H v uuinui, . petek 7. avgusta 1874. List 32. List izhaja vsak petek in velja s poštnino vrni in v (forici (lomu poslan : zn celo loto :> gold., zn pol letu 1 polil. 50 sold., zn četrt lota 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „G0HI(’Au jo cena določena, kakor za drugo naročnike. Posamezni listi so prodajajo po 0 sold. v tiskarni. Naročnina in dopisi naj so blagovoljno pošiljajo opravništvn v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Koko»»isi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, Jo soldov. Nova dekliška šola v Gorici z nemškimi!!) učnim jezikom. Ali se uresniči vest nckterili časopisov, da namerava ministerstvo ose m r a z r e d no meščansko dekliško šolo in s časom tudi pripravnico z n e m š k i m učnim jezikom v Gorici ustanoviti, ali ne, to bo v kratkem gotovo.*) Na vsak način pa je vredno, stvar na rešeto dejati. P r v o p r a š a n j e je, ali je dekliška Srazredna meščanska šola potrebna ? — Za mesto je na vsak način potrebna, ker dekline naj se dostojno izobražujejo, da postanejo pridne gospodinje, da zamorejo, ako se omožijo, tudi dobro upljivati na o-troke in že iz prvega početka žlahtniti mlada srca svojih otrok. Te dobrote bi se lahko udeležile tudi dekline premožnejših starišev iz dežele, ker tudi prebivalci zunaj mesta smejo tirjati, in ker so v veliki večini — z veliko večjo pravico, sredstev, da svoje otroke zamorejo izšolati dostojno in po svoji želji. Iz tega pa sledi, kakošna naj bo šola. Na Goriškem prebivajo po rodu % Slovencev in I/3 Lahov. Za te dve narodnosti treba je toraj šol sè slovenskim in laški m učnim j e z i k o m, ako sc hoče šolo na zdravo in naravno podlago *) Spis je bil sestavljen že pred 8 dnevi; po novejšem sporočilu tukajšnega dopisnika v „Triesterco*‘ je neki Schmidt-ova hiša v ulicah sv. Ivana že najeta v ta namen. UREI). LISTEK Iz Kanala do Kala. (Potopisna črtica.) (Dalje). Zdaj pa moram seči v predale kanalskega farnega arhiva, da bo potopis tudi po učenosti dišal. Dan danes mora človek vse bolj učeno povedati, če ne, ne verujejo ti. Stara pisma nam pripovedujejo, da so dobili Avčani že leta U9G lastnega duhovna. Ime mu je bilo S e b a s-t i j a n T z i g e n d. Ta pa ni imel take oblasti, kakor jo imajo sedanji samostojni dušni pastirji. v Pridigal je in pa previdaval, drtizegani smel. Se krstil ni doma, zunaj v sili in še takrat le z navadno vodo. Krstilnik je dobila avška du-hovnija še le L 1570. Dela je imel pa pri vsem tem še precej. Previdaval ni samo v Avčah, hodil je tudi k bolnikom v današnjo Levpo, v Lom in Kal. Se ve, da takrat ni bilo toliko ljudi kakor zdaj. Stare pricestne vasi so mnogo trpele po požarih in Turkih. Tudi Avčani so imeli svoj križ s temi „ne-bodi-jib-treba11. Za gotovo vemo, da so že trikrat pogoreli. Vem, da bo marsikoga Zanimalo, če povem, daje 6. septembra 1710. postaviti. — Koliko pa je Nemcev na Goriškem ? — Toliko, da je velika krivica za Slovence in Labe, ako se peščici nemških otrok na ljubo šolstvo mesto na naravno narodno podlago na glavo stavi s tem, da se Slovenci, in Labi silijo v nerazumljivem nemškem jeziku učiti se vsega, kar potrebujejo za življenje. Kar se jezika tiče, ne vlada, ne zasebni nemci, ne nemškutarji ne morejo trditi, kar trdijo glede učnega jezika za mladenče, da namreč ne morejo po svetu, ako jim nemščina gladko ne teče. Kam pridejo naše Slovenke in Lahinje, da toliko potrebujejo nemščine ? — V kuhinji, na trgu, ali kjer si bodi, morda pošteno ne izhajajo z maternim jezikom ? Ako toraj vlada po nekterih uradnikih zapeljana na krivo pot na to dela, da Gorico osreči z nemško osemrazredno dekliško šolo, — zarad peščice Nemcev ali nemškutarjev, jo pač lahko postavimo v izgled