je, da levica, ki je vse minulo leto toliko sanjarila o razpadu desnice in o približavanji med vlado in nemško-avstrijskim klubom — in preslišala one nareredbe, temveč v interpelaciji in v jezikovnem odseku zopet pričela krvavo vojsko zoper sedanjo vlado* ki povsod dela na škodo nemške narodnosti.
Razprava v jezikovnem odseku bila je preža-nimiva, da bi iz nje ne naglasil poglavitnih izjav: Levica je zahtevala, da se odsek skliče samo zato, da svojo nevoljo zoper vlado izreče zavolj omenjene na^ redbe, naravno je tedaj, da levičarji z veliko-nemškim Lienbacherjem vred ni celo nič govorila o jezikovnem predlogu Scharschmidovem, ampak izključno o novi mi^ nisterski naredbi. Pri tem razgovoru odlikoval se je Lienbacher bolj kot vsi „rojeniu levičarji v nasprotovanji zoper vlado, ker je z navideznim strokovnjaštvom skušal dokazati n e po s ta v nos t ministerske naredbe. Pravne-gnjusno je videti, da še celo v imenu Lichtensteinovega kluba, ki ga je v ta odsek izvolil, še zdaj veliki zvonec nosi solnograška frfulja v vseh najpomenljivejših odsekih.
Iziied levičarjev govorili so: Plener, Scharschmid, Lienbacher, Herbst in Sturm, izmed desnice pa: Zeit-hammer, Rieger, Rih. grof Clam.
Minister Pražak je odločno in stvarno zavrnil očitanje levičarjev izrekom i Lienbacherjevo, sklical se je pa po pravici in v splošno zadostenje, da je bivši minister Herbst prav tako naredbo izdal za Galicijo ter jo s prav takimi razlogi utemeljeval, kot sedanja vlada svojo.
Pomenljiv je bil pa odgovor ministra Taaffeja. na vprašanje levičarjev: kako stoji vlada nasproti predlogu Scharschmidovemu? Minister Taaffe je odgovoril; Da se je uže izrekel v imenu vlade, da je pripravljena vdeležiti se posvetovanja o predlogu Scharschmidovem, pa naglašal je tudi uže pri prvem branji, da se mora vlada držati svoje izvrševalne pravice, da sama vred službeni jezik (Regelung der D.enstsprache). Vlada prizna potrebo, da mora nemščina v Avstriji imeti posebno stanje kot posredovalni in oni jezik, katerega razume največ ljudi v Avstriji.
Zato se vlada v takih stvareh ne bo nikdar stavila na enostransko narodno stališče, temveč bo zmiraj pred očmi imela potrebo dežel. — če-ščina kot službeni jezik ne bo dobila onega mesta, ka-koršno ima polščina v Galiciji, ker so razmere na Češkem vse drugače; izreči morem, da razmere na Češkem sedaj niso take, da bi se mogla tam uvesti taka naredba kot ona iz leta 1869. — Ako se je reklo, da se Avstrija oškoduje, ako se nemščina ne uvede povsod in povsod, tedaj rečem, nemščina mora imeti posebno stališče, ker je svetovni jezik, ker je prometni in posredovalni jezik, toda ne smelo bi seji dajati umetno stališče, katerega ne potrebuje, ker je dosti močna in po vsem svetu razširjena.
335
Po predlogu Scharschmidovem bi nemščina ne bila jezik države, ker ju več dežel izvzetih. Oni, ki nemški državni jezik hočejo, naj po dovršeni specijalni razpravi presodijo, jeli potem nemščina res državni jezik, ali pa ji, da diplomatično govorim, pristaja samo naslov in značaj državnega jezika.
