Letnik 1 Številka 18 TOLEDO 1.9 TDi samo 3.7 l tel.: 063 707 395 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana 22.11.1995 :IC Kaplja vas 16, PREBOLD, tel: 063 723198 AC LEVEC AA# tel.: 063 472-409 PC LEVEC PRODAJALNA Šlandrov trg 23 RAirMBJUA vseh prodornih artiklov! 7 Tudi v Žalcu! 'N Stavba starega Ferralita ^ STEKLARSTVO LESKOŠEK Hausenbichlerjeva 9 tel.: 715-604 Obratovalni čas: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 Sobota od 8.00 do 12.00 GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE Medlog 18, Tei: 451-515, 471-944 Fax.: 471-320 Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00 Vse za gradnjo in adaptacijo vaše hiše na enem mestu. 10% popust na gotovino 5% popust na čeke(l+3) * JUGOTERM RADIATORJI * KERAMIČNE PLOŠČICE (domače in uvožene) * KOPALNIŠKA OPREMA koSpO-SOfi’ * KUHINJSKE FRONTE - izvozni program (pohištvena vrata)-bela in naravna barva * SOBNO POHIŠTVO (spalnice, otroške sobe, dnevne sobe...) * PISARNIŠKO POHIŠTVO •/‘ki' gorenje PROGRAM-RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ IN KUHINJSKIH PULTOV & PO ŽELJI KUPCEV ' NEGORLJIVI DO STREHE NAD GLAVO GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNKs.p. Prežihova 1, 63310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: gradbena dela obrtna dela inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE Aškerčeva 4a, 63310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalniki od 59.999 SIT CD ROM ATAPI4X od 22.220 SIT HM IBM APTIVA od 149.999 SIT IBM prenosniki TP od 159.999 SIT KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 63302 Gomilške Tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! bi Hmezad HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 BET. TLAKOVCI H___________1.198,00 CEMENT____________________ 565,00 MODUL OPEKA__________________63,90 OKNO TERMO 80 X 90_ 12.870,00 PARKET HRAST S____________1.891,00 SVNTEKO LAK - 20 nč_ 10.987,00 JUPOL 30_________________ 2.890,00 UGODNO! CISTERNA ZA OLJE 2000L____ 38.987,00 VSE VRSTE PEČI (OLJE, PLIN, PETROLEJ) # BUCK SL DECKER - staro za novo ZA STAR APARAT V KAKRŠNEMKOLI STANJU VAM PRIZNAMO 25% POPUSTA. MOŽNOST NAKUPA BREZ P.D. - IZJAVA. im jnjšiiEjJj zjUALimi z uuAJiiiJuj maAmmom im MA i}.Dii7>UU m m——K m ‘rdvm TRENUTEK RESNICE Poznate pokrajino med Benetkami in Milanom? Že od nekdaj mi je nekako zoprna in moteča in tokrat me je še posebej jezila. Da kar nekaj ur lepe avtomobilske vožnje sem kuhala že divjo in razvidno jezo. Takoj bom povedala, zakaj. No, morda poprej le še tole: prav v tistem času so, ne da bi drug za drugega natančneje vedeli, kuhali tudi naši politiki, potihem, pod taktirko nekaj še vedno precej misterioznih velemož. Vse bolj premišljujem, da bi se moja sveta jeza, ki sem jo tedaj kuhala na zoprno severnoitalijansko pokrajino, kot droben detajl, kot kitica rožmarina, morda kar dobro prilegla v našo kuhinjo. Ali pa tudi ne, vrag si ga vedi. In zdaj k tistemu, kar me je jezilo. H kapitalizmu. Pokrajina se je namreč od časa, ko sem jo zadnjič takole opazovala skozi avtomobilska okna, spet malce napolnila s samimi novimi, strašansko ličnimi tovarnicami. Toliko jih že stoji tam v ravni vrsti med Benetkami in Milanom, da za nove skorajda ni več prostora in to mi dobro dene. Tistih, ki bodo stale zadaj, v drugi vrsti, prihodnjič ne bom več tako dobro videla, in me ne bodo jezile. Mi takšnim zadevam pravzaprav ne bi smeli praviti tovarne. Pri nas tovarn sploh ne gradimo, če ne spravimo v najmanjšo od njih najmanj dvesto delavcev. Še to je zelo malo in na takšne premajhne tovarne, ki so jih nekoč gradili naši velemožje s premalo denarja, so naši sedanji veljaki vse prej kot ponosni. Kar nerodno jim je pred prijatelji, da jim ni uspelo zgraditi večjih, pa jih skrivajo. Tele italijanske tovarnice - takole na pamet bi človek ugibal, da zaposlujejo, podprte z razvidno najnovejšo tehnologijo, povprečno po dvajset do petdeset delavcev, nič več, prej manj - pa nič ne zardevajo, da so takole nebogljeno majcene. Nasprotno. Od same ljube podjetnosti iz njih kar migeta in vre. Tudi dobro poslujočim podjetjecem je to nekako iz oči videti, kakor je ženski iz oči videti, da je mogočno zaljubljena ali pa srečna. In vsem tem tovarnicam je iz oči videti še nekaj, kar me posebej jezi: podjetnost brez meja. Ta prihaja seveda iz najbolj sebičnih nagibov, ki jih je bog v človeku sploh lahko vsadil. Iz napuha, iz lahkomnosti, pogoltnosti, požrešnosti in jeze, ker ima sosed še vedno lepšo bajto in daljši avto. Le enega od naglavnih grehov ni zaslediti v vsem tem grešnem podjetnem brbotanju: lenobe. Toda en sam naglavni greh mu le lahko spregledamo, čeprav je to kapitalizem. Prav res, ali ljubimo kapitalizem in kapitaliste? Ali imamo že od nekdaj dosti rajši socializem in socialiste. Pri nekaterih od teh me nekako moti oziroma naj bi nas motilo to, da včasih iz samega ljubega veselja nad radodarnostjo, ko delijo kot strici Miklavži in dedki Mrazi vsenaokoli sama krasna darilca, nekako pozabijo, da je treba denar zanje najprej zaslužiti. Tile signori v podjetjih, v teh bolj delavnicah kot podjetjecih, so po intimnem prepričanju lahko vse sorte. Od najbolj desnih kapitalistov do najbolj levih komunistov, in vse te skrajnosti je med njimi tudi v resnici najti. Toda še preden svoj profit, kolikor jim ga seveda ne zapleni znano požrešna država, bodisi poklonijo, bodisi ga skrijejo v nogavice, kot jim pač veleva politično prepričanje, ga najprej zaslužijo. Nekako so, kdove kje, zvedeli, da je treba denar, še preden ga poklanjaš naokoli, zaslužiti. Zato ga najprej zaslužijo. Ko se takole ure in ure za avtomobilskim oknom - sicer v izredno prijetni in meni zelo dragi družbi - jezim na kapitaliste, pa začnem nehote premišljevati, koliko potencialnega zdravega brbotanja pravzaprav tiči tudi pri nas, v naših ljudeh. Najbrž prav veliko, zgodovina je to že nekajkrat dokazala. Vsa ta podjetnost, želja po samopotrjevanju, vsi ti naglavni grehi, pa še lenoba zraven za dobro vago, so vendar doma tudi pri nas in jih je mogoče umestiti tudi v naš čas. Pa vseeno kljub temu noče in noče nekaj brbotati, morda tudi zato ne, ker hočemo še naprej živeti brezgrešno, pa moramo svoje prave grešne nature pri tem hudo skrivati. Hudo jih torej skrivamo, še posebej pred dogmatiki, pa iz naših natur nenadoma ni nikakršnega brbotanja več, nobene podjetnosti, nobene zagnanosti, nobenega delovnega optimizma, nobene vere v boljši jutri. In tako je tu moja neuporabna kitica rožmarina. Premišljevala sem namreč, da bi morda ne bilo napak, če bi nam nekaj teh naglavnih grehov končno le vtkali v sistem, ki ga živimo, v političnega in ekonomskega. Včasih kar nenadoma pomislim: “Kdo le ve kaj bolje od nas samih?” Vendar to moremo - sami - spoznati še danes, ne jutri ali pa pojutrišnjem. A. K. MORAMO Ne vem, ali se tudi vam dogaja, da se vam naježijo lasje, kadar preberete ali slišite tisti tako pogostni stavek “Moramo si prizadevati, da...” Zase moram priznati, da se mi ob tej in podobnih jrazah ne le spremeni frizura, ampak me tudi popade prava “sveta jeza”. Pa ne, da bi si mislila, da nam ni treba nič narediti in da je ta MORAMO odveč. Nasprotno! Pa še kako MORAMO, le da to beremo in poslušamo leta in leta, pa z vsem skupaj ni nič. Za jezo nikakor ni kriva beseda, ampak bolj tisti, ki jo največkrat uporabljajo. Če bi naredili analizo, kdo je največji privrženec tega izraza, bi najverjetneje ugotovili, da ga največkrat izrečejo prav tisti, ki bi največkrat morali, pa tega ali ne (z)morejo ali ne znajo ali pa celo nočejo. Tako je postala beseda, ki je nekoč imela vsebino, sredstvo za izražanje ljudi brez vsebine. Je pa beseda MORAMO le ena od tistih stvari, ki so se sprevrgle v svoje nasprotje; tistih, ki so včasih med ljudmi sprožale polet, danes pa jezo, še pogosteje pa - žal -apatijo. Bolj žalostno je to, da se je isto zgodilo tudi družbenopolitični organizaciji, ki je ta MORAMO prav gotovo najpogosteje uporabljala v svojem besednjaku. OBLIKO VANJE IN TEHNIČNA OBDELA VA VASE MNENJE O sporni sestavi upravnega odbora sklada za razvoj obrti in podjetništva. Še enkrat z druge plati; Kot član upravnega odbora sklada, ki je imenoval občinski svet, se čutim dolžnega, da obvestim janvost o resničnem dogajanju o konstruiranju novega UO in o zakulisnem delovanju le tega. Preko tiska (NT št. 41 in 42 ter v zadnji številki Savinjčana) je bila javnost obveščena zelo enostransko. Kot poznavalec žalske zakulisne kuhinje sicer nisem bil presenečen nad omenjenim pisanjem, le od novinarjev bi pričakoval več objektivnosti, saj so objavili le izjave enega člana UO, to je gospoda Andreja Šporin -slučajno je predsednik OOLDS Žalec in vodja žalske filiale Banke Triglav. G. Šporin izjavlja v omenjenih člankih, kako je novi upravni odbor spolitiziran, pri tem misli na dva člana SDSS in enega člana SLS, ki je tudi podjetnik in novi lastnik bivše Strojne Hmezad, tako g. Šporin pozablja, da je tudi sam globoko zasidran v politiki. Nadalje je zelo zanimivo, da je g. Šporin postal predsednik UO že pred uradno izvolitvijo, kajti v omenjenem članku v NT št. 42 se je že predstavil novinarki kot “predsednik”, čeprav je bila uradna seja šele dan po izidu omenjenega časopisa. To pa mu je omogočila ga. Tanja Razboršek - Rehar, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec, ki je skonstruirala zapiske s prve seje. V zapisnik je zapisala, da smo na 1. seji izvolili za predsednika g. Šporina (4 glasovi za, eden vzdržan). Seveda je bil to čisti falsifikat, kajti na 1. seji nismo mogli opraviti volitev, saj je ravno g. Šporin izpostavil vprašanje legitimnost zasedbe UO in sklep s te seje je bil, da si prispele vloge na razpis sklada razdelijo samo trije člani UO. G. Šporina pa smo res pooblastili, da na 8. seji občinskega sveta, ki je bila 05.10.1995, ponovno sproži vprašanje o legitimnosti sestave tega UO sklada. G. Šporin je to na omenjeni seji tudi storil, vendar je potem predsednik sveta ugotovil, da je sestava UO popolnoma legitimna, kot določa novi občinski statut. Na drugi seji UO, ki je bila 19.10.1995, smo se po burnem začetku skoraj razšli, saj se nismo mogli uskladiti okoli potrditve skonstruiranega zapisnika s 1. seje. Vendar smo potem le našli kompromis, saj pred so bile nami vloge prošnikov za kredit obrtnikom in podjetnikom, ki jih je bilo potrebno rešiti. Na tej seji smo nato tudi uradno izvolili predsednika, njegovega namestnika in tajnico UO sklada. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Šporin (dobil je tri glasove od petih), odločilni glas je dobil od člana SLS in novega lastnika Strojne Hmezad. Mislim, da je po tej uradni izvolitvi bil g. Šporin zadovoljen, saj ni nič več govoril o odstopu dveh ali treh članov UO, kakor je še dan prej grozil v časopisnih stolpcih. Seveda me čudijo izjave g. Šporina, ki jih je dajal tisku še pred njegovo uradno izvolitvijo že kot “predsednik”, češ kako ni upoštevano mnenje zbornice zasebnega gospodarstva o zastopanosti njenih članov, nič pa ne omenja, da je g. Šporin predstavnik bank v UO, toda brez soglasja ostalih konkurenčnih poslovnih bank v občini. Nadalje v omenjenih člankih govori, kako strokovno in profesionalno je deloval prejšnji UO sklada. S takšno trditvijo se osebno ne morem strinjati, za kar obstaja dovolj argumentov. Javno sprašujem člane prejšnjega UO sklada, zakaj v letu 1994 niso razpisali nobenega natečaja, da bi obrtniki in podjetniki lahko prišli do ugodnih posojil, čeravno je sklad imel dovolj sredstev. Enako se je zgodilo tudi v letu 1995, saj gremo že proti koncu leta, prošniki pa še vedno niso dobili zaželjenih posojil. Nasprotno pa so v preteklosti z gasilskimi ukrepi posojali denar iz sklada dužbenim podjetjim, takšnim pred stečajem in ta sredstva so bila že v naprej za vedno izgubljena. Do sebe pa so bili člani UO zelo radodarni, saj so si za leto 1994 izplačali sejnine v višini 967.832,00 SIT ter še potrošili 196.808,00 SIT za reprezentanco. Po internem pravilniku je znašala sejnina 150 DEM po članu UO. Samo po sebi se postavi vprašanje, zakaj toliko sej (13), če pa v letu 1994 niso izpeljali niti enega samega razpisa za posojila. Tako po vsem tem spoznanju lahko trdim, da sklad nikoli ni bil v funkciji za kar je bil ustanovljen, torej za razvoj obrti in podjetništva, ampak je bolj služil kot rezervni sklad občine, verjetno pa se je podobno dogajalo tudi z drugimi skladi. Sestav drugega UO sklada za razvoj obrti in podjetništva: PREDSEDNIK: Lojze Posedel -vodja finančne službe občine ČLANI: Boris Krajnc - predsednik izvršnega sveta občine Anton Blaj - predstavnik obrti Jani Ulaga - predstavnik podjetništva Tomaž Uranjek TAJNICA: Melanija Žvikart sedaj zaposlena na upravni enoti P.S.: V nobeni demokratični družbi niso združljive funkcije kot v zgoraj navedenem primeru. V začetku novembra se je občinski svet občine Žalec sestal na svoji 9. redni seji. In ker so seje tega občinskega sveta daleč naokoli razvpite po razboritosti in razprtijah sodelujočih (še posebej med svetniki in županom), povrh pa naj bi obravnavali še občinski proračun, je bilo tudi na tej seji pričakovati zanimiv razplet dogodkov. In občinski svetniki nas niso razočarali. Na začetku je bilo ozračje v dvorani varljivo mirno, saj je predsednik občinskega sveta Franc Žolnir, županu Milanu Dobniku zaupal prijetno dolžnost, da podeli grbe in plakete občine Žalec nekaterim zaslužnim občanom. Za ohranjanje kulturne dediščine je grb občine Žalec prejel griški župnik Jože Planinc, plaketi pa sta za aktivnosti prejela Franc Golavšek iz Šempetra in Stanko Novak iz Polzele. Do tu je šlo vse gladko, a že ugotavljanje prisotnosti je bilo težavnejše. Občinski svetniki so iz sejne dvorane namreč pridno odhajali in se zopet vračali; tako jih je bilo najprej 31, nato samo še 28, pa spet kakšen več, skratka, dogajanje pri vratih je bilo ves čas pestro. Do vojne napovedi med županom in svetniki pa je prišlo šele pri sprejetju dnevnega reda. Sporna je bila 7. točka, pri kateri naj bi razpravljali o spremembi dosedanjega odloka glede sistemizacije delovnih mest v občinski upravi. Do sprejetja zakona o lokalni samoupravi je o delovnih mestih občinske uprave odločala razpisna komisija, sedaj pa je to v pristojnosti župana. Ker pa bi uskladitev z novim zakonom županu omogočila, da na občinski Nadalje javno sprašujem, kaj je delal nadzorni odbor? Postavljam vprašanje odgovornosti g. župana! Osebno smatram, da bo občinski svet moral zavzeti jasna stališča do nadaljnega delovanja sklada, sicer se bom vprašal, če je na zadnji seji zapisal, da se naj sejnine tudi v bodoče izplačujejo kot v starem odboru. No, to ne bo šlo, kajti morali bodo upoštevati pravilnik o sejninah, ki ga je občinski svet že zdavnaj sprejel! Član UO sklada za razvoj obrti in podjetništva Alojz CILENŠEK upravi zaposli nekaj novih ljudi, občinski svetniki o protiustavnosti starega odloka niso hoteli ničesar vedeti. Kljub večkratnim opozorilom župana Dobnika, da bo sejo zapustil in sprožil ustavni spor, so občinski svetniki umaknili sporno 7. točko z dnevnega reda. In ker Milan Dobnik ni od muh, se je demonstrativno napotil proti vratom, na vse pozive Franca Žolnirja, naj se vrne, pa je le uporno zamrmral: ’Ne bom ostal’, in že ga ni bilo več. Po krajši zmedi je predsedujoči Žolnir vendarle spravljivo odločil, da bodo župana pač osebno zaprosili, naj se vrne in potem poskušali doseči neke vrste kompromis glede spornega vprašanja. In ko je Franc Žolnir odšel po župana, se je Milan Dobnik tudi v resnici vrnil. Pa vendarle spet ni bilo nič iz kompromisa. 7. točka bi namreč za uvrstitev nazaj v dnevni red potrebovala podporo dvotretinske večine, žal pa je ni dobila, in župan Dobnik je tokrat dokončno zapustil sejo, sledili pa so mu vsi njegovi sodelavci, vodje posameznih oddelkov. Izven dosega ostrih pripomb svetnikov, ki so letele na njegovo 'izsiljevanje’, je župan povedal, da ni protiustaven le dosedanji odlok o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, pač pa tudi zastarelo določilo statuta občine Žalec, po katerem naj občinski svet daje svoje soglasje k sistemizaciji delovnih mest, po novem zakonu o lokalni samoupravi pa ima to pravico le župan. Spremembo tega določila naj bi ravno tako obravnavali na pravkar potekajoči seji. Milan Dobnik pravi, da je na te nepravilnosti opozoril že ob sprejetju določil, vendar so njegova opozo- K O Z E R I J A: Ali je bila zaman? BURNA SEJA ŽALSKEGA OBČINSKEGA SVETA rila občinski svetniki sklenili preslišati. Da bi se kljub vsemu izognil sporu z občinskim svetom, obenem pa tudi ustavnemu sporu, je sklenil župan obe sporni določili uvrstiti na dnevni red te seje, čemur na predhodnem, neformalnem sestanku, ni prigovarjal nihče. Dokler potrebne spremembe ne bodo sprejete, bodo delavci žalske občinske uprave še naprej živeli v pravni praznini, kot jih puščajo že 11 mesecev, vse od oblikovanja nove občine. To zanje pomeni, da nimajo odločbe, nimajo določenega števila dni letnega dopusta, skratka, nimajo pravne podlage, da lahko opravljajo svoje delo. Žalska občinska uprava je po besedah župana tako ali tako ena najmanjših v Sloveniji, saj pride en zaposlen na 1700 prebivalcev. Dobili so že dovoljenje, da jo smejo povečati za 20 odstotkov, kar bi pomenilo 4 oziroma 5 novozaposlenih, ki jih v občinski upravi potrebujejo na področju športa, kmetijstva, premoženjskopravnih zadev in inšpekcije. Sistematizacija je tako že pripravljena, vendar pa občinski svetniki svojeglavo ostajajo pri starih, protiustavnih določilih. Župan razloge za nepripravljenost obravnavati obe določili vidi v neznanju in v želji občinskih svetnikov, da bi mu preprečili samostojno delovanje. Povedal je, da bo sedaj pač sprožil ustavni spor in zatrdil, da sklepov seje ne bo objavil, saj naj bi imel po lastnih besedah pravico umakniti vse točke z dnevnega reda. Občinski svetniki pa so še enkrat dokazali, da so lahko tudi sami sebi namen. Po dvourni razpravi, ki je rahlo spominjala na prerekanje, polno žolčnih monologov, navrženih za izginulim županom, so se svetniki odločili, da sejo vendarle nadaljujejo, kot bi ne mogli prav verjeti, da bi jih kdo pustil razpravljati zaman. A od tod dalje je šlo s sejo le šepaje naprej, saj je bila vsakršna razprava zaradi odsotnosti župana močno okrnjena. Tako tudi z obravnavo proračuna ni bilo nič. Župan je namreč njegov predlagatelj, njemu je potrebno predložiti vse amandmaje. Zatorej so se svetniki odločili proračun obravnavati na izredni seji, ki se jo naj udeleži tudi župan. Le-temu so kar v njegovi odsotnosti naložili, naj o proračunu zavzame stališče in poda pisno mnenje, pa pripravi poročilo o dosedanji porabi in pregled o porabi po krajevnih skupnostih. Razpravljali so tudi o sporni spremembi statuta, po kateri bi soglasje k sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi lahko dajal le še župan in ne več občinski svet. Svetniki so zahtevali vpogled v pripravljeni akt sistemizacije, takoj nato pa ugotovili, da so si akt ogledali že v juliju, a se nihče ni mogel prav spomniti, kaj naj bi bilo pravzaprav narobe z njim. Kakor koli že, spremembo spornega določila so zavrnili. Poslovnik občinskega sveta so dali v 30-dnevno razpravo in sprejeli predlog odloka o podelitvi koncesije za lekarniško dejavnost. Komisijo za razpisne pogoje naj bi imenovali čez teden dni na izredni seji. Potrdili so spremembo statuta žalskega Vzgojno-varstvenega zavoda 'Janko Herman', potrdili Adija Vidmajerja kot ravnatelja Osnovne šole Žalec in sprejeli odstop Vojka Zupanca kot člana komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, kot njegovo zamenjavo pa so potrdili Marka Dolarja. Na prihodnji redni seji 30. novembra naj bi tudi tajno glasovali o kandidatih za volilno komisijo. Do takrat naj bo pripravljena lista teh kandidatov, na kateri pa naj ne bi bilo kandidatov, ki so že sodelovali v prejšnji volilni komisiji. Svetniki so sklenili sodelovati tudi v komisiji za pritožbe v zvezi s prispevki staršev k oskrbnini za otroke, zato naj bi tričlansko komisijo razširili za dva člana iz vrst občinskih svetnikov. Na koncu je padlo še nekaj vprašanj oziroma pobud svetnikov, ki pa jih zaradi odsotnosti župana ni bilo mogoče zadovoljivo razrešiti. Tako so svetniki med drugim zahtevali odgovor na vprašanje, zakaj ni prišlo do realizacije razširitve šole v Go-tovljah, predlagali so izdelavo računalniškega programa za ugotavljanje prihodkov občine po krajevnih skupnostih, obravnavali so vprašanje predolge čakalne dobe bolnikov na Vranskem, govorili o ureditvi prometa na cesti Groblja - Prebold - Laikova vas, predlagali pripravo izhodišč za delitev premoženja občine Žalec in obravnavali še nekatera druga vprašanja. O vseh točkah dnevnega reda, ki jih zaradi teh ali drugačnih razlogov niso mogli obravnavati na redni, deveti seji, naj bi svetniki razpravljali teden kasneje na izredni seji. Samo upamo lahko, da ta izredna seja ne bo spet ena takšnih zloglasnih, po katerih žal slovi žalska občina. Dominika Sambolič SVETNIŠKO ENOUMJE Prejšnji teden sem se zadrževal na Polzeli in kot ponavadi sklepal poslovne zadeve za točilnim pultom. Nekdo izmed navzočih me je pravilno dal v predal političnih delavcev v Žalcu in iskreno nazmerjal, kako sem lahko takšen p..., da sem vzel športnikom sredstva za njihovo dejavnost. Porabil sem slabo uro, da sem mu najprej razložil, da sploh nisem svetnik v občini Žalec, da pa dobro poznam razmere, in da vem, da je ravno svetnik LDS iz Polzele, g. Tomaž Satler, podal ob sprejemanju proračuna amandma, da se športu ne smejo jemati sredstva. Amandma, ki so ga podpisali vsi svetniki LDS, je bil zavrnjen s strani strank slovenske pomladi, ki pa imajo večino v tem svetu. Ta zgodba o svetnikih, češ da so vsi iste barabe, mi že gre počasi na živce. Oni dan sem se namenil v občinsko matično knjižnico po knjige in na vratih me prijazno sprejme traktat o žalskih svetnikih, ki nimajo posluha za knjižnico in zaposlene ter nabavo knjig, ker so jim vzeli v proračunu določena sredstva. Tu gre za očitno zavajanje (da ne uporabim drugega izraza), kajti če nobeden drug potem ravno ravnateljica zavoda dobro ve, da je Dimitrij Pur, svetnik LDS podal amandma ob proračunu, ki so spet podpisali vsi svetniki LDS, da se ta sredstva ne smejo zmanjševati. Ta amandma je padel za en glas in lahko ste prepričani, da tisti, ki so amandma predlagali prav gotovo niso bili za zmanjševanje sredstev za knjižnico. Takšno sprenevedanje je po eni strani srhljivo, kajti doseglo se bo, da se bo krajankam in krajanom do konca zagnusila vsa politika, in bo potem lahko kopica izvoljenih s strani pridno na volitve prihajajočih volilcev počenjala z vašo/našo knjižnico (osebno imam žalsko knjižnico za svoj knjižnični hram in priznam, da rad v njega zahajam), kar se jim bo zahotelo. Takšno nalaščno nerazlikovanje ptiča od miši je tudj odraz določene politične kulture: BITI NEODVISEN IN NEPOLITIČEN, za vsako ceno, tudi za ceno, ki jo bom potem sam plačal. Da bo stvar še najbolj groteskna, so pokazale razprave okoli sprejemanja rebalansa za leto 1995. Najprej so svetniki slovenske pomladi zavrnili vse amandmaje LDS ob proračunski razpravi pred nekaj meseci (cesta in vodovod v KS Ponikva, sredstva za šport, sredstva za knjižnico, sredstva za čistilno napravo Kasaze, sredstva za ekološki sklad, sredstva za rdeč križ), potem pa^ si ti isti junaki z moralo kot nagačen pterodaktil upajo javno reči, da Žalec dobiva daleč več sredstev za šport kot npr. Vransko. Ta hipokrizija po mojem že ne more biti več posledica nevednosti ali zavedenosti, ampak gre za načrtno ropanje proračun v škodo tisti delov občine, ki