vsem še bolj omikanim narodom, da, ako hočejo svoje otroke pri korenini izobraziti, naj si napravljajo le nemških šol, naj si bodo že Francozi, Angleži, Rusi ali kar hočejo. Če pa vlada na svojo roko, iz lastnega nagiba na to dela, moramo reči, da hoče pot pripravljati nemštvu do Adrije, da hoče ,.gas“ delati, da toliko ložeje nemški kolos tira svoje namene do tj e, do kamor njegov dolg jezik sega, in da tako po nemških ob treh popoldne pogorel člolenji konec te vasi. Kedaj so zadnjikrat pogoreli, ni treba praviti. Tildi turških konj kopita so teptala že večkrat avškega „poštenega komuna*'• tla. Med oklepaji naj povem, — pa ne da bi s tem koga hvalil ali grajal, — da imenujejo avško vas per eminentiam pošteni koniuu". L. 1481. so morali po Turkih oskrunjeno cerkev M. D. S n e ž n i c e N a d-A v č e m na novo posvetiti. Iz Avč drži pot navkreber. Prišel sem do kraja, ki vzbuja v meni razne občutke, občutke veselja in — da jo naravnost povem — tudi žalosti. Pred seboj imam stare, votle lipe, ki so videle že mnogo rodov. Med lipami sameva prostorna veličastna cerkev M. B. Snežuice. Kaj bi rekel o tej cerkvi? Marsikaj imam na srcu, pa ne smem vsega povedati, da ne bo zamere. Nekaj pa vendar zinem. Ce me bo kodo zastran tega pisano gledal, nič ne de. Kedo bi vsem ustrezal? Še sobice ne. Tudi ono ima svoj križ z ljudmi. Tudi ono toži : Ako zjutraj zgodaj vstanem, Dekle mene kolnejo ; Ako zvečer pozno zajdem, Se pastirci jokajo* Cerkev, ktero imam v mislih, je N a d-A v-č e m, Četrtinkp ure nad avško vasjo, Kedaj so šolah in po njih pripravljeno ljudstvo toliko ložeje se udomači pod p r u s k o „Pi-kelhauboa, ako jih prej lačni sosed ne požre. — Nova 8 r a z r. dekliška šola z n e m š k i m učnim jezikom, ni toraj pravična ne S1 o v e n c em ne L a h o m. Dopisi. Iz Vipolj, 22. jul. — Bliža se čas, ko začnemo mi Brici češpe lupiti in žveplati. Ker po drugih krajih niso v tem tako izvedeni, deloma ker nimajo toliko časa, prodajajo svoje češplje v Brda ter morajo jih sami sem vozariti. Pri takih prilikah poprašujejo vozniki iz Ipave, s Krasa, iz Gor po vaseh, o katerih nihče ne zna. Pri-godilo se je lanskega leta, da je neki Ipavec z vozom postal blizo mosta pri Versi in popraševal po Lipovžah, pa noben gani razumel. K sreči pridem zraven, pa se spomnim, da mož misli Vipolje. Tako imenujejo domači našo vas. Ime menda pride od lepih polj, ki se tukaj prijazno vijejo. Domači ne poznajo ne ,,Lipovžea ne „Vi-polžea, ampak le Vipolje. Tako tedftj poprašujte, kedar pridete v Brda. Iz Renč, 25. julija.*) — (Blagoslovljene novega pokopališča m druge občinske zadeve.) — V nedeljo 19. jul. ob 6 uri zjutrej je č. g. št. Peterski dekan v *j Zarad pomanjkanja prostora odloženo. Ur. jo zidali, ne vem, stara pa je. Oglejva si jo. Lepa je, da lepši biti ne more.*) Sezidana je v g o t i š k e m slogu. Krpali so pa že na njej. Oglejva si presbiteri] od zvunaj, Tu vidiš, da je nekdo lepo gotiško okno zazidal. Čemu ? Bog si ga vedi. Toliko si pa upam reči, da mož ni vedel, kaj dela. Cerkev je Črna, pa drugačna tudi biti ne more. Kedar so jo zidali, niso šli po pni kamen na cesto, marveč so iskali in iskali, da so našli kamenje, ki se je dalo na štiri vogle rezati. Tako in ne drugačno kamenje so vzidali. Od tod črna cerkev. Ljudje pa bi bili radi, da bi jim jo kedo pobelil. Kje imajo glavo? Tam, kjer jim je izrastla, rekel je svoje dni šegav kmetič. Da, tam jo imajo, kjer jim je izrastla ; ali tisti, ki so za to postavljeni, da ljudstvo vodijo, ne bi smeli nikdar pozabiti, da kmet trobi v svoj rog in ne ve, kaj bi rad. Doslej je imela ta cerkev, hvala Bogu, vsikdar take poglavarje, ki si niso dali ukazavati. Hvala jim ! In če dobi zdaj deset ali dvajset