Odsek za pogodbo z Ogersko razpravljal je minulo soboto o poročilu pododseka za podaljšanje carinske in trgovinske pogodbe. .Razprava bila je sicer zanimiva, pa ne posebno živahna, zato, ker pri tem predmetu ni ravno mnogo različnosti mnenja. Dognala se je v tej seji splošna razprava, katere so se vde-ležili poslanci Javorski, pročevalec Sochor, Chluni ecky, ki je hotel, da mu vlada pove, ali je mnenja, da so posamezni predlogi pogodbe v notranji zvezi, in kaj hoče storiti, ako Ogerska carinsko pogodbo odpove. Potem je obširno in primeroma stvarno govoril Neu« wirt. Za njim odgovoril je minister Dunajevski, da so carinska in trgovinska pogodba podaljšanje bankiriega privilegija in pa določitev kvot gotovo v tesni notranji zvezi, ne tako pa davek za sladkor in carinska tarifa. Carinsko pogodbo bo Ogerska sicer brž čas odpovedala zato, da varuje svoje pravno stališče, ker je pa vkljub temu pogajanje z Ogersko gotovo, zato odpoved nima stvarnega pomena. — Za ministrom govorila sta še dr. Rieger in Zeithammer pa poročevalec, po tem se je sklenila splošna razprava.
Danes — v ponedeljek — nadaljevala se je nadrobna razprava ravno tega predmeta. Udje odseka izrekoma levičarji poprašavali so pri tej priliki vlado izrekoma mnogo giedč odpravljanja pristaniša tržaškega, katero je odločeno za 31. dan decembra leta 1889. Sprememb se pri tej razpravi ni sklenilo.
Včeraj seje tukaj uradno priznal prvi slučaj kolere na Danaji. Umrl je za njo višji železniški zdrav-uik Schmid, ki je prišel z Budim-Pešta, tam je zadnje 4ni bolezen postala precej huda, ker oboleva jih po 40 do 50, umira pa do 20 oseb na dan.
Iz vipavske dolina 3. okt. (Izv. dopis. *) Trgatev je po celi vipavski dolini zlo pri kraji. Pridelek je glede množine kaj neenak. Okolo Lozic, Št. Vida, Planine pridelalo se je dosti vina, sicer pa le malo. Glede dobrote je pa pridelek sploh dober, proti vsemu pričakovanju dober. Peronospora se nam je sicer vedno ponujala, da silila, vendar jej pa gotovo vreme nič kaj ugajalo ni, kajti po njej na dobroti vina sem ter tje provzročena škoda je izginljiva v pravem pomenu »besede. Kar se zamore še s posebnim veseljem zabi-ležiti, je to, da je stara trtna bolezen, da je tako zvana grozdna plesnoba ali glivica „oidium tucheri" letos skoro popolnoma izginila. Tako zdravega mladega lesa, kakor ga imamo letos na trtah, že zdavno zdavno imeli nismo, in opravičeno je popo noma upanje, da bode te najstarejše hude trtorejske šibe božje vendar le enkrat konec.
Kar je pa z ozirom na tolikoletne zaporedne slabe vinske letine in z ozirom na po teli provzročeno splošno kmetijsko bedo v vipavski dolini obžalovanja vredno je to, da nima mošt, v primeri k svoji dobroti, skoro nikake cene. Od 12 do 14 forintov se udobi hektoliter! Pač mrtva cena tako dobremu blagu. Zato je pa pričakovati, da bode tim več kupcev v dolino, in da se bode vsled konkurence cena kaj povzdignila.
Sicer pa imamo letos Vipavci še precej dobro le-letino. Žita so bila dobra, sena sicer le srednja reč, več pa otave in detelje, in kar je poglavito, spravilo se je skoro vse, le malo je dež ugonobil. Fižola, krom-
*) Za  poslednjo  številko prepozno  došlo.              Vred.
pirja, turšice vsega pridelalo se je dovolj, žalibog, da je krompirja jako dosti segnjilo. Ajdo je burja popolnoma uničila, pesa, repa, zelje kaže prav dobro.
R. D.
Iz Ljubljane. — Volitve v delegacijo vršile so se v zbornici poslancev minulo soboto večer. Nemci iz Češke niso hoteli sprejeti kompromisne, ponudbe čeških poslancev, zato volili so ti same Čehe in med njimi enega z Moravske. Moravski Nemci in Čehi pa so se porazumeli tako, da so izmed 4 delegatov volili 3 Nemce in 1 Čeha (dr. Meznika), akoravno je razmera med Čehi in Nemci na Moravskem prav nasprotna. Poljski poslanci volili so naravno sauao svoje pristaše; šlezki volili so Nemca liberalca, enako Niže-Avstrijci, Korošci, Štajerci in Solnogradčani, ki so volili pristaše levičarske, Solnograška izrekoma Lien-bacherja, ker je on peti nasproti dvema konservativnima in dvema liberalnima zastopnikoma. Štajerski konservativci in slovenski poslanci se volitev niso vdeležili. Za Kranjsko izvoljen je dr. Poklukar za delegata, kanonik KIun za namestnika. Volitve te vdeležili so se samo poslanci grof Hoheinvart, Klun, Pfeifer, dr. Poklukar in Šuklje. Knez Windisch-Grat z bil je zadižau vdeležiti se seje. Nasprotnika Sclnvegel in Taufferer se nista vdeležila volitve, enako pa se v zbornici navzoči poslanec Hren volitve ni vde-ležil, zakaj ne, nam ni znano.