več prispevajo v proračun. Podobno si je eden izmed teh famoznih, na desni strani sedečih spomladanskih svetnikov v občinski dvorani upal gospodu Jelenu iz KS Ponikva javno reči, da podpira, da se v Ponikvi sanira vodovod in cesta, pred parimi minutami, pa je nam vsem na očeh glasoval proti temu predlogu. Ne da bi trenil z očmi, so rekli za Clinta Eastvvooda v filmu Grdi, umazani, zli. Tudi v Žalcu imamo takšne, ki ti ljubezen izrekajo potem, ko so te že zapustili ter že vasujejo pri sosedovi deklici in pri tem še trznejo ne z očmi. To, da jih ne imenujemo, in da vse svetnike pridno zmerjamo s skupnimi grehi, ni apolitičnost, ampak politični idiotizem. Svetniški sij, ki sije nad glavami nekaterih svetnikov, je že močno sumljive barve. Ladja norcev, bi rekel neodvisen gledalec, ki spremlja preko 30 kanala dogajanje v svetu. Ladja že, o tem, kdo je nor, pa bi se moralo razpravljati. Samo če pogledam opozicijo, smo si velikokrat neenotni. V LDS, kadar gre za krajevne zadeve, imamo nemalokrat prav močno različna mnenja; toda temu sploh ni tako med prijazno desnico. Skupno se vedejo kot ukročena ovčica, kamor gre bik, naj pa gre še štrik. Partijsko enoumje, ki ga socialdemkrati, SLS in krščanski demokrati vztrajno natikajo komunistom za vse kar danes ne funkcionira, je končno postalo resnica. Do danes se v svetu občine Žalec še ni vzpostavila pravica do lastnega mišljenja med svetniki strank slovenske pomladi. Glasovalni stroj funkcionira. Vse se počenja v imenu strank slovenske pomladi. Tako, če se še kdo spominja, smo včasih delali na parole Oblast delavcem, Živel delavski razred; oblast pa so v imenu drugih imeli eni in isti ljudje. Spoštovani svetniki iz strank slovenske pomladi in tisti, ki si zatiskate oči pred dogajanji v svetu občine Žalec, veste kaj vam povem, hvala lepa pa takšna demokracija, v kateri še s svojo glavo misliti ne smem. V zapisniku sej sveta, je tisti znani stavek enega izmed poslancev SKD, saj mi vas sploh ne potrebujemo, mi lahko sami sprejemamo vse sklepe, ker imamo večino. Tu gre za očitno nedojemanje principov demokracije, da boj se oblasti, ki nima opozicije. Upam le, da se frustracije, ki se v teh poslušnih svetnikih nabirajo zaradi požri in glasuj tako, kot je treba, ne sproščajo v zavetju domačih ognjišč. Gregor Vovk DELOVANJE SKLADA ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA PRAVILNO Alojzij Cilenšek, član upravnega odbora Sklada za razvoj obrti in podjetništva Občine Žalec, je pred dnevi podal izjavo za javnost, v kateri se je s precej ostrimi obtožbami lotil delovanja bivšega upravnega odbora sklada in nastopil tudi proti predsedniku sedanjega upravnega odbora, Andreju Sporinu. Na obtožnice so vsi prizadeti seveda karseda naglo reagirali in žalski župan Milan Dobnik je sklical tiskovno konferenco, saj je menil, da je zaradi neresničnosti Cilenškovih izjav storjena velika škoda občini, posameznikom in ne nazadnje tudi skladu, ki mora delovati na zaupanju. Prvi je spregovoril Lojze Posedel, sicer vodja oddelka za finance na občini, ki pa je bil tudi predsednik bišega upravnega odbora sklada. Posedel je obtožbe Alojzija Cilenška označil kot “zlonamerno dejanje”, zato je pripravil pisno poročilo s priloženo finančno dokumentacijo, v katerem je kar po vrsti ovrgel malone vse Ci-lenškove obtožbe. Tako naj bi bila resnična le Cilenškova trditev o višini izplačane sejnine za leto 1994, ki je skupno'znašala 967.832 tolarjev, kar za posameznika pomeni 150 nemških mark v tolarski protivrednosti za eno sejo. Pose-delu se zdi opravljeno delo vredno te sejnine, saj je bilo to plačilo za prevozne in materialne stroške, prehrano, pregled elaboratov prosilcev za kredite, oglede na terenu, pogovore z bankami in večurne seje. Vseh šest članov bivšega upravnega odbora ima visokošolsko izobrazbo, vse seje pa so bile izven njihovega delovnega časa. Izplačano sejnino je Posedel primerjal z letno plačo referenta s srednjo izobrazbo, ki znaša več kot 900 tisoč tolarjev. Razen te trditve Alojzija Cilenška pa je Lojze Posedel njegove izjave NEZADOVOLJNI ŽUPANI V Celju so se pretekli teden z okroglo mizo o gradnji cest končali cestarski dnevi. Sodelovali so predstavniki prometnega ministrstva in njegovih strokovnih služb na eni strani, na drugi pa župani slovenskih občin. Za avtocestni program je v letu 1996 namenjenih 17 milijard tolarjev, za ostale državne ceste (magistralne in regionalne) pa je v državnem proračunu 15 milijard tolarjev. Za posege na lokalni mreži je predvideno nekaj manj kot 2,4 milijarde tolarjev. Predstavniki lokalnih skupnosti so opozorili, da namenja država za lokalno cestno mrežo (zanjo so namreč odgovorne občine) premalo denarja, ker lahko za naložbe porabijo le petino občinskega proračuna. PROGRAMSKO - VOLILNI ZBOR ŽALSKE ZLSD Pretekli petek, 18. novembra, je v prostorih ZŠAM na zavrnil kot neresnične. Tako po njegovih besedah ne drži, da sklad lani in letos ni razpisal nobenega natečaja za kredite, saj so po 5. natečaju, objavljenem 25. novembra 1993, med 33 prosilcev razdelili 25 milijonov tolarjev, 21. septembra lani je bil razpisan b.natečaj, po katerem si je 19 prosilcev razdelilo 30 milijonov tolarjev, za letos pa je zaradi zamenjave bivšega upravnega odbora s sedajšnjim V.natečaj razpisal župan, vloge pa je že obravnaval sedanji upravni odbor. V priloženem Posedelovem poročilu so bili navedeni vsi prejemniki kreditov in višina dodeljenih jim sredstev, kar v nasprotju s Ci-lenškovimi trditvami dokazuje, da so bila sredstva dodeljena le obrtnikom in podjetnikom, od katerih ni šel še nobeden v stečaj. Sklad je nadalje izbral najugodnejšo poslovno banko, ki je pri izpeljavi kreditiranja sodelovala tudi z lastnimi sredstvi. Lojze Posedel zatrjuje, da sredstva sklada nikoli niso služila kot rezervni sklad občine Žalec, napačen pa je tudi podatek o 196.808 tolarjih, ki jih naj bi po Cilenškovih trditvah bivši upravni odbor po- poligonu v Ločici pri Polzeli potekal programsko - volilni zbor območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Žalec. Na zboru so med drugim razpravljali o predlogu socialdemokratskega programa za Slovenijo, posebno pozornost pa so namenili vprašanjem s področja socialnega programa. Na zbor so povabili tudi Anko Osterman, Sonjo Lokar in Miloša Pavlico. Poleg tega so pregledali preteklo delo in opravili volitve. PRENOVLJENA POŠTA NA DOBRNI Na Dobrni so svečano predali namenu prenovljene poštne prostore, katerih obnova in posodobitev je veljala 14 milijonov tolarjev. Pošto so opremili s sodobnimi napravami, namestili v blagajniški terminal, dve govorilnici, telefaks, tehtnico in stroj za štetje denarja. Za 605 gospodinjstev oziroma rabil za reprezentanco. Posedel je povedal, da so člani odbora za reprezentanco dejansko porabili le 8140 tolarjev, vsi ostali stroški pa se nanašajo na klub Manager, ki ima s skladom sicer isti žiro račun, so pa potrošena sredstva v bilanci računa jasno ločljiva. Posedel meni, da je njegova krivda le v tem, da si ni prizadeval bolj popularizirati delovanja sklada, čigar dejavnost je bila vse od njegove ustanovitve aprila 1993 izključno podrejena podpori obrti in podjetništva. gospodarstvo in negospodarstvo na občini, ki jo je Cilenšek obtožil žkonstruiranja’ zapisnika 1. seje sedanjega upravnega odbora (3. 8. 1995), v katerem je Andrej Sporin že imenovan žpredsednik’ upravnega odbora, čeprav še ni bil izvoljen. Razložila je, da je bil v času, ko je zapisnik l.seje nastal, Andrej Šporin že začasni predsednik odbora, zato ga je v poročilu s seje tudi omenila kot žpredsednika’, četudi je bil uradno izvoljen šele na 2. seji (19. 10. 1995). Zatem je spregovoril Jani Ulaga, član bivšega in sedanjega upravnega odbora, ki je povedal da delovanje sklada niti ob sami ustanovitvi ni bilo tako težavno, kot je sedaj, ko so člani upravnega odbora strankarsko opredeljeni. Tudi on je odločno zavrnil Cilenškove obtožbe in ogorčeno zanikal, da bi v okviru bivšega upravnega odbora sklada kdaj zapravljal družbeni denar. Danilo Vasle iz žalske zbornice zasebnega gospodarstva je jasno ponazoril, kako škodljivo je že bilo ugotavljanje strankarske pripadnosti za žalsko občino: ker upravnegi odbora sklada ni bil pravočasno izvoljen, se občina ni mogla potegovati za 50 milijonov tolarjev sredstev, ki jih je razpisal republiški Sklad za razvoj. To je pomenilo izgubo še enkrat tolikšne vsote, kot jo ima na razpolago občinski sklad in tako tudi zapravljeno priložnost za ugodno razrešitev kakšnih 40 vlog. Oglasila se je tudi Tanja Raz-boršek-Rehar, vodja oddelka za Vsi prizadeti so torej - z eno samo izjemo - zavrnili vse trditve Alojzija Cilenška kot neresnične in izrazili ogorčenje nad poskusom “osebne diskvalifikacije vseh članov bivšega upravnega odbora”, kot je Cilenškovo ravnanje označil Lojze Posedel. Taisti, ki Alojzija Cilenška vendarle ne bo tožil, pa si je ravno tako zaželel, da bi Cilenšek v bodoče svojo energijo usmeril v koristnejše početje. D. S. BHSISl mme nurm m me dnevu, izročili jubilejni zbornik z naslovom Božjo voljo spolnevati. 2050 prebivalcev Dobrne ter seveda številne turiste bodo skrbeli štiqe delavci, dve delavki za okencem v izmeni, dva poštarja pa bosta dostavljala pošto za zdaj z motornim kolesom, prihodnje leto pa ponekod že z avtomobilom. DR. ALOJZU ŠUŠTAR SLAVI 75-LETNICO Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je imela v ponedeljek v Ljubljani svojo 27. redno sejo. Slovenski škofje so ob tej priložnosti v svoji sredi pozdravili novega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji, nadškofa dr. Edmonda Farhata, ter se z njim pogovarjali o pripravah na papežev obisk in še o številnih drugih vprašanjih. Ljubljanskemu nadškofu in slovenskemu metropolitu dr. Alojziju Šuštarju so ob njegovem življenjskem prazniku, petinsedemdesetem rojstnem DRAGO UPRAVLJANJE S CERTIFIKATI Državljani, ki so vložili svoje certifikate v pooblaščene investicijske družbe, so za ravnanje s svojim premoženjem pooblastili posebne družbe za upravljanje, ki so dobile dovoljenje za profesionalno gospodarjenje s premoženjem lastnikov investicijskih skladov od Agencije za trg vrednostnih papirjev. Agencija za trg vrednostnih papirjev pa je pretekli teden delničarje investicijskih skladov v sporočilu za javnost opozorila, naj bodo pozorni na višino provizij, ki jih prejemajo družbe za upravljanje. Zaradi sklepa, s katerim je Agencija določita drugačno osnovo za obračun provizij, se je namreč zadeva znašla pred ustavnim sodiščem. OLASTNINILI SO SE MED PRVIMI V SLOVENIJI TEŠ - V KORAK Z EVROPSKIM LETOM NARAVE V Termoelektrarni Šoštanj se dobro zavedajo pogubnih vplivov na okolje, ki jih povzroča njihova proizvodnja. Obsojeni na umazano pridobivanje energije se z vsemi silami trudijo, da bi bilo to okolju čim manj škodljivo. Ko je Mlekarna CELEIA Arja vas splavala iz težav in leta 1993 že poslovala pozitivno, je bila prenesena na sklad za razvoj Rep. Slovenije. Le-ta pa se je odločil, da mlekarno ponudi v prodajo. Takrat so se pojavili trije kupci, in sicer dva tuja ter kmetijske zadruge, ki oskrbujejo mlekarno z mlekom. Zadruge sicer niso ponudile kupnine kot konkurenti, dale pa so zagotovilo, da bodo oskrbovale mlekarno z mlekom in omogočile predelavo domačega mleka. Ostala dva kandidata pa sta hotela imeti predelavo mleka iz tujine, pri tem pa izkoristiti poceni delovno silo pri nas. Tako je mejnik v zgodovini mlekarne 1. junij 1994, ko so podpisali pogodbo s skladom, in zadruge so postale 61-odstotni lastnik mlekarne, 14 odstotkov so sicer zadruge prodale zadružni kmetijski družbi, ostalo pa imajo Kmečka družba, zaposleni in skladi. Specifika takega lastninjenja pa je, da mora mlekarna biti sposobna odkupiti vse količine mleka od večinskih lastnikov, ga predelati in prodali s pozitivnimi rezultati. Zato so izvolili