let ljudi, ki ne vedo kaj je lepo, potem z Bogom vsa lepota Nad-avške cerkve. (Dalje prih.) *) Slikarsko tlelo pač no izraz uje senee cerkvene umetnosti, pa mojstru ni zameriti, Popravlj, nazornosti obeh farnih dušnih pastirjev in obilne množice vernih Renčanov blagoslovil novo Renčam tolikanj potrebno pokopališče ali „mirodvor“; beseda, ki je po uemškem skovana za „Friedhof“. Nekateri kovači slovenščine niso v izrazili tako uatanjuiij kaj čuda, ako je nekdo nemški „Abentheu-er^-prestavil slovensko v ,,večerna jajca ! Pa zalazil bi kmali proti namenu tega dopisa na podlistekaiju pripadajoče jeziko-slovsko Dolie. — Slovesnost blagoslovljena je povzdignil primeren govor, ki je šel poslušalcem v srce ; slovenščina je č. g. dekanu gladko tekla. Obseg govora je bil 1.) Zakaj katoliška cerkev odločuje poseben prostor za pogreb umrlim kristjanom, in 2) Zakaj ne sme cerkev očitnim grešnikom, ki v nespokornosti do smrti in kot sovražniki in zaničevalci sv. katoliške >eie umijejo, cerkvenega pogreba dovoliti. Obe točki ste bili za današnje dni prav primerne. Novo pokopališče je bilo res zelo potrebno, kajti poprejšnje je bilo brž za vasjo premajhno in tako vlažno, da, če je bilo količkaj dežja, se je skopani grob biž z vodo napolnjeval, in mnogokrat se je moralo mrliča v z vodo napolnjeni grob pogrezniti. Uvala Boga, da je obč. zastop tej ^do-stoj nos ti konec storil ter novo pokopališče napravil na kraju od vasi bolj saj 1/3 če-trtinke oddaljenem, — kjer bolj zvišeno zemljišče vode ne drži. Občina je to delo dovršila brez posebnega obteženja Občinarjev. — Se ve, da je marsikaj v občini za občni blagor potrebnega na pr. javni vodnjak, kajti sedaj moramo piti nesnažno I-pavo, ali pa hoditi dalječ ven (20 minut) po vodo studenčnico, potem prepotrebno je prenovljenje sedanje kaplanije, ki je bolj kumiku, kot duhovskemu stanovanju podobna. Sicer se je zdaj za silo nekoliko popravilo vsled dolgega pritiskanja ; pa za Renče, ki štejejo 1700 duš, med njimi nad 800 zidarjev, je to vse premalo ; zraven tega je še cerkev zdatno k temu pripomogla. Il * * V Il Volč, 27. julija. (Nesreče — toča.) — Dana» nimam nič veselega pač pa žalostnih novic sporočiti. Pretečeni petek in sobota sta bila huda dneva za nas. V pe* tek je strela udarila v zvonik cerkve sv. Danijela, odnesla je kos strehe, kos zidu je preklala, vžgala pa ni. Komaj eno uro po tem je udarila v kozolc kmeta A. K. iz Volč, kateri je do tal pogorel. Da ni ljudstvo urno v pomoč prihitele, bi si bilij lahko bližnji kozolci vneli, in nesreča bi bila znala biti velika. — V prvem hipu so bili nazoči župan, podžupana, c. kr. finančna straža, kmalu po tem je prisopihala c. kr. žendarmerija iz Tomina, se vé da tudi gosp. okrajni glavar ni pustil na se čakati, pa se je urno odpeljal, ker je slama in žito naglo bilo zgorelo. V soboto, dan kesneje, pa je brez milosti toča tolkla. Privlekla se je siva megla najbrže iz Benečanskega, v Rutili je začela suti, da je bil hrib bel od nje, vlekla se čez prežalo Ciginjsko polje, deloma obiskovala Volčansko, Tominsko, in boje precej hudo tudi Poljubinsko polje. — Druge krate je veselje gledati vrlega ratarja v lastnem potu premočenega za težko pihajočimi voliči brazdo vleči, davi pa se mi je milo storilo videti vbogc Čiginjee potolčene njive na novo orati. Da bi že kedaj tudi za kmeta kaj dobrega prišlo ! A ni je podobe. Vbogi kmet ! Izpod Krna, 29. julija. — (G 1 il c k auf ! Ein Notnagel weniger! to je: Dobro srečo! en žebelj za silo manj). — Ko je bilo pretečeno leto več duhovnov učiteljev za silo — ali z bolj „kraftnimu tevtonskim naslovom: „Not»agel-nov“, s kojim je neki c. kr. okr. šolski svetovalec te vrste učenikov proslaviti blagovolil (hvala mu !) ko je * bilo torej več tacik ,,Notnagelnov“ (žebljev za silo) s pismom žalostnega spomina zarad nestanovitnosti „multorum“ do sl. c. kr. okr. sveto-valstva tako imenovanim nagradam iz tehtnih razlogov, kojih imenovano svetovalstvo do zdaj še nikakor pobilo ni, nenadoma odpovedalo in šolsko podučevanje ustavilo ;— so bili nekaj časa za vseobčno (naj večje kakor naj manjše občine) ljudsko omiko toliko vneti šolski očetje v majhni zadregi in so tuhtali, kaj bi bilo početi, da bi vse-občno ljudsko omikovanje kvara ne trpelo. - Ali malo zadrego so kmalo raspihnili, kakor veter lahko meglico. Tega pa že ne, so djali, da bi mi stalno plačo dali tem „notnagelnom“; če nočejo podučevati za nagrade po Naš e j milosti jim podeljene, naj pa pustijo. Mi pa hočemo postaviti svetne učitelje na Kamnem, v Dreženci, Kredi, Sedlu itd. (in tako srečen pot „Notnagel-herrlichkeit“). Dictum, factum, t. j. rečeno, storjeno. — Kaj še ? počkaj malo ! — Rečeno je sicer bilo, ali, da se tudi stori, še do sedaj potrpežljivo čakamo, ker se menda tudi gg. svetovalci še nijso otresli prislovice: Naglica ni pridna. Tako bo kmalo leto okoli, in obljubljenih svetnih učenikov še ni; se ve, vsaka dobra stvar potrebuje časa. Vendar kaže, da bo sl. svetovalstvo polagoma prehajalo od obljube do djanja. Prvo priložnost k temu je ponudil Seljski g. župan, kakor sem zvedil ; da sem to zvedil, ni kaj malega, ker je tajnost poglavitna čednost in prva dolžnost sl. svetovalstva. — Ta za šolstvo prav vnet in zveden mož, samo škoda da a b c d e ne pozna — je kot prvosednik krajnega šolskega sveta vložil prošnjo pri sl. okr. svetovalstvu za svetnega učitelja in je, da bi sl. svetovalstvu pomagal ga najti, svojega občinskega tajnika kot tacega priporočil. Dotična prošnja je bila pri zadnji seji prišla na dnevni red. S kakšnimi spričevali o preskušnjah, sposobnosti, službovanji pri-poročenca da je prvosednik svojo prošnjo podprl, to mi ni znano ; nadejati se je pa, da bode prošnja ugodno rešena in da udobi tako Seljaka občina svetnega učenika, kojega jej iz srca privoščimo, da si bi imele druge obširniše občine prej na vrsto priti. — Dober začetek ! Zarij o v eli Notnagel. Od gorenje Soče. v zadnjem svojem dopisu omenjeno knjigo : g o z d n a r s t v o v avstr. Pri m o r j i . . . . Dunaj 1873. ni vredno nekoliko pregledati. Č. bralcem ,,Glasa“, katere naše borno gozdnarstvo zajema, pa one nemške knjige ne morejo brati, bom iz nje nekoliko povzel i nekaj svojih opazk dostavil glede gozdnarstva ob gorenjej Soči. Za vvod pravi, da v avstrijanskem cesarstvu razun Dalmacije nobena dežela nima tako revnih gozdov, kot Primorska. Nasledki pokončanih gozdov so pa tu zarad južne toplote tudi posebno občutljivi, kajti suša pripravlja pot ubožtvu. Pogozdovanje praznih prostorov je neobliodno sredstvo k blagostanji, kakoršno našej deželi sicer za-gotovlja ugodna lega i podnebje. Gozdov šteje na Primorskem 3IG.090 oralov — pa v sit j 600/^ je le grmov— je planin 35.037 or., pašnikov 500.137 or., i praznot, ki bi se pa po večem še dale pogozditi 77.566 or. Po podnebji i legi gozde deli v štiri vrste, a) v gorske gozde nad Gorico i Ajdovščino gori do Predila 83.638 or. ; b) v gozde istrijske z otoki ured 177.860 or.; c) v gozde furlanijske planjave 5518 or.; i d) v prave kraške gozde 49.974 or. Po tem zaporedoma popisuje te 4 vrste gozdov i sicer njih lego, zemljo, podnebje ; imenuje les, kateri v posameznih krajih najbolj rase ; govori dalje o posestnikih, o seku i narasti gozdov, o vrednosti i porabi lesu. To opravi prav ob kratkem, le o Krasu govori bolj obširno, kjer dé tudi besedo o zgodovini i načinu razgozdovanja, pa o njegovem sedanjem žalostnem stanu, ter o pravilih tamoš-njega pogozdovanja. Ivonečno omeni vladno prizadevanje v povzdigo gozdnarstva, ter doda v dokladah prav natančni izkaz v centralnih drevesnicah pridelanih i oddanih gozdnih i sadnih sadik 1. 