Za Gorico voljen je vslei dogovora letos grof Coronini, za Istro Milevoj, za Dalmacijo, kjer volijo sami desničarji, Klaič, za Tirolsko konservativec dr. Katrein in Lah dr. L oren zoni, za Gorenje-Avstrijsko pa dva konservativca, grof Bran d is in D o bel ha m mer, za Predarelsko pa dr. Oelz.
—  V deputacijo za določitev deležev za skupne potrebščine (Uuoten-Deputation) izvolila je minulo soboto zbornica poslancev sledečih 10 udov, katerih 7 spada k desnici, 3 pa k levici: knez Lichtenstein, dr. Poklukar, Bukovinec Lupjil, Poljaka vit. Javorski in dr. Czerkavski, Čeha dr. Mat tuš in dr. Kaizl, pa levičarji Plen er, S t ur m in Men ger. Gosposka zbornica v to deputacijo 5 udov. Prav tako deputacijo pa voli Ogerska.
—   Zopet dovoljeni soimiji. Okrajno glavarstvo v Postojni je za ta okraj dne 16. avgusta t. 1. zavoljo nevarnosti kolere prepovedane somnje, sedaj naprej dovolili.
—  Novopopravljene in olepšano cerkev v Ljubljani,
katero je domači slikar Jurij Šubic o&inčal z lepimi slikama, blagoslovil je minulo nedeljo gospod knezoškof dr. Misija  s primerno slovesnostjo in obilno vdeležbo občinstva.
—  Za gi^d^diiiškegajtajnika c. kr. deželne vlade kranjske imenovan je dr. Andrej_grof Schajlgo tsch pa jjiesto na Dunaj v InTnfsterstv^^                        j^ zvanega dosedalijega^aj^a^i^ Zna-čainost inr uradniška spretnost novoimenovajj^ga gl)s|). fainika W sploh pohvalno priznava.
—  O nasledniku škofa koroškega koroški Nemci in drugi liberalci pqs^no^iyi ^taj^rskem uže poskušajo vsakovrstna sredstva, da bi spravili na tamošnji škofovski sedež moža, kj_bjjj_h^n_e_ mjLti.1 pri njihovem velikonemškjsm m"protlxgxi^jj^de 1 o-vanji. -:^adnje~dnr?uli In/čififrsmoHčelo zuganje, da bodo Korošci prestopili k starokatolicizmu, ako ne dobe Nemcem prijaznega škofa. — Mi upamo, da vkljub takemu kričanju dobimo krščansko- ; odločnega, konservativnega in enako Nemcem kot Slo- • vencem pravičnega, obeh teh jezikov zmožnega škofa.   ;
Upamo, da poleg teh lastnosti za prihodnega škofa ne bo zapreka, jeli rojen Slovenec ali Nemec.
—  Diploma častnega meščanstva ljubljanskega izročila se je minulo nedeljo gospodu župniku šentjakobske fare J. Rozmanu.   Častitamo!
— Kolera na Kranjskem se je prikazala zadnji čas v črnomaljskem okraji, kjer je obolelo 5 oseb, enako je tudi v logaškem okraju obolela ena oseba. Na Igu med prisiljenci obolelo je dosedaj 15 oseb, izmed katerih jih je 5 umrlo. — Zdravniška preiskava v Ljubljani umrlega železniškega sluge Bastolca je pokazala, da n i umrl za kolero.
—  Kmetijsko potovalno predavanje v Boštanji ima
tajnik c. far. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 24. t. m. popoludne po službi božji.
336