sedemčlanski nadzorni svet, v katerem so zastopani tisti, ki imajo več kot 10-odstotni delež v lastništvu. Zastopana je tudi teritorialna komponenta, tako da so v njem zastopane koroška, savinjska, celjska in kozjaška regija. Zal so za člane sveta predlagale le direktorje, kar pa bodo na naslednjih volitvah vsekakor popravi- li, tako da bo v svetu tudi nekaj neposrednih proizvajalcev mleka. Ker se v mlekarni sedaj ne obremenjujejo z lastninjenjen imajo dovolj drugega dela. Intenzivno se pripravljajo na posledice, ki bodo nastale z vstopom Slovenije v CEFT-o in pozneje še v Evropsko unijo. Zavedajo se, da bodo tam imeli življenjski prostor le dve slovenski mlekarni in ne mislijo izpustiti prilike, da bi to bili ravno oni. Na vsakem koraku zato znižujejo stroške predelave, večajo pa produktivnost. Tega pa ne bodo sposobni brez novih vlaganj in modernizacije. Mlekarna je tako prisotna na domačem tržišču s skoraj 95. odstotki in le malo izvažajo na tuje trge. Zato pa si bolj prizadevajo za dvig kvalitete. Med novejšimi zahtevnimi izdelki tako srečamo posebno vrsto Hitghurt Celeia jogurta, Aci fermentirane mlečne napitke, oplemenitene s sadjem. Novost pa je tudi napitek SI VIT, ki je poznan tudi v svetu kot visokovitaminski napitek široke uporabe na podlagi sirotke. S temi proizvodi segajo v sam evropski vrh mlečne proizvodnje. Ivan Jurhar Termoelektrarna Šoštanj je ključni slovenski elektroenergetski objekt. Po obsegu proizvodnje energije je trenutno njen delež tretjina električne energije, ki prihaja iz slovenskih elektrarn. Njen delež je pomemben tudi v smislu vitalnosti objekta kot kvalitete proizvedene električne energije. V svojem dosedanjem obratovanju je šoštanjska termoelektrarna močno onesnaževala regijo, včasih tudi do kritične meje, predvsem z žveplovimi dioksidi. Tako je bilo nujno potrebno, da je bila prenova TEŠ usmerjena v več aktivnosti. S prenovo vitalnih objektov in remontom električne opreme, zaprtim krogotokom odpadnih voda in ekološkim informacijskim sistemom so tako uspešno zaključili celotno prenovo v danes sodobno elektrarno, kjer se zavedajo, kakšne morajo biti njihove obveze do narave. V oktobru so bile na četrtem bloku, kjer je zgrajena razžvepljevalna naprava, opravljene še garancijske meritve, ki so pomenile uspešen zaključek poskusnega obratovanja. Tako je sedaj naprava v rednem obratovanju, to pa pomeni, da je zmanjšana letna emisija žveplovega dioksida iz TE Šoštanj za okoli 38.000 ton. Z drugimi besedami to pomeni, da iz dimnikov ne bruha več ta ogromna količina delcev žvepla in drugih strupenih snovi, ki je močno onesnaževala naravo v bližnji in širši okolici Šoštanja. S takšnim zmanjševanjem izpuhov žvepla pa Slovenija uresničuje tudi z ženevsko konvencijo podpisano obvezo o zmanjšanju emisij žvepla. Najbolj so seveda teh uspehov veseli vsi, ki v Šaleški dolini delajo in živijo, prav tako pa tudi delavci v termoelektrarni, kjer si že od leta 1987 prizadevajo za uresničitev njihovega ekološkega sanacijskega programa. Z njim seveda postajajo okolju prijazen proizvajalec električne energije v Sloveniji, obenem pa se zavedajo svoje pomembnosti v tem sistemu. V lanskem letu so zaključili še pomemben projekt zaprtja krogotoka tehnoloških voda in s tem omogočili, da so v velenjskem jezeru in reki Paki spet ribe in druga, tudi rastlinska bitja. V TEŠ pripravljajo še večji projekt, to pa bo nova razžvepljevalna naprava na petem, največjem bloku, z močjo 345 MW. Napravo bodo začeli graditi v prihodnjem letu, po vseh načrtih pa predvidevajo, da bodo z njo še dodatno zmanjšali izpust žvepla za 42.000 ton letno. Razžvepljevalna naprava naj bi pričela obratovati v letu 1999, s tem zmanjšanjem izpusta žvepla v ozračje pa se bo Slovenija uvrstila med ekološko najbolj osveščene evropske države. Duška Lah PET LET V SLUŽBI POTROŠNIKA Sociologi včasih pravijo, da se človek ne počuti dobro le v enem poklicu. Drugi trdijo, da priložnosti spravijo človeka v poklic. Tretji pa menijo, da se človek išče tako dolgo, dokler se ne najde v pravem poklicu. Dodali bi lahko, da se v vsakem poklicu lahko uspe, če zagnanostjo. g. Roman Romih Za Romana Romiha, lastnika trgovine in bifeja na žalskem kegljišču RR, gotovo velja zadnja trditev. Pred petimi leti je pričel s trgovsko dejavnostjo v Žalcu. V najem je vzel manjši lokal, ki ga je kasneje skupaj s kegljiščem odkupil. Pred njim se je zamenjalo že veliko lastnikov, nobeden pa ni znal iz mrtvih zidov se mu preda s polno voljo in potegniti tistega, kar naj bi takšen objekt lahko dal. Danes je celoten objekt, razen stanovanja, skupaj s skladiščem njegov. Lahko bi rekli, da je objektu vdihnil dušo, ki danes živi s krajem, z njim kot lastnikom; na zadovoljstvo zaposlenih in potrošnikov. Kegljišče še vedno deluje na zadovoljstvo športnikov in občanov, gostinstvo pa je prenešeno iz zgornjo v spodnjo etažo. Težav ni manjkalo, zlati na začetku. “Učili smo se prav vsi, danes pa se nam to uspešno vrača,” trdi Roman. Tu je našlo svoj kruh 14 zaposlenih, ki so z delom zadovoljni. Delajo vsak dan v izmenah, od zgodnjega jutra do večera. Preko študentskega servisa zaposljujejo študente, ki nadomeščajo odsotne preko vikendov in dopustov. Vsi zaposleni so brez razlike plačani po prometu. To pa je motiv, da vsak rad prihaja na delo. Pred petimi leti je bila trgovina odprta 24 ur, nato se je oglasila konkurenca, mestni očetje pa so nasedali govoricam, da je takšen način dela potuha raznim klošarjem in problematičnim osebam. Med tednom ponoči ni bilo prometa, nekaj malega pa ga je bilo okrog vikendov. Trgovina pa mora imeti kljub temu na razpolago službeno osebje, zato so takšen sistem dela opustili. Sedaj delajo do 22.00 ure in vse je lepo utečeno. Zaposlenim nudijo vse, kar jim pripada, če se le da, pa prisluhnejo tudi njihovim željam. Zaradi tega ni odliva delovne sile. Kljub temu je nekatere zvabil Interspar, zato so morali zaposliti druge. Ob petletnem jubileju poizkušajo svojo ponudbo še popestriti, zlasti pa zadovoljiti svoje zveste kupce, ki jih ne manjka. Za njih pripravljajo razne akcije in ugodnosti. Več tega pa bodo nudili skupaj z dobavitelji v pričakovanju naslednjega jubileja. Delavcem, potrošnikom in lastniku iskreno čestita tudi GLAS Savinjske. SPOŠTOVANI KUPCI! Ob 5. obletnici poslovanja bomo v petek, 1. decembra, za Vas pripravili degustacije, akcijske cene, dodatne popuste in nagradno igro! Plačilne ugodnosti: mmmm M) m mm* Trgovsko-gostinsko podjetje d.o.o. ^ UIT® Heroja Staneta 4 TALEC, tel.: 063 711-482 TMp so vsesnssR ttcd') vaš pnA^pirK' K KO NI NIKOGAR, JE TU RR ŽALEC! - nakup nad 4.000 SIT: zamik plačila 30 dni - nakup na odprti ček: zamik plačila 35 dni - možnost plačila s karticami DROGA - ILUZIJA ALI PROBLEM? (nadaljevanje iz prejšnje številke) Rajko Pinter je s problematiko drog med osnovnošolci v tem koncu Savinjske doline precej dobro seznanjen, saj so se problemi pojavili ravno v času, ko je jeseni leta 1991 nastopil svoje službovanje kot ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Do takrat je veljal ta predel dežele kot razmeroma 'neokrnjen’, pred štirimi leti pa se je nenadoma sprožil plaz govoric o trgovini z nedovoljenimi drogami. RAJKO PINTER - Ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji Ta naj bi potekala na osi Velenje-Logarska dolina, pri tem pa so kot tako imenovani 'dilerski' mesti omenjali Nazaije in Ljubno ob Savinji. Prav v tistem času so imeli v enem od osmih razredov učenca, ki je odkrito priznaval, da kadi 'travo’, krožile pa so tudi govorice, da naj bi v kraju gojili konopljo. Med krajani je takrat zavladala velika psihoza, saj si nihče ni znal predstavljati, koliko je v govoricah resnice. Napetost in strah sta bila še posebej intenzivna med starši mladostnikov, zato so delavci osnovne šole takoj ukrepali. Začeli so sodelovati z mozirsko policijo, od katere so dobili namige o krogu potencialnih uživalcev droge, potem pa so sklicali vse zainteresirane in na pomoč poklicali strokovnjaka, dr. Gorazda Mravljeta, ki sicer vodi terapevtsko delo z odvisniki na ljubljanskem Centru za mentalno zdravje. Dr. Mravlje je vsem zbranim razložil, da govorice o drogi zelo verjetno sprožajo razpečevalci droge sami, saj tako med mladimi vzbudijo zanimanje zanje. Poudaril je tudi pomen dela z mladostniki in starši v manjših terapevtskih skupinah. Seveda je za boj proti drogi potrebno, da si o njej naberemo čimveč znanja, zato izobraževanje ni nikoli odveč. Psihoza v kraju je po pogovoru z dr. Mravljetom izginila, saj so pedagogi po njegovem nasvetu veliko delali na skupinskih razgovorih z mladostniki in starši. Ker praviloma velja, da so za droge dovzetnejši mladostniki, katerim ostaja veliko prostega časa ter neiztrošene energije, so okrepili tudi izvenšolske dejavnosti, in sicer predvsem v smeri glasbe, športa ter učenja tujih jezikov. Vendar pa niso pozabili na druge oblike odvisnosti, kot so alkoholizem in kajenje, ki sta med mladimi prisotna v veliko večji meri kot nedovoljene droge. Zal je tako, da mladostnike slab zgled še preveč vleče, zato so odločno nastopili tudi proti žnavadnemu’ kajenju in lahko se pohvalijo, da je kajenje okoli šole v zadnjih treh letih izginilo. Čeprav na Osnovni šoli Ljubno tako ne moremo govoriti o odvisnosti od drog, pa so od tistega časa dalje še vedno zelo pozorni. Zavedajo se, da se problem reševanja odvisnosti pričenja s preventivo, zato je na njihovo pobudo območna pristojna zdravstvena služba za potrebe preventive razpisala delovno mesto za medicinsko sestro, katere naloga je na območnih šolah učencem predavati o pomembnih, a morda nekoliko bolj občutljivih temah, med katere sodijo tudi droge. Prav tako so pred nekaj leti sodelovali pri ustanovitvi tako imenovane Komisije za borbo proti mamilom. Vse do danes na Osnovni šoli Ljubno niso več zasledili dejavnosti, ki bi mlade povezovala z drogo, in lahko bi rekli, da je pojav uživanja prepovedanih drog upadel, kar je v razveseljivem nasprotju z vseslovenskim trendom naraščanja odvisnosti. Veliko bolj rizična pa je po besedah ravnatelja Pinterja populacija srednješolcev, saj le-ti odhajajo v srednje šole v Velenje in druge urbane centre, kjer je koncentracija mamil dosti večja, s tem pa tudi možnosti dijakov, da se ujamejo v mrežo odvisnosti. Morda bi bila ena od rešitev za srednješolce tudi odprta diskusija v debatnih krožkih, kjer bi mlade brez nepotrebnega zastraševanja seznanili z realno nevarnostjo, ki jo predstavljajo droge. Seveda pa taka rešitev verjetno ne pride v poštev za mladostnike, ki izhajajo iz neurejenega družinskega okolja in v drogi vidijo prijetnejšo alternativo. Vendar pa Rajko Pinter meni, da ta predel Slovenije ne bo nikoli izjemno zanimiv za razpečevalce droge. Gostota prebivalstva je razmeroma majhna, ljudje se med sabo dobro poznajo, trenutno pa na tem področju niti ne obstoja neko večje zbirališče mladih. Sklepati je torej, da mladostniška populacija na tem koncu dežele ni ogrožena. Kako se kot predavateljica o temah s področja zdravstva spoprijema s problematiko drog, nam je povedala Milena Grudnik. MILENA GRUDNIK -medicinska sestra Zgornje-savinjski zdravstveni dom je lani objavil prosto delovno mesto za medicinsko sestro, ki bi svoje dolžnosti deloma opravljala v obliki predavanj mladim na osnovnih šolah in na razpis se je prijavila Milena Grudnik. Načrt svojih predavanj je sestavila v skladu z nacionalnim programom, ki zajema raznolike teme, sledila pa je tudi zgledu drugih podobnih referatov za zdravstveno vzgojo, ki se s tovrstnim delom ukvarjajo že dalj časa in imajo na tem področju več izkušenj. V celjski regiji je koordinator vseh takšnih referatov Viktorija Rehar, ki je sicer tudi članica Odbora za droge pri vladi. Mlajšim osnovnošolcem naj bi medicinska sestra Grudnikova tako predavala o skrbi za lastno