1869—72, po tem izkaz denarske vrednosti posameznih sadik v centi*, drevesnicah 1. 1872, i izkaz zasajenih sadik po občinah 1. 1872. Ta Hnjiga c. k. gozdnarskega nadzornika nam pove i spričuje, da vlada ima res dobro voljo i željo našo gozdnarstvo povzdigniti, ter daruje v ta namen zdatno podporo ; a zaželeni uspeh tega podvzetja je največ odvisen od sodelavnosti posameznih občin i posestnikov. Nemarnost vladnih organov je naj več zakrivila sedanje uboštvo naših gozdov ale prepozno je sprevidela, v kako revščino hiti dežela po tej nemarnosti. Gozdnarje je sicer postavljala, pa ravno ti so kateri-krat zakrivili razdjanje gozdov, na pr. bovških, Sabotin-skega i. dr. Tržaški magistrat se je prvi lotil leta 1857. obširnejše pustote zopet pogozditi, ko je z velikimi stroški obširno pustovino nad mestom pri Brezovici zasadil i preme-nil v lepi borovi gozd. Vlada se je resno tega dela poprijela še le 1. 1864, ko je po Krasu napravila nekaj občinskih drevesnic. Nekteri gg. duhovni i župani so si z oskrbovanjem tih drevesnic pridobili velike zasluge, ali krajne težave i nemarnost ljudstva je zavirala uspešno napredovanje. L. 1865. je po Krasu potujoča avstr, gozd-narska družba dala povod k pravilnejšemu i zdatnejšemu pogozdovanji, i je vlado nagnila, da je v drž. zboru nasvetovala i pridobila podporo iz državnih blagajnic. Leta 1869 je potem napravila velike državne centralne drevesnice. Ena je v Gorici, dve pri Kopru i ena v Rodiku ; vse merijo blizo 11.000 štirjaških sežnjev. Iz teh drevesnic se razdajajo sadike za pogozdovanje Krasa, pa tudi našim hribom jih nekaj privoščijo, da se le občine za nje oglase v pravem času. Za danes naj zadostuje to splošno povzetje iz Scharnaggl-ovega poročila, navedem le še, da se je v imenovanih centr. drevesnicah izgojilo leta 1869—72 tedaj vkup v štirih letih blizo 27 milijonov sadik med njimi sadnihi murbnihl,258.000. Ogled. Avstrija. Ministri bivajo v toplicah ; počiva tedaj nekako tudi politika. Nar prvi se vrne min. Lasser ; od njega pričakuje „N. fr. Pr.“, da bo kaj dregnil v ustavaški voz, da se na potu konfes. postav sopet urayna v smislu naših ustavakov. Tem se sline cedijo po pruski kulturi v boju proti cerkvi. Bodo tudi uslišani, če bodo imeli edino le ministri v tem merodajno besedo. Nadejamo se pa, da bo še kdo drugi, kakor se je že parkratov zgodilo, ministrom zaklical: do tu, naprej ne več. Moravsko. — Tu je sedmerica federalnih poslancev, ki je ustopila v drž. zbor, proti E g b. B e 1 c r e d i-j u se izrekla, ki je sam sebe postavil za kandidata v drž. zbor. Češko. — Mladočeški poslanci za dež. zbor mislijo vanj stopiti. Tako se je izrekel dr. G r e g r, njih vodja. — Pred volitvami so trdili, da ne grejo brez starih. Toliko tedaj velja beseda mladih ? ! Ogrsko. — Drž. zbor je srečno dokončal volilno postavo. Obravnaval jo je nekaj mesecev. Volitev srbskega patriarha v Karlovcih ni še dognana. Krona ni potrdila Stojkoviča. Zbor je v drugič volil. Glasovi popred oddani Stojkoviču, so zdaj pripadli K e n g y e 1 a c-u, Roiuunecu; Gruič je dobil sopet le 7 glasov.— Mi smo se do zdaj držali po „?olitiki“, pa smo sprevideli, da ima ,,Vater-land“ prav, ki pravi, da Militič-eva stranka, ki je volila pred Stojk, in zdaj Keug., je zastopljena z Ogri. Ogri nikakor ne nameravajo Srbsko avtonomijo, ne politično ne cerkveno, ki ste sicer nerazvez-ljivi, pospeševati temveč razrušiti. Militič-eva stranka je to, kar so pri nas mladi, — proticerkvena. Potem bi bila le volitev Gruič -a, konservativca, Srbom ugodna. Vnanje države. Nemško. — Zaprli so škofa Paderborn’skega Konrad Martin-a na 16 tednov, Kolin’skega pa mislijo odstaviti, kakor Ledochowski-ja. Bo šlo, dokler bo šlo. — K u 11 m a n n-ov napad na Bis-marck-a kaže se vedno jasneje kot komedija, od Bismarckovih agentov ne prav „kunštno“ izpeljana ; — Kul. je neki puško s papirjem nabasal. Španjsko. — Ker republikancem Kartisti dobro kadijo, bi se Bismarck rad vmešal; poslal je tje že dve ladiji, pa storile so enako tudi druge države, da pruske o-pazujejo. Bismarck je poslal republikancem orožja in denarjev ; žuga pa Franciji, češ da Karliste podpira. Domače stvari. v (Duh. sprememba.) C. g. Jak. Pušič, kaplan pri sv. Roku v Gorici gre za fajmoštra v St. Peter (deli’ Isonzo). (Grof Rudolf Attems) znan liberalec in „Lebemannu jo je pobrisal iz Gorice zapustivši čez 140.000 gl. , dolga. Menjice je podpisoval z imenom svoje matere. Razne vesti. — Na Notranjskem so 17. pret. meseca ubili 3—5 let starega volka, 29. pa dva od 5—8 let stara. Klatili so se okoli Kozaršč kjer tudi volkuljo sledijo. Mladiče so ji že pred 5 tedni žive vzeli in nek fant jo je že nekoliko zadel, pa jo je za zdaj še odnesla. Ustreljeni tehtajo po 65, 70 in 76 funtov. — Baron Rothschild- ova družina je po smrti Anzelm Rothschilda, ki je zapustil premoženje kakih 600,000.000 goldin., poklonila dunajskemu magistratu 500 gold., da je razdeli med uboge. Pred mestno hišo se je zbralo ve- -liko sto mož, žen in otrok, nadejaje se, da bodo bogato obdarjeni iz Rothschildove zapuščine. Ko pa zvedo, da je samo 500 gold. za razdeliti, so kazali svojo nevoljo na razne načine. — Grmi in bliska sc letos, da je groza. Dan na dan se sliši : Tu je potolklo, tam je treščilo. Dne 23. julija je treščilo v Volčah na ravnem polji v kozolec. 3. t. m. ob 9 zvečer je vžgal blisk seneno kopo N a d - A v č e m. Nekoliko više, tam kjer so imeli njega dni, kakor pravijo, kanalski grofi grad, je dvema, ki sta senén voz nakladala, mimo nog tako švignilo, da so jim v mečah žile premrle. Neka deklina, ki je šla s polja domov je kar zaskočila, ko je nad njo treščilo. Vse to se je skoro h kratu godilo. — Treska in hudega vremena, reši nas Gospod ! — Pojasnilo glede povišanja duhovske plače. — Naprošeni smo od merodajne strani objaviti, da dopisnik se Slapu v„Gl.“ št. 31. stvar ni prav razločil. Sedanja dajila imajo po nasvetu preč. kn. - nadškofijstva ostati in kar primanjkuje do 400, 500 itd. gold., ima se iz bla-gajnice doložiti. Sploh pa je pr. ku. - nadškofij stva veče svote nasvetovala, kot zgor omenjene — ako bo le šlo. — Uredništvo pa misli, da bi v sedanjem položaji in pod sedanjim mi-nisterštvom bilo nar bolje, ako bi duhovščina, da si silno potrebna, nikar na to ne silila. Zakaj, povemo morda o priložnosti. — Zastran izdaje slov. nemih slovarja vsled Wolf-ove zapuščine je „S1. N.u hudo dolžil dr. Blehveis-a; škof ljubljanski so se, ker jih je poživljal dr. BI., zanj potegnili in s tem „Narodovou obrekovanje razgrnili. Pismo prinesemo prih. — Za župane na Krasu so bili izvoljeni te dni: v Škrbini sopet Jož. Pipan, e n ogla- v sno; v Komnu Friderik Svara z večino glasov; v Temnici — Kostanjevici Primožič z absolutno večino; za podžupana v Kost. ključar Urdih. Poslano. Iz Hrti; 17. julija. — Včeraj mi je ne-kedo pokazal številko lo3 „Slov. Naroda11 z izvirnim dopisom iz Brd, ki popisuje volitve novega starešinstva v Šmartnem. — Ko bi se bili „Žigonovciu vsled svojega propada pri teh volitvah kaj malega pri svojem očetu „Narodu“ po-jokali ter poprosili, naj on sam poredne „kleri-kalee“ pokrega, ker se niso dali otepsti, — kdo bi vzel tem nedolžnem mladičem za zlo? — Ali kar tukej rentačijo, je odveč, da bi se ne porajtalo, zlasti, ker slišim, da se ta dopis na vse strani med naše volilce raznaša. — Ves dopis me spominja na unega človeka, ki je z u-kradenimi čevlji tekel in klical : „Vlovite ga, vlovite ga!a Za danes naj vzamem pa le pni odstavek v pretres. Dopisnik pravi : „Povod živahnej volitvi je dalo to : Tamošnja klerikalna stranka je sklenila Šmartinsko cerkev razširiti, in v ta namen potrebuje svoto od 13.000 gld. Da bi to dosegla, hoče na vsak način v starešinstvo vsiliti svoje može.