zdravje, higijeni, alkoholizmu in kajenju, za starejše pa naj bi prišla v poštev tudi problematika AIDSa in droge. Njeno delo na šoli predstavlja enourno predavanje o določeni temi, v tem času pa skuša učencem izbrano problematiko kar na- jbolj zgoščeno, informativno in poljudno predstaviti. Na koncu predavanja je nekaj časa vedno rezerviranega za diskusijo in vprašanja. Dosedaj je predavala že v Lučah in Mozirju, kjer je osmošolce seznanila z nevarnostjo okužbe z virusom HIV, letos pa bodo prišle na vrsto tudi droge. Za opravljanje svojih zadolžitev je Milena Grudnik ustrezno usposobljena, saj je v Celju obiskovala 40-urni tečaj, seveda pa se mora pripraviti tudi za vsako predavanje posebej. Pomaga si z različno literaturo, večkrat pa za boljšo ponazoritev svojih besed uporabi tudi videokasete. Na šolah so bili zelo veseli, da je zdravstveni referat začel delovati tudi v tem predelu celjske regije, čeprav pa je Milena Grudnik žal edina, ki na zgornje-savinjskem koncu opravlja tovrstne zadolžitve. Preden je sprejela to delovno mesto je bila Milena Grudnik zaposlena v Psihiatrični bolnišnici v Vojniku, kjer se je že srečevala s problematiko drog. Dokaj dobro se potemtakem zaveda, kako občutljiva in hkrati obravnavanja vredna je ta tema, četudi v teh krajih še ni bila soočena s konkretnimi primeri. O drogah smo se pogovarjali tudi s psihologinjo na mozirski osnovni šoli. ANDREJA HRAMEC -psihologinja na Osnovni šoli Mozirje Andreja Hramec je psihologinja na Osnovni šoli v Mozirju že 14 let in sama pravi, da je s šoloobvezno mladino v zelo dobrih odnosih. Morda si ravno zato ne more zatiskati oči pred problematiko drog, ki jih je po njenih informacijah mogoče zaslediti tudi že med učenci sedmih in osmih razredov. Problemi so se začeli pojavljati nekako pred štirimi leti, psiho- loginja pa je o njih izvedela v pogovoru z učenci samimi, ali pa so informacije do nje prinesli kakšni bolj pazljivi starši. Vendar pa Andreja Hramec ve povedati, da zaenkrat o odvisnosti ne moremo govoriti, saj so vsi 'prestopniki’ še v fazi poskušanja mehkih drog, ne ve pa za nobenega uživalca trde droge. Do stika z drogami osnovnošolci navadno pridejo v druženju s srednješolsko mladino, ki obiskuje šole v Velenju, od koder droga v Mozirje zelo verjetno tudi prihaja. Večji problem kot nedovoljene droge je tudi tu alkohol, ki ga mladim navadno prvič ponudijo doma in jim ga brez zadržkov točijo v gostilnah, velik odstotek osnovnošolcev pa tudi kadi. Mimogrede povedano - v šoli opažajo, da učenci začnejo s kajenjem že zelo zgodaj, vendar pa dosedaj nikomur ni bilo mogoče dokazati, da bi kadil kaj drugega kot le žnavadne’ cigarete. Po podatkih psihologinje pa pojav drog ni tako očiten v Mozirju, kot je postala droga problem v bližnjem Nazaiju in v Rečici. V Nazaijih morda porast ukvarjanja z mamili ni tako nenavaden, saj tam živi dosti priseljencev, brezposelnih in delavskih družin, ki bivajo stisnjeni v bloke. Tam se zlahka pojavijo neurejene družinske razmere, ki običajno veliko pripomorejo k temu, da mladostniki zabredejo v odvisnost. Droge v Rečici pa so nadvse presenetljiv pojav, ki je nepripravljeno ujel tudi psihologinjo Hramčevo. Vendar pa droge nikakor ne ostanejo omejene na ta dva kraja, saj jih s sabo v Moziije prinesejo starejši osnovnošolci. Za mlade, ki eksperimentirajo z drogo, je značilno, da se med sabo poznajo in se veliko družijo, v Nazarjah pa baje obstaja kar nekaj zbirališč mladih, kjer je zaslediti tudi pojav mamil. Taka zbirališča mladine so zadnje čase verjetno pritegnila tudi pozornost mozirske policije, saj mladi opažajo, da so policisti okrepili patruljiranje. Mladostniki, ki jih zamikajo mamila, sicer prihajajo iz vseh slojev, vendar pa je večkrat odločilna vzgoja: veliko mladih 'prestopnikov’ prihaja iz družin z izrazito permisivno vzgojo, kjer jim starši ne postavljajo nobenih omejitev in jih ne kontrolirajo, se pa najdejo tudi posamezniki, ki so bili vzgojeni zelo strogo in jim poskušanje drog pomeni pravzaprav neko obliko odpora proti utesnjenosti, ki so jo deležni s strani družine. Pri popularizaciji droge pa je treba biti po izkušnjah Andreje Hramec zelo previden, saj se nemalokrat zgodi, da je pri mladih, ki sicer drog sami ne uživajo, zaslediti nekakšno spoštovanje do vrstnikov, ki si toliko predrznejo. Psihologinja ne more podati niti približne ocene, koliko mladostnikov je droga že zamikala, vendar glede na vseslovenski trend naraščajočega problema odvisnosti nikakor ne upa trditi, da število mladih uživalcev upada - prej nasprotno, zdi se, da je v porastu. Vendar pa,' dokler je ukvarjanje z drogo pri osnovnošolcih še v fazi poskušanja, še v pride v poštev preventiva. Žal je v delovanju posameznih šol vse preveč individualnosti, vsaka de- luje sama zase, zato se psihologinja Hramčeva že dogovarja z direktorico mozirskega Centra za socialno delo o večji stopnji organiziranosti njihovega delovanja. Določene vsebine občutljivih tem so že bile vključene v pouk biologije in etike, razmišljajo pa tudi o tem, da bi na šolo povabili strokovnjaka, ki bi mladostnike poučil o nevarnosti zlorabe drog. Novost je delovanje referata za zdravstveno vzgojo, Andreja Hramec sama pa se je lotila vodenja mladinskih delavnic. Gre za skupinsko delo v prostovoljnih skupinah, ki obravnavajo raznovrstno problematiko, vendar se ne omejujejo strogo na področje drog. Lani je bil interes tako velik, da so mladi delovali v dveh velikih skupinah. Psihologinja veliko pozornosti posveča tudi Nazar-jem, kjer ravno tako skuša formirati takšne interesne skupine. Da bi dopolnila svoje lastno znanje o drogah, se je pred kratkim udeležila tridnevnega seminarja na temo 'Mladost brez odvisnosti’, ki je potekal v Celju na sejmu Senior '95. Za prihodnje leto si je zadala nalogo, da bi skupaj z udeleženci interesnih skupin njihovo znanje prenesla na širše prebivalstvo, saj so po njenih izkušnjah mladostniki in njihovi starši dosti premalo osveščeni, kar je pogosto srž problema. Že ravnatelj osnovne šole v Ljubnem nas je opozoril na nastanek Komisije za boj proti mamilom, nas pa je zanimalo, kako deluje. Pred slabimi tremi leti je bila za področje Zgornje savinjske doline ustanovljena Komisija za boj proti mamilom, v kateri so bili prisotni predstavniki zdravstvenih služb, policijskih in občinskih organov, Karitasa in šol, njena članica pa je bila tudi Marjana Veršnik-Fale, sicer direktorica mozirskega Centra za socialno delo. Povedala je, da se je komisija nekajkrat sestala, da bi ustrezno opredelila problematiko, predstavniki posameznih resorjev pa so predstavili vsak svoj zorni kot gledanja na problem drog, vendar si konkretnih ciljev niso zastavili. Na samem Centru za socialno delo zlorab droge nimajo evidentiranih, saj odvisnosti oziroma ukvarjanja z drogo niso zaznali še pri nobenem mladostniku, pa tudi s strani staršev ne pride do njih noben glas, ki bi nakazoval, da so postale droge v družini problem. Delni vzrok za takšno pomanjkanje informacij je prav gotovo dejstvo, da mladi nadaljujejo šolanje zunaj regije in velik del njihovih dejavnosti ne poteka v domačem okolju, morda pa stvari ostajajo prikrite tudi zato, ker ni na voljo neke ustrezne institucije z jasno določeno strukturo, ki bi se ukvarjala izključno s to problematiko. MARJANA VERŠNIK-FALE Komisija za boj proti mamilom Toda vseeno ostaja nelagodni občutek, da so droge v tem območju prisotne, čeprav pojavov uživanja in odvisnosti ne zaznavajo. Direktorica Veršnik-Faletova zato meni, da bi kljub vsemu morali nekaj storiti in odločili so se začeti s preventivo. Za starše mladostnikov so pripravili predavanja dr. Andreja Kastelica iz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, v Nazarjih pa poleg tega že delujejo tudi mladinske delavnice oziroma potekajo tedenska srečanja z osmošolci, saj je usposabljanje otrok za zdravo življenje mogoče le z večjo informiranostjo. Vendar pa na Centru za socialno delo obenem priznavajo, da jih je kar malce strah pobrskati pod mirno površino, ki je zaenkrat -vsaj navidez- še ne buri prisotnost drog. Zavedajo se, da je potrebno tovrstne probleme sproti reševati, zato se bojijo, da bi se morali v nekem trenutku soočiti z množičnim problemom, saj za kaj takega nimajo na voljo dovolj kadra. Morda bi lahko rekli nekako tako: če o drogah na mozirskem Centru za socialno delo nič ne vedo, to še ne pomeni, da niso prisotne, ampak da zaenkrat tam še niso pripravljeni izvedeti kaj bolj določnega o njih. (se nadaljuje) Pogovor z direktorjem Savinje Mozirje oec. Gregorjem Verbučem v ZADOVOLJNI DELAVCI LAŽJE DELAJO Savinja Mozirje nudi kupcem skoraj vse, kar potrebujejo -Direktor mora biti odgovoren - Prijetne in prostorne trgovine-Zaposleni lojalni podjetju - O vsem tem je spregovoril direktor Gregor Verbuč Gregor Verbuč: “Naše načelo je nuditi kupcem kakovostne izdelke ob čim nižjih cenah.” Foto: S J. “Gregor Verbuč, 53-letni direktor Savinje Mozirje, je rojen Savinjčan. V Mariboru je študiral zunanjo trgovino in turi-zem, služboval je med drugimi kot direktor izvoza v Gorenju Velenje in pozneje kot šef komerciale v Glinu Nazarje. Svojega političnega prepričanja ne meša s svojim poklicem in delom. Po večletnih izkušnjah na vodstvenih mestnih se je pred tremi leti javil na razpis Za direktorja Savinje Mozirja, kjer je bil tudi sprejet.” “V kolektivu sem zelo zadovoljen, saj čutim sodelovanje in lojalnost sodelavcev. Zelo dobro se razumemo, sam pa skušam kar največ komunicirati z vsemi, kolikot pač gre poleg vsega dela.” “Koliko pa delo direktorja zahteva od vas?” “Skozi vsa svoja službena leta delam v komerciali, prodaji, izvozu, vse to pa je povezano tudi s popoldansko ali celo večdnevno odsotnostjo od doma. Na srečo je moja družina tega vajena. Poklic direktorja vsekakor zahteva veliko odgovornosti. Ta odgovornost je kompleksna, med osnovnimi nalogami pa je organizacija poslovanja, ki prinaša dobiček ob čim boljših in rednih plačah. Naše plače se gibljejo okrog slovenskega povprečja, ki pa je na žalost še vedno zelo nizko. Mnogo preveč ustvarjalnega dohodka nam pobere država.” “Podjetje Savinja Mozirje obstaja že 34 let in v svojih trgovinah nudi skoraj vso oskrbo, ki jo potrebuje prebivalstvo na tem območju. Obsega štirinajst poslovnih enot, v njih pa je zaposlenih okrog 90 ljudi. Pred tremi leti, ko ste postali direktor Savinje, je bilo poslovanje podjetja negativno.” “Naše podjetje oskrbuje prebivalce Gornje Savinjske doline z vsem, kar potrebujejo. V naših trgovinah od Mozirja do Gornjega grada, Ljubnega in Rečice nudimo živila, konfekcijo, športne rekvizite, tehnično blago, elektroniko, gospodinjske aparate, gradbene materiale in drugo. Po obsegu poslovanja prevladuje preskrba z živili in galanterijo. Slovenska konfekcija pa je že tako v večletni krizi, nekaj izboljšanja je opaziti v prodaji pohištva in gradbenih materialov. Naše načelo je nuditi kupcem kakovostne izdelke ob čim nižjih cenah. Naš cilj je čim bolj povečati obseg poslovanja, kar pa ne bo možno brez novih naložb, razširitve prodajnega programa in iskanja novih prodajnih poti. Poleg maloprodaje načrtujemo večji porast prometa v nekaterih dejavnostih, kot so proizvodna loopetacija, franšizing itd. Cene smo maksimalno znišali, ponudili pa kakovostne izdelke. Skupaj z dobavitelji smo iskali način, kako s čim nižjimi cenami priti do potrošnika, to pa se nam je letos obrestovalo v povečanem prometu." “Kako pa načrtujete razvoj Savinje Mozirje? Ali se pri tem prilagajate potrebam prebivalcev Gornje Savinjske doline?” “Zelo smo povezani s prebivalstvom, s kupci. Kar precej čutimo povezavo z njimi v pozitivnem smislu in mislim, da je tudi imidž našega podjetja dober. Ocenjujem, da ljudje radi prihajajo v naše trgovine, saj so te prostorne, pregledne in niso natrpane. Prav trgovinam bomo letos posvetili veliko