“ — Tedaj je vender res, kar nisem za-mogel nikakor verovati, da ste se vi pri volitvah tega pomočka posluževali. Čudil sem se sicer, kako da ste mogli tudi poštene katoliške može na svojo stran obrniti, — ah za tako nesramne vas pa vender še nisem imel. — Cuj svet! klerikalna stranka po vsej županiji hoče z lastnimi denarji pomagati cerkev širiu posamni čisto tuji fari, in tudi vse druge soobčane k temu prisiliti! — Vas, gospod zvončar (kolovodja)! imamo odgovornega za vso to strašilno sleparijo, — drugi lahno da niso zamogli prav razsoditi te stvari. Vi, gospod, že veste, kdo da je sklenil to cerkev širiti. Že 15. maja 1870 so vsi Smartinci v in sami Smartinci z lastnimi podpisi ta svoj sklep naznanili prečestitemu kn.-nadškofijstvu ter prosili, naj bi cerkveno premoženje zaleglo, kar bi sami ne premogli. Podpisani so tudi Anton Jakomčič, Fr. Rožič in tisto malo druzih, ki ste jiu vi poznejši — kdo vé, — še s kterimi zvijačami na se potegnili, kakor ste tudi nektere uboge našuntali, naj tiste bratovščinske obresti, ki so se bile že v ta namen prihranili, s pritožbo ven zahtevajo, da se med nje razdelé. — Vi, gospod, ste ljudi strašili, da bodo morali, kakor sedaj zvedujem, vsi županijanje celo po 12000/0 izrav-nih davkov skladati za Šmartinsko cerkev, ako z nami volijo. Gospod! vsaj Vam ne more biti neznana novejša postava zastran zidanja katoliških cerkev na Goriškem, obravnavana 18. m&r-cija 1863, potrjena pa 29. novembra istega leta. Tam pa v paragrafih 2, 8, 10 berete: „Stroški se zagrinjajo kolikor mogoče s cerkvenim premoženj emu — „Vožnjo in ročno delo opravka domača občina11 — „kar zmanjkuje, naj se po odločbah petega poglavja občinska potreba nabere/1 Kaj pa določuje omenjeno peto poglavje občinske postave? — V paragrafu 75 bere se: „Potroški za take naprave, ki utegnejo le kraju samemu in njegovim prebivalcem k pridu biti, smejo se porazdeliti samo na tiste izravne davke, kteri se opravljajo od hišvkraju samem stoječih, in pa od o b r t n i j in dohod-k o v. To veste dobro g. Zvončar. Tudi veste, da v imajo Smartinci že blizo 10.000 gl. v ta namenjod-kazanih, in da bi jim ne bilo treba skladati še solda ne, ker že same robote dopoluijo prevda-rek od 13.000 gold., ki je gotovo še prevelik za tako majhno širjenje. — Iz kacega namena ste tedej begali volilce ? Naj Vam jez povem : Enkrat za to, da bi ustavili to delo in ustregli „Narodua, ki šteje cerkve med nepotrebne reči; po tem pa, da bi s tem strašilom pri volitvah zmagali. „Na mene samega11 tako ste neka ljudem pravljičili ,,pride blizo 600 gold.“ Veste kaj ? s tistimi 600 gold. si lahno, če hočete, se- zidate kapelico pri cerkvi; za cerkev ne boste nič obloženi. Tudi če imate kako hišo pod Šmartno, pride vse le na najemnika, ki se je za to še sam že podpisal. Cerkev Šmartinsko ste tedaj le Vi zvijačno v volitve vpletli. Povod živahnejšim volitvam je dalo še nekaj vse druzega. In to je, da ste hoteli Vi usiliti svoje, deloma n a m po nepošteni poti odvmjene može v starešinstvo, ker ste prevalili, da Vas bode moralo vsako drugo starešinstvo po svoji dolžnosti živo prijeti, da vender enkrat na čisto postavite in pobotate svoje sila pomanjkljive občinske račune od leta 180*2 do 1804, ki niso še nikjer potrjeni bili. Tudi Vašemu gospod tovaršu se je bilo in se je še zmirom bati zastran lastnih občinskih računov od 1865 do 1867, ki jilj je z vašo pomočjo dal tako čudoma potrditi. Oba pa imata vrh tega še nekaj bratovščiuskih obresti v rokah, ki bi se morale tudi poterjati. Kaj čuda, po tem, da bi v starešinstvu rajši Vidva ..komandirala**, kakor pa ki neusmiljena klerikalna stranka, ki še Vama ne pusti delati, kar bi hotela ! Poleg tega, — da sklenem v dopisnikovi vezavi, bi Vi. gospod, radi po lastni volji ravnali zoper vse, kar je katoliško, posebno zoper kotoliške šole ; saj ste se z učiteljem pri sebi v neki hiši izrazili, da je vse sleparija, kar farji učijo in pridigajo. Sicer Vas že naprej pozivam, gospod dopisnik, da nam priobčite tiste naše privržence, ki so kričali : ..Proč sè šolami, proč z učitelji !** Da se vidimo! Se spoštovanjem ANTON CIBIČ, l.r., vikar v Kozani, odgovoren za vse. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. And. Kocjančiču v Podgori : Ker je Vaše poslano proti g. M. že v „Soči“ It. 31. i 32. bilo natisnjeno, zdi se nam saj nepotrebno, je v našem listu sopet ponatisniti. Gg. dopisnikom G., M., in drugim: Prihodnjič. G. Albertu Kodriču v Rikenbergu (Polje) : Vi ste se 26. VII. naročili na naš list po listnici. Poslali snio Vam liste od 1. julija (začeteka meseca, ker drugač ne gre) naprej ; Vi ste pa vse nazaj poslali, za-pisavši, da ne sprejmete. — Ako ste nameravali, norčevati se z opravništvom, zberite si prihodnjič druge osebe. OZNANILO. Naznanja se s tem, da bode prihodnji somenj v Nabrežini kvaterni četrtek septembra, to je 17, imenovanega meseca, h kateremu somnju, ker je vselej prav živahen, slavno občins. uljudno vabi podpisano Županstvo v Nabrežini 26. jul. 1874. JOŽEF GRUDEN l.r. Seppenhofer-jevi drogeriji na Travniku (nasproti nadškofijske kapele) ; Prodaja OGRSKEGA VINA na vedro (emer) po 40 bokalov, BELEGA po gl. » do 13 vedro ČRNEGA „ „ » „ 13 „ žganja i/ ogrskih tropin po gl. 34 do 38 vedro (emer.) II Od leta 1707 Svetinja za napredek Svetinja za zasluge C. KR. DVORNI ZVONAR, izdeljevalee strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja v Ljubljani priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim za stop om : V lirami zvonila z vso potrebščino, kakor jarmi, oj-nice, okovi. Zvon tildi 40 centov teže zn m ore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste brizgainic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. po naj nižji ceni. Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim plačevanje v obrokih. Diploma pripoznanja Diploma pripoznanja 14 svetinj f* f f Zavarovalna banka # t m v Pragi. «j» # Naznanja se slavnemu občinstvu, da smo pooblastili gospoda Štefana INakuza k kot zastopnika banke ,,Sla- k 1 vije44 na Goriškem, in uljud- ž no prosimo, da bi se omen-jenemu gospodu izreklo mej vsimi prijatelji, ki se že-^ le zavarovati, popolno zau- panje. i f AjFr. And. Piesche. AA i 23 O • i Frt G O -o d m G o ^ ? • G S-. +=» CM O - gsè o ** d £ 0 N 0 TJ 'G A w 0 zn M & ^ 0 0 s H d g > 3 ^ .O > G .S g •—h * ad-S 'O 50 cojc C/J d *3-^ oj h« C* •g «4 -3 •rfs2 o O c« 1 af -I : . a *^ c a M -a «4 àB > i a G 05 G d > a , •4-3 « V i* ooo.)©< IliJ) a prodaj je mnogo botilij prav Izvrstnega bcrzamlna po 70 kr. botiljo. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri opravništvu ,,Gla-sacc — v Mailing-ovi tiskarni. — I I I Agenturo banke Slovenije sem prevzel jaz podpisani ter sc obrnem do eas. \ duhovščine, da bi me v tem podpirala. PO oblascen sem za agenta črez cele Brde. Se spoštovanjem. Ant. Jakončič posest, in agent banke „Slovenije“. Odgovorni izdavatelj in urednik ; ÀNTQN VAL. TOMAN. — Tiskar: MAILING v Gorici,