pozornosti, saj bomo začeli z njihovo te- meljito prenovo, ki bo trajala dve leti. V sodelovanju z arhitektom smo napravili načrt v želji, da bi bile naše trgovine čim bolj privlačne in udobne za kupca. V nekaterih trgovinah imamo že tudi uvedene računalnike, v zelo kratkem času pa bomo v vseh trgovinah prešli na sistem črtne kode. Letos smo tudi precej vložili v propagando, saj se zavedamo njenega velikega pomena. Vedno je treba nuditi kaj posebnega in imeti kakovostne izdelke, katere lahko potem propagiraš. Če kdo propagira nekaj, česar v resnici ni, to najbrž ne more biti uspešna propaganda." “Ali se nameravate razširiti tudi izven Gornje Savinjske doline?” “Najprej bomo investirali v izgled in modernizacijo trgovin, kar bo za nas precejšen zalogaj, saj je tu v zadnjih letih prišlo do zaostanka. Potem pa bomo po fazah, saj zaletavosti ne sme biti, povečali obseg poslovanja v trgovini in tudi izven trgovine. Že zdaj imamo posebne oblike sodelovanja izven doline, kjer že oskrbujemo nekatere trgovine.” “Kje pa vidite največje težave pri doseganju svojih ciljev?” “Poudaril bi, da je naša država strašanko draga. Poleg tega pa plačujemo davke in prispevke od plač namesto velikega števila drugih, ki so na Zavodu prijavljeni po nižjih plačah, kot jih v resnici prejemajo. Ti so prijavljeni z zajamčeno plačo, ostalo pa dobijo plačano v gotovini. To je znano, izgleda pa, da ni prave volje, da bi Sta si Franc in Maks Jordan zaslužila razdedinjenje in maltretiranje? TUJCA NA SVOJI ZEMLJI Se sploh lahko pripeti, da oče zavrže lastna sinova? Lahko. Seveda, samo v starosti, pod pritiskom. To se je najbrž dogodilo tudi ostarelemu gospodarju kmetije Jordan v Teru na Ljubnem, ki je svoje posestvo zapustil vnukinji, dvema sinovoma pa v skrajni fazi namenil smrt od lakote. Če bi bil Jordan vedel, kaj se dogaja, bi ravnal zagotovo drugače. Francu smo pripeljali zelje, naprej je moral trideset kilogramov odnesti sam pobrali tudi te prispevke. Tudi pri davkih ni prave kontrole, saj davčna inšpekcija sploh še ni ustrezno organizirana. Veliko prometa se odvija, ne da bi se plačevali davki, zato pa drugi več plačamo.” “Vam celjski Interspar predstavlja veliko konkurenco?” “Zaradi Interspara nismo zaznali posebne konkurence, saj smo precej oddaljeni od Celja. Večji problem vidim v tem, da se načrtuje Interspar širiti po vsej Sloveniji, kar pa bo predstavljalo veliko konkurenco v trgovini. Hkrati bo Interspar nabavljal izdelke za prodajo tam, kjer so najcenejši, torej v tujini. Slovenija je v proizvodnji draga in je zato v nevarnosti, da izgubi preče trga, posledica pa bo večja brezposelnost. Očitno nimamo nacionalnega programa glede tujih vlaganj in programa ali seznama določene zaščite področij, ki so v nacionalnem interesu.” “Se pa v Savinji Mozirje približujete zaključni fazi lastninjenja. ” “Trenutno še teče javna prodaja, ki bo končana 15. novembra. Nato bo treba urediti še formalnosti, računamo pa, da bomo že v začetku naslednjega leta postali delniška družba. Ob tem naj povem, da so prav vsi zaposleni oddali certifikate v Savinjo Mozirje, kar je gotovo eden od znakov njihove pripadnosti podjetju. Tudi mnogo družinskih članov zaposlenih je svoje certifikate vložilo v naše podjetje, tako da bomo s temi certifikati pokrili vseh 60 odstotkov, namenjenih javni prodaji. Ostalo je seveda razdeljeno na sklade.” “Z zaposelnimi imate torej dobre odnose?” “K meni lahko pride na pogovor vsak delavec, ki ima zdravstvene, osebne ali drugačne probleme, težava je le v tem, da so naše podružnice raztresene po vsej dolini. Prepričana sem, da je treba razreševati osebnostne probleme, kot so bolezen ali probleme, ki jih imajo matere z otroki. Moje stališče je, da zadovoljni delavci lažje delajo in s tem apeliram tudi za vse, ki so delavcem nadrejeni.” Nataša Verk Franc je garal kot črna živina Na kakšnih šestindvajset hektarjev veliki bolj težavni kot lahki kmetiji se je Francu starejšemu in Rozi rodilo pet otrok. Ana jih danes šteje dvainpetdeset, Vida dve leti manj, Franc mlajši si jih je naložil oseminštirideset, medtem ko se Maks ponaša s petinštiridesetimi leti. Mati Roza je umrla leta 1973, že prej pa sta se dekleti omožili in odšli. Po tem letu so pri Jordanu ostali le oče in dva sinova. “V glavnem sem vse skupaj poskušal obdržati. Do leta 1985, ko je oče šel živet k Ani v Radmirje, smo imeli v hlevu tri krave, dva bikca ali telici in konja. Delati je bilo potrebno od jutra do večera, poleg tega je bilo potrebno nadomestiti tudi žensko roko. Le ducat let delovne dobe mi pripada, čeprav bi mi moral oče plačevati kmečko zavarovanje najmanj šestnajst let,” pove Franc Jordan mlajši. Ko je torej ostareli Jordan šel živet k hčeri Ani, sta Franc in Maks nadaljevala z delom na kmetiji, za katero sta mislila, da bo po očetovem odhodu njuna. Kako sta se zmotila! Predenj je stari gospodar pred devetimi leti zapustil našo solzno dolino, je posestvo zapisal Anini hčerki Irmi. Francu in Maksu je volil stanovanje v hiši, pet kubikov drv in njivo, na kateri si lahko pridelata (solato). Zasebna lastnina, vstop prepovedan! “Irma je poročena z Vladom Mahoričem, ki je prišel iz Maribora in ima danes trgovino v Varpoljah. Mahorič je prevzel vajeti tudi na naši kmetiji. V toliko, da je pripeljal ovce in zajce, za katere skrbiva z bratom in ogradil posestvo. To pa mu ni bilo dovolj. Na cesti, katero sem gradil z lastnimi rokami, je postavil zapornico, jo zaklenil, kjuč pa vtaknil v žep. Tako si z bratom ne moreva ničesar pripeljati. Če že nama kdo pripelje hrano, jo morava še slab kilometer do hiše znositi na plečih. Pred parimi dnevi sem imel pred zapornico devetdeset kilogramov krompirja,” se spominja Franc. Francu tudi ne gre v glavo, kako je mogoče, da si Vlado Mahorič toliko dovoli, pri tem pa na posestvu ničesar ne dela. Če je že kaj potrebno postoriti, menda naprosi soseda. Le ob vikendih pridejo novi lastniki in pred vikendom, ki so si ga zgradili spečejo kakšnega janjca. Facit Franc in Maks sta obupana, jeze ni več. Tudi denarja je bolj malo pa še tega je potrebno zaslužiti s težkim delom v gozdu ali v žagi. Včasih se menda pripeti, da ni niti za hrano. Maks spi v stari kmečki hiši, ki se dobesedno podira sama vase. Leseni podovi so nagniti v tolikšni meri, da v kuhinji na stolu sploh ni mogoče naravnost sedeti. Bržčas se je Franc zato preselil v “kašto”, kjer spi na bornem pogradu v družbi z motorno žago in ostalim orodjem. Pa še to Pa še ta preklicana “zajla” s tablico, ki označuje prepoved. S fičkom jo je baje mogoče celo izpodlesti, če je nekdo dvigne. Ostanejo pa na strehi praske, in tako lahko vsakdo v soseski ve, kdo je nesrečnima bratoma zapeljal proviant. Franc je celo zadevo že prijavil na policiji, pa mu je baje policist Marjan Javornik dejal, da lahko oviro izruva. Franc je žico res dvakrat odvil, v tretje ni šlo, ker je Vlado Mahorič vijake zatolkel. In slednjič. Zanima nas, če se je novopečeni zasebni lastnik Vlado Mahorič kdaj vprašal, kako bi se v primeru težke bolezni katerega izmed pravih Jordanov do njiju prebil rešilec? Ali, kako bi se gasilci pripeljali gasiti požar na kateremu izmed objektov? Da ne bi šlo njegovo cesarstvo prehitro rakom žvižgat... F.F. NOVOST - PRIHODNOST N-G-K SISTEM GNOJENA Pri raziskavi različnih okoliščin gnojenja rastlinskih sredstev je potrebno imeti pred očmi dejstvo, da so tla čedalje manj zdrava. Ker so kriteriji za prehrano natančno poznani ter v praksi že ustaljeni in je znano, da je življenje brez potrebnih 26 hranilnih snovi nemogoče, zato vedno več znanstvenikov in zdravnikov za zdravo prehrano poudarja in opozarja na dejstvo, da je zdravje ljudi in okolja načeto. Z N-K-G- sistemom gnojenja želimo doseči uravnoteženo Imrmonično preskrbo s hranljivim snovmi. Da se doseže ravnotežje hranljivih naravnih snovi, je N-G-K sistem gnojenja zgrajen iz 8. glavnih in 17. mikroelementov. Skupna proizvodna paleta iz programa umetnih gnojil vsebuje te snovi v uravnoteženem osnovnem gnojilu, ki ga voda težko izpere, kakor tudi v listnem gnojenju, ki srednje dolgo do hitro učinkuje na rastlino preko listov. Istočasno se s sistemom umetnih gnojil N-K-G ohrajna dragoceno življenje mikroorganizmov v tleh in vidno zmanjšuje dodajanje dušika, zaradi česar pride do manjše obremenitve z nitrati. Zaradi uporabe uravnoteženih hranljivih snovi v kombinaciji z uporabo Žveplovih vezav uporabniki umetnih gnojil N-K-G že nekaj let na svojih pridelkih ne uporabljajo fungicidov proti napadu plesni. Nadalje lahko fiksira viške gnojil - pregnojenost in služi kot depo za rastline. Dolgoletne izkušnje kmetovalcev, ki uporabljajo N-K-G sistem gnojenja, vedno znova potrjujejo, da lahko samo ta oblika prehranjevanja rastlin privede do ozdravitve tal in zdravih plodov. Cilj sistema N-K-G je ponuditi kmetijske pridelke, ki zagotavljajo donose pri niyih stroških in ozdravitev enostransko gnojenih zemljišč, da bi tako obnovili biološko ravnotežje. Z N-K-G sistemom gnojenja dobi kmet, ki je pripravljen prisluhniti naravi, možnost porabe naravnega gnojila, ki zagotavlja bodočnost poljedeljstva. Zdrava tla prehranjujejo človeka. Poizkusimo z združenimi močmi obraniti naravo in jo zaščititi. Da nam bo to uspelo, daje N-K-G sistem gnojenja velik doprinos. Sodelujmo in upoštevajmo pravila narave, ki zagotavljajo harmonijo, da ohranimo naravo v vsej veličini in lepoti. (šele 25 hranljivih snovi Cilj delovanja: omogoča življenje rastlin) Zastopa in prodaja: Stopnjevanje kvalitete (povečanje količine škroba, proteinov, maščob, olja in sladkorja) Ekonomičnost (optimalni stroški gnojenja) Visoki hektarski donos Zagotavljanje harmoničnega krogotoka z naravo (z N-G-K sistemom) VENDER d.o.o., Žalec Galicija 57a, 63310 ŽALEC tel./fax: 063 / 728 093 ŽAGA - "NA LAPURJU" V Dolenji vasi, kjer zavije cesta preko mosta v klanec proti Sv. Lovrencu, je že dolga leta žaga. Kraj po domače imenujejo “Na Lapurju”. Danes je tu sedež podjetja Rihter d. o. o. Srečko Rihter - iskane so starejše vrste lesa Ukvarjajo se s proizvodnjo in prodajo lesa. Prostor z žago so vzeli v najem. V žagi režejo predvsem hlodovino, dosti trdega lesa, kot je bukov, javorjev in jesnov les in tudi druge vrste, na primer hrastov, češnjev in orehov les. Mesečno narežejo od 250 do 300 kubikov lesa. Žago načrtujejo nadgraditi še s tračno žago, kar bi jim omogočilo razrezati les po željah kupca. Les pa razrežejo tudi vsem okoličanom, ki bi to želeli. V žagi Vam lahko izdelajo tudi ladijski pod, saj lahko v tem primeru najamejo stroj za obdelavo. Na tem stroju lahko naredijo tudi stenske obloge ter les za izdelavo parketov. Ta les morajo pozneje dodelati še izdelovalci parketa. Podjetje dobi surovine z Bukovice, Gozdnika, Mrzlice ter z južnega pobočja Pohorja v okolici Vitanja. Konkurenca na področju lesne predelave je izredno velika, vendar so mnogi veliki obrati to vejo industrije opustili, tako je upati, da bo na trgu dovolj prostora za vse. Podjetje vselej dela za znanega kupca, saj prodajajo svoje izdelke predvsem na tuje, največ v Avstrijo in Italijo. Glavni kupci njihovih izdelkov doma so predvsem mizarski obrati. Kupci iščejo predvsem boljše in starejše vrste lesa, kot so oreh, češnja, jesen, hruška in javor. Tudi po stenskem opažu ljudje veliko povprašujejo. Ker na domačem trgu vlada precejšna finančna nedisciplina, les pa morajo plačati dobavitelju v zelo kratkem času, vedno delajo le s tistimi, ki plačujejo pravočasno. Zato pa se s takimi problemi ne srečujejo v tujini, ker je tam plačevanje urejeno. Podjetje Rihter d. o. o. zaradi vsega tega dela predvsem za dobro znane kupce. Žaga na prostoru, kjer je Rihter d. o. o., je nekoč bila na vodni pogon. Sedaj je to seveda problematično, saj je celotna proizvodnja odvisna od vodnega pretoka, kar pa za današnji trg ni sprejemljivo. Tako je lažje delati na električno energijo, pa še priklop novih naprav je enostavnejši. V podjetju se vedno trudijo, da bi naročila izpolnjevali čim hitreje in kvalitetnejše in tako ugodili kupcem v vseh pogledih. Proizvodni prostori podjetja Rihter d.o.o. proizvodnja in trgovina z lesom d.o.o. Žaga: Dolenja vas 8, PRE aO odkup hlodovine i 03= razrez hlodovine o3= prodaja žaganega a3= izvoz - uvoz tel.: 063 714-751 mobitel: 0609 634-526 Stran 14 IZ POLICIJSKE PROMETNE NESREČE PADEL S PRIKOLICE. 7. novembra ob 18.45 uri je po lokalni cesti iz Pongraca proti lokalni cesti Zabukovica - Liboje vozil s traktorjem znamke Tomo Vinkovič, h kateremu je imel priključeno prikolico polno drv, 33-letni Ivan R. iz Zabukovice. Med vožnjo po klancu navzdol je prestavno ročico traktorja vrglo v nevtralni položaj, nakar je traktor s prikolico pričel pridobivati na hitrosti. Med vožnjo preko kanala za odtok vode s cestišča je s prikolice padel 60-letni Janez R. iz Zabukovice in se pri tem hudo telesno poškodoval. Ker vozniku vozila ni uspelo ustaviti, je zapeljal v desno v hrib, pri čemer se je traktor prevrnil. Traktorist se v nesreči ni telesno poškodoval. PADEL NA BANKINI. 11. novembra ob 14.00 uri je voznik kolesa z motorjem, 65-letni Stanislav P. iz Radmirja, vozil kolo z motorjem po regionalni cesti iz semri Černivca proti Radmirju. V bližini odprtega skladišča KZ Mozirje v Radmirju je neznani voznik iz nasprotne smeri pričel prehitevati drug osebni avtomobil. Stanislav je zapeljal na desno bankino in padel po vozišču. Po padcu je vstal in se odpeljal naprej. Kasneje je iskal zdravniško pomoč v ZD Mozirje in nato v bolnici Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel hudo telesno poškodbo. V DROG VRTNE OGRAJE. 12. novembra ob 03.45 uri je 21-letni Miran T. iz Vrbja vozil osebni avtomobil iz smeri kulturnega doma proti domu. Ko je pripeljal v levi ovinek, je zapeljal naravnost in trčil v kovinski drog žične ograje pri stanovanjski hiši. Pri nezgodi se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom pripeljan v celjsko bolnišnico, od tam pa v BELEŽKE Klinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. KAZNIVA DEJANJA VLOM V STANOVANJSKO HIŠO. Neznanec je od 17.00 ure, dne 07.11., do 00.10 ure, dne 09.11., vlomil v stanovanjsko hišo v Letušu. Iz objekta, katerega je temeljito preiskal, je odnesel glasbeni stolp, videokamero, satelitski sprejemnik, več kosov zlatega nakita, moško in žensko usnjeno jakno ter usnjene škornje, našel pa je tudi 1000 DEM in 50.000,00 tolarjev gotovine. Z vlomom sta lastnika Mihael L. in Matejka L. oškodovana za okoli 1.700.000. 00 tolarjev. TATVINA VIDEO KAMERE. 9. novembra je 17-letni D.K. iz okolice Žalca okoli 17.10_ ure prišel v trgovino Mimoza v Žalcu. V trgovini je izkoristil nepazljivost prodajalca in iz police odtujil videokamero znamke Sonny, vredno 198.720,00 SIT. Kamero je skril pod jakno in trgovino zapustil. Prodajalec je to opazil in stekel za njim. Storilec je pričel bežati, pri tem pa trčil v neznanega moškega, tako da mu je kamera padla na tla. Hotel jo je pobrati, vendar je zagledal, da za njim nekdo teče, zato jo je pustil in zbežal. ZAPOR ZA PROIZVAJALCA IN RAZPEČEVALCA MAMIL. Celjski kriminalisti in policisti PP Velenje so prišli do odkritja, da se je Stanislav B. iz Velenja ukvarjal s prometom in razpečevanjem mamil, zato so zoper njega podali kazensko ovadbo in ga privedli preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Ko so od okrožnega sodnika Celje dobili odredbo, so opravili pri osumljenemu hišni preiskavo. Ob tej priložnosti se je policistom celo upiral. Dva zavoja rjave snovi, za katero so opravičeno sumili, da gre za herion, je hotel raztrositi po stanovanju. Sel je celo tako daleč. da bi zavoj teže 7 gramov celo pogoltnil. Poleg zavojčkov so v stanovanju našli še en papirnat zavoj enake snovi, večje število stekleničk z neznano snovjo, za katero so kriminalisti sumili, da gre za metadon, tehtnico za tehtanje mamil, pivnike premera 0.5 x 0.5 cm, ki so prepojeni z LSD ter večjo količino tolarjev in deviz. VNELO SE JE SLUŽBENO VOZILO. V četrtek, 16. novembra, se je Jože B. peljal s službenim vozilom Renault 21 v Vešenik, kjer je doma. Ko je vozilo parkiral pred garažo, ga je po 15 minutah obvestila soseda, da se iz avtomobila močno kadi. Jože je takoj začel gasiti, toda kljub temu je zgorela kompletna elektroinstalacija in ostali gorljivi deli pri motorju, kakor tudi armaturna plošča. Do napake je veijetno prišlo zaradi kratkega stika. Škoda, ki je nastala, znaša 500.000,00 tolarjev. PRIJELI VLOMILCA. 16. 11. okoli 14.20 ure sta prišla v trgovino Merkur v Levcu 18-letni Sebastjan Š. in 22-letni Skender D. in sta s police odtujila električni nadrezkar, vreden 126.690,00 tolarjev. Trgovino sta hotela zapustiti kar mimo blagajne. Budnost zaposlenih jima je to preprečila in svoj podvig sta končala v rokah policistov, katerim sta morala pojasniti motiv takega početja. Ferdinand SPITALAR in Darja KOVAČIČ, oba iz Polzele Livino OREL in Marija ŠTRAJHAR, oba iz Prebolda Bojan ZAVRŠNIK iz„ Brega pri Polzeli in Polonca ŠKETA iz Žalca Andrej VERDEV iz Rakovelj in Ana SLOVAK iz Vinge Tomaž LESKOVŠEK iz Ojstriške vasi in Andreja FELICIJAN iz Brod SMRTI Marija KRALJ, 88 let, iz Žalca Ana DOLŽAN, 85 let iz Dobriše vasi Ivan BOLDIN, 72 let, iz Gomilskega Ivanka COKAN, 62 let. iz Studenc Terezija IIROPOT, 85 let, iz Podvina Ferdinand KOLAR, 69 let, iz Žalca Franc PEČNIK, 76 let, iz Velike Pirešice . Jožefa PEŠEC, 74 let, iz Arje vasi Filip AMON, 38 let, iz Polzele Ivan JELEN, 46 let, iz Prebolda Ivana ISKRA, 85 let, iz Brega pri Polzeli Neža JELOVŠEK, 86 let, iz Orove vaši ROJSTVA Metka JAKOPIN iz Mozirja - fantka Marija PLESNIK iz Ljubnega ob Savinje - fantka Jožefa KAKER iz Ljubnega ob Savinji - deklico Neža ZUPAN iz Polzele - deklico Marija OREL iz Prebolda - fantka Mihaela KAKER iz Ljubnega ob Savinji - deklico Alenka UMBREHT iz Polzele - fantka Katica TUTIČ iz Nazarij - fantka d.o.o. POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA Parižlje lic, BRASLOVČE tel.: 063 720 003, 720 660 KLIC V DUŠEVNI STISKI a Telefon: 063/9781 vsak dan od 15h do 22h TRGOVINA S KURILNIM OLJEM O Teflonska zaščita motorjev l Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 POGREBNA SLUŽBA IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve s% ❖ vse vrste prevozov doma in v tujini KjTi 4* izkopi in zasipi grobnih jam i J L/ ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev V _4^***^ ❖ dobava spomenikov *♦* povračilo pogrebnine ❖ vse opra vi mo na hiter in pieteten način 1 cer po izredno ugodnih cenah Šempeter v Savinjski dolini 112ja, tel.: 063/ 701-433 ZIMA, ZIMA BELA_____________________ iIQQ§IStJI¥I ZlNISKt RADOST) Zima je (skoraj) tu. Z mrazom, ki bo, upajmo tako, letos prinesel končno tudi sneg, pa se je v naše misli prikradel tudi večni stmh: koliko težko prisluženih tolarjev bo treba odšteti za smučanje, še posebej za smučarske vozovnice? In spet bomo bentili nad astronomskimi cenami, medtem ko bodo žičničarji ponavljali, da zaradi zelenih zim ne pokrivajo niti osnovnih stroškov... Kakor koli že, na koncu bomo verjetno le smučali; če bo vsaj mati narava dovolj radodarna. Kdor se bo hotel na bolj znanih slovenskih smučiščih to zimo smučati ob žičnicah in na urejenih belih strminah, bo moral seči v žep globlje, kot je lansko zimo, kajti smučarske vozovnice so se v primerjavi z lanskimi podražile približno za 20 odstotkov. Vendar je mogoče tudi pri smučarskih kartah kaj prihraniti: nekatere turistične agencije prodajajo karte za kakšnih 15 odstotkov ceneje, vendar le tistim, ki vozovnice kupijo hkrati z njihovim Na Krvavcu bodo smučarske vozovnice v glavni sezoni, ki traja od 23. decembra do 23. marca, nekoliko dražje kot prej in kasneje. Dnevna vozovnica bo stala 2.800 tolarjev, za otroke 1.700 tolarjev in za starejše 1.800 tolarjev. Dopoldanska bo veljala 2.200 tolarjev, popoldanska 2.000 tolarjev; tedenska 17.100 tolarjev in sezonska 56.000 tolarjev. (ob pomoči snežnih topov) počitniškim paketom v kraju, v bližini katerega se vrtijo žičnice. Poleg tega pa bodo karte cenejše tudi na nekaterih smučarskih sejmih v predprodaji. Letošnje leto še ne bo mogoče kupiti smučarske vozovnice, s katero bi se lahko smučali na več slovenskih smučiščih, kot je že stara navada v drugih alpskih državah in v tujih smučarskih središčih. Morda bo že prihodnjo zimo bistveno drugače tudi na tem področju slovenskega turizma, ko bomo imeli kakšen nov zavod za promocijo turizma, za katerega bodo plačevali vsi, ki imajo kaj od turistične industrije. Tako bodo premogli tudi slovenski žičničarji toliko denarja, kot ga imajo na primer njihovi kolegi v Avstriji, ki se jim ni treba nobeno zimo tresti za preživetje, saj zanje prispevajo vsi v kraju in regiji, ki imajo kakšno korist od smučarije: ljudje pozimi ne prihajajo v kraj predvsem zaradi dobrega hotela in dobre gostilne, ampak tudi (ali celo predvsem) zaradi dobro urejenih smučišč in hitrega pretoka na žičnicah in torej hotelirji ter tudi oddajalci sob ne bi imeli gostov in svojega zaslužka, če smučišča ne bi bila zgledno steptana in če bi škripalo v žičnicah. Sicer pa je v Sloveniji ta čas kar 58 registriranih žičnic za prevoz ljudi, največji del je smučarskih žičnic. Za primerjavo je treba povedati, da so v Avstriji in Italiji, kamor hodi največ Slovencev, ki smučajo v tujini, cene za smučarske vozovnice približno tako drage ali ponekod (predvsem za mladino) cenejše kot na najbolj znanih slovenskih smučiščih, vendar s to razliko, da v tujini smučar za svoj denar smuča, kolikor zmore in ne zapravlja časa s čakanjem v vrstah na spodnjih postajah. Seveda hodijo slovenski smučarji na tuja smučišča tudi zato, saj so po takem računu cenejša od slovenskih. Manj zahtevni smučarji bodo poiskali manj znana, manj obljudena in bistveno cenejša smučišča, kjer bo smuka prav tako zabavna. Veliki žičničarji pa bodo - če ne prej, ob konce sezone - premišljevali, ali so postavili pravo ceno ali ne - in ali s takimi cenami niso bistveno skrajšali vrst pred svojimi napravami pa seveda tudi _. , . . Zimska radost zmanjšali dohodka v svojih blagajnah. Če smo v poletnem turizmu navdušeni privrženci gesla, naj bi v podporo domači turistični industriji po možnosti preživeli vroče poletne mesece na počitnicah doma, to ne more veljati za zimske mesece in za zimski turizem: več težko zasluženega denarja pa res ni skoraj nihče pripravljen dajati za pičlejše turistične storitve. Sicer pa: če bodo zasnežene strmine ob domačih in tujih žičnicah zaradi visokih cen nedosegljive, nikar ne pozabimo, da lahko za svojo dušo in telo ceneje poskrbimo še na tisoč in en način! Foto: I. Š. SaeiMiftlce SK Branik Pohorska vzpenjača Maribor RTC Rogla GTC Slovenj Gradec Merx RTG Golte nad Mozirien Smučišče Liboje Žičnice Vogel Bohinj RTC Žičnice Krajnska gora SEZONSKA VOZOVNIC/ ODRASLI L 48600 25000 24500 26000 / 37650 50000 SEZONSKA VOZOVNICA, OTROŠKA 34700 18000 18500 18000 / 26300 35000 DNEVNA VOZOVNICA, ODRASLI 2380 1800 1900 1800 lOOO 2100 2800 DNEVNA VOZOVNICA, OTROŠKA 1620 1300 1400 1300 800 1450 2000 POLDNEVNA VOZOVNICA, DOPOLDANSKA, ODRASLI / IIOO 1400 1500 20 voženj 800 / 1700 POLDNEVNA VOZOVNICA, DOPOLDANSKA, OTROŠKA / 800 1100 1000 10 voženj 500 / 1200 POLDNEVNA VOZOVNICA, POPOLDANSKA, ODRASLI 1870 1300 1400 1600 / 1450 2000 POLDNEVNA VOZOVNICA, POPOLDANSKA, OTROŠKA 1450 900 1100 lOOO / lOOO 1400 VEČNA DILEMA: KANI? Slovenski smučarski katalogi so vsako leto debelejši in razkošnejši, smučarske prospekte pa pozno jeseni pri nas izdajajo celo takšni turistični ponudniki, ki se sicer ukvarjajo Z drugačnimi oblikami turizma. V katalogih je seveda nanizana dobra zimska ponudba z novimi kraji in svežimi informacijami o smučarski ponudbi pri nas, pri naših sosedih in še dlje. Recimo v Ameriki: februarja in marca organizirajo agencije ekskluziven program - smučanje po strminah v Aspnu v Coloradu. ZIMSKA TUHISTIGNA SEZONA M FRED VRATI Na Rogli in v Planici so snežni topovi že naredili nekaj kompaktnega snega, na Mariborskem Pohorju, Kobli, na Krvavcu, v Kranjski gori in drugod so snežni topovi pripravljeni; le temperatura mora pasti na okrog -5 stopinj Celzija. Tam, kjer nimajo zas-neževalnih sistemov, bodo odvisni zgolj od radodarnosti narave. V vseh slovenskih zimskošportnih centrih pričakujejo, da se bo zimska sezona začela že v začetku decembra. Na Rogli in v Zrečah bo to zimo pestro. Na vlečnicah na Rogli so zamenjali bobne, hotel Dobrava v Zrečah pa so popolnoma prenovili. V glavnem so na Rogli vse letošnje prenočitvene zmogljivosti že fazprodali. Drugače pa je v njihovi ponudbi letos vrsta novosti in posebnosti: na razpolago bodo sani, ki jih bodo vleki psi, v hotelu Planja bo urejena smučarska restavracija... ITALIJANSKA II FRANCOSKA SMUCISGA Val Thorens, Reberty v dolini Les Menuires, Mottaret v dolini Me-ribel, Chamonbc, turistično središče pod najvišjo evropsko goro Mont Blancom, znani Avoriaz, Belle Plagne, ki je visokogorsko smučarsko središče v francoskih Zahodnih Alpah, svetovno znani Val dTsere in Alpe d’Huez, 65 kilometrov južno od Grenobla. Enako bogata je tudi smučarska ponudba v Italiji: od smučišč na Kronplatzu in okoli njega na Južnem Tirolskem, prek Falcad v Dolomitih, Val Gardene in krajev v njej, Canazeija ob vznožju prelazov Pordoi in Sella do San Martina di Castrozza, Madonne di Campiglio in Sappade. AVSTRIJSKE TURISTIČNE IlELUUlJE Še mnogo bogatejša je ponudba v Avstriji: od Bad Kleinkirhheima in Mokrin na Koroškem ter smučarskega safarija po vseh koroških smučiščih do Zeli am Seeja, Kapruna, Saalbacha, Alten-markta na Salzburškem, Schlad-minga na Štajerskem, Kitzbuhla, Kramsacha in Elmauva na Tirolskem ter Silliana na Vzhodnem Tirolskem. Povsod tam natančno vedo, kako se streže turizmu: smučišča okrog žičnic so vsako jutro skrbno pelikana, tekaške proge natančno potegnjene, vsakršne dodatne ponudbe dobro pripravljene. Avstrijci ne slovijo kot svetovna turistična velesila kar tako: v številnih krajih in predelih je pri njih vse podrejeno turizmu in turistom, poleti, pozimi in tudi vmes in čeprav gre tem turističnim krajem še tako dobro, in če je finančni iztržek še tako PREKO MEJE Na meji marsikateremu dopustniku še vedno zadrgeta glas, noge pa so mehkejše kot običajno. Brez potrebe sicer, a vendarle. Zato velja že pred odhodom na smučanje pomisliti, kako na pot. Smešnih omejitev iznosa deviz na srečo v Sloveniji ni več, marsikje pa velja, da neizmernih količin deviz čez mejo ni moč prenašati brez potrdila. Primernejši so potovalni čeki ali plačilne kreditne kartice. Zima ni letni čas, ko ljudje ne bi potovali zaradi potovanja. Nemci na primer, svetovni popotniki številka ena, okoli božiča potujejo po svoji deželi - če ne zaradi drugega, zato da bi obiskali božične sejme, ki jih pripravljajo v vseh večjih mestih, povsod malo drugače. To je priložnost za selitev v drugačno razpoloženje in za kakšen nakup pa za spoznavanje čisto neznanih ljudi in krajev. bogat, si vedno znova izmišljajo nove privlačnosti Svoje prave in prihodnje goste kar zasipavajo s propagandnim materialom, zadnja leta tudi v slovenščini, kar se jim očitno splača - pa ne le krovne avstrijske turistične organizacije, ampak vsak kraj in vsaka regija in zvezna dežela posebej. Bad Kleinkirchheim (že spet!) ponuja vrsto zimskih veselij. Takole pravijo: “Kdo pravi, da je edini pravi zimski dopust tisti na dilcah? Celo najbolj vneti zagovorniki smučanja si kdaj pa kdaj zaželijo drugačnega razvedrila. Zato ne preseneča, da imajo v Bad Kleinkirchheimu sprehodi po svežem zimskem zraku, drsanje po naravnih jezerih in vožnje na saneh s konjsko vprego vedno več privržencev. Tako je namreč mogoče doživljati zimski svet intenzivneje kot pri hitrem spustu.” Ko ponujajo zimsko veselje, ki je zagotovljeno tudi brez snega, pišejo, da imajo v kraju več ^ maloprodaja - veleprodaja ► smučarski kombinezoni, bunde, dvodelni kompleti (hlače, bunda) kompleti za bordanje PO NAROČILU IZDELUJEMO: KOMPLETE ZA BORDERJE IN SMUČARSKE FANE! CIM ČAM Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije Na trgu 32 MOZIRJE tel.: 063 832-141 OPTIKA Mateja LIKEB, Mozirje, Ob Trnavi 1, VSE VRSTE OČAL Nudimo Vam: -4smučarska, za zaščito pri delu, polaroidna očala za ribiče, povečevalna stekla... VELIKA IZBIRA DOMAČIH IN TUJIH KOREKCIJSKIH OKVIRJEV Lk pribori za vzdrževanje očal -k strokovno svetovanje - okulistični pregledi *jr»VO ! ortopedski pripomočki: -7, kozmodisk, akostimulator Z NAMI BO DAN LEPŠI! izkušenih vodnikov, ki svoje goste peljejo peš skozi spečo zimsko pokrajino. Smer pohoda je odvisna od snežnih razmer, vremena in telesne pripravljenosti udeležencev. Še celo ob velikih snežnih padavinah je vso zimo tam vsaj 40 kilometrov očiščenih in skrbno vzdrževanih pešpoti, ob katerih so primerne koče, kjer se TOPLO SONCE SREDI ZIME Poletje na Jadranu, Maldivih, v Pataji ali na Kanarskih \ otokih Zdaj si je mogoče izbrati letni čas, v katerem bi želeli preživeti počitnice, pa čeprav so to uradno zimske. Spremeniti jih je mogoče, na primer, v pomladanske ali jesenske, če gremo proti jugu in na motje, marsikateri od takih dopustov pa je razmeroma prav poceni. Kamor koli pa se boste podali, se prej dodobra poučite, kakšne so tam denimo politične razmere in kako je v deželah, kamor ste namenjeni, z nalezljivimi boleznimi. pohodniki lahko okrepčajo z domačim sadjevcem. Drugačno zimsko veselje v kraju je zagotovljeno s snegom, vendar na tekaških progah, ki jih je tam okoli kar 50 kilometrov, če pa ni dovolj naravnega snega, vsaj sedem kilometrov teh prog umetno zasnežijo. V tem kraju so vse mogoče možnosti za prijetno preživljanje zimskih počitnic: gostom, ki ne stanujejo čisto na smučišču, ni treba vsako popoldne nositi v počitniško domovanje smuči, palic in smučarskih čevljev, ampak jih lahko za majhen denar spravijo v omarico na spodnji postaji žičnice, ki jo zaklepajo. ■ Ker so prostori seveda ogrevani, so čevlji zjutraj, ko jih lastnik obuje, topli. V Mallnitzu, ki je vhod v narodni park Visoke Ture, so upoštevali podatek, da živi v velikih mestih skoraj polovica samskih ljudi. Tako so pod Visokimi Turami v tem kraju vpeljali zdaj že tradicionalne tedne za samske goste. V začetku januarja prihodnjega leta se bodo tam srečevali smučarji samci, da bi skupaj preživeli smučarski teden. TUDI ZIMA JE PRIMEREN ČAS ZA NENAVADNA POTOVANJA Dolga potovanja v dmge svetove, kjer na življenje gledajo drugače Je zima čas, ko se lahko podajamo na potovanja? Kakor kam in kakor kdo? Mnogi gredo raje na pot, na oglede tu in tam, pozimi, ko na poteh in v turističnih krajih ni veliko ljudi, ko so cene (včasih) nižje in ko ni pripek ali pasjih dni. Seveda pa pozimi vreme pogosto? ovira lepa in prijetna popotna doživetja Vredno se je pred nakupom zimskih počitnic sprehoditi po turističnih agencijah, natančno preštudirati kataloge in prospekte ter se šele potem odločiti za nakup. Znaten je lahko prihranek -ali pa bistveno manjše tveganje - da ne bi kupili mačka v Žaklju. Si želite toplega sonca? prodajalna .... factory store ....)| eenfcer VRTNICA, v Celju lAram a vse za SNOVBOARP e JIII popolna ponudba vezi^čevljev in ^ M« konf ekci je vodilnih J-J proizvajalcevsnowboard a ^ — V':>. preko vrst hoardov, '&■ __jfe\K?g' strokovni nasvefiy montaža vezi M m d % Ne doVolite s i, d® ne ob k1 ___^E®Ve|« 1[Win bo®jMe[Pj r. Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV adidas v prodajalno ROCK SKUPINA “ZEUS” Vsem mladim in tudi starejšim ljubiteljem dobre rock glasbe bi tokrat želel predstaviti skupino, ki si Vašo pozornost nedvomno zasluži. Gre za eno redkih skupin, ki v več ali manj spremenjeni zasedbi deluje že skoraj pet let in se je v tem času dokopala do lastnega glasbenega izraza, kar je slišati na njihovi prvi glasbeni kaseti “POLNOČ”. Kaseta bo te dni izšla pri vse bolj popularni celjski založbi “CODA”. MISS KOŠARKARSKEGA KLUBA POLZELA 95 Na polfinalnem izboru za Najlepšo Slovenko je zmagala Člani skupine, ki jo vodi soloki-tarist Aleš Čede iz Petrovč, se lahko pohvalijo s solidnim obvladovanjem svojih inštrumentov: bas kitaro igra Bernard Martinovič iz Liboj, prepeva Janko Smrekar iz Polzele, za ritem skrbi s svojimi bobni Marko Zupanc iz Arje vasi, klaviature pa obvlada Damjan Herodež iz Trnove. V svoji petletni karieri je skupina zabeležila okoli 100 nastopov v glavnem po Sloveniji. Sprva so seveda igrali popularne tuje rock skladbe, s čemer so si pridobili ustrezno rutino, se opogumili in začeli pisati lastne skladbe ter jih navsezadnje letos spomladi posneli v študiju BON-TON v Rogatcu. Gre za suvereno odigrane pop-rock pesmi, ki kažejo namero, da se bodo sčasoma prevesile v težji, zahtevnejši, pa vendarle izviren rock. Vsekakor gre za skupino, ki svoje delo opravlja resno, igra prijetno poslušljivo glasbo (seveda za rock-erska ušesa), zato se jih splača poklicati in se dogovoriti z njimi za nastop. Njihov naslov je: skupina “ZEUS”, Petrovče 219, 63301 Petrovče. Mariborčanka Lilijana Remich Urša Pertinač, Supermodel Slovenije 1995 V svetu je v zadnjih letih kar nekaj lepotnih tekmovanj. Najstarejše in najuglednejše je MISS Of The World (Miss sveta), ki poteka vsako leto v južnoafriškem Sun City-ju in od koder se pravkar vrača naša Miss Slovenije Teja Boškin iz Dekanov. Vzporedno je pred kratkim zraslo še tekmovanje Queen Of The World (Kraljica sveta), ki je bilo letos v schvvarzvvaldskem Baden-Badnu v Nemčiji. Kraljica Slovenije Nataša Keuc iz Mute je osvojila odlično šesto mesto. Nekaj povsem drugega pa sta tekmovanji Fotomodel Slovenije in Najlepša gospa. V Sloveniji se je pojavilo še eno lepotno tekmovanje, imenovano Najlepša Slovenka, kar ni isto kot Miss Slovenije, pa čeprav je v prevodu oboje enako. Po vsej državi so se od poletja odvijala predtekmovanja za Najlepšo Slovenko, na Polzeli pa je bil v soboto prvi polfinalni izbor. Drugi bo v nedeljo v Šentjurju, prvih šest polfinalistk pa se bo uvrstilo na finalno prireditev. Polzelska športna dvorana je tokrat gostila drugačne tekmovalce in je verjetno zato bila še bolj obiskana kot ponavadi, saj je prišlo preko 2000 radovednežev. Glavni moderator je bil Vinko Šimek, ki je svojo nalogo izvrstno opravil tudi s pomočjo nekaterih politikov, ki mu vedno znova zapolnjujejo nos. Med vmesnim glasbenim programom, ki so ga sestavljali mnogi znani slovenski glasbeniki, Duo Primavera, Palma, Black and White, Zvezde, Danny in Branko Kač, pa je prisotne presenetil s Presleyevo It’s Now Or Newer. Deset lepotic se je občinstvu predstavilo kar štirikrat, vsakič v drugačnih oblačilih. Tokrat sta lepotice oblekli prodajalni Manca z Brega pri Polzeli (športna in večerna kolekcija) in Lisca iz Sevnice (kopalke). Nekaterim tekmovalne piste ne povzročajo težav, saj so sodelovale že na mnogih predtekmovanjih in že prej osvojile visoka mesta in bogate nagrade. Žirija, ki ji je predsedoval Gianni Rijavec, je postregla z zanimivimi rezultati, kajti prvih šest finalistk je izbrala kar po vrsti, od prve do šeste, zmagala pa je številka ena in s tem osvojila naslov Miss košarkarskega kluba Polzela 95. To je 22 letna Lilijana Remich iz Maribora, študenka računalništva z matematiko. V polfinale je prišla po zmagi na Otočcu, po prireditvi pa je dejala: “Zmago sem pričakovala, to seveda pričakuje vsaka kandidatka. Prireditev je lepo uspela, to da je bila v športnem centru me ne moti, saj je bila tudi finalna prireditev za Kraljico Slovenije v telovadnici, da niti ne omenjam celjskega predtekmovanja, ki je bilo na neustreznem prostem prostoru. Izrabila bi še priliko in se zahvalila vsem sponzorjem za lepe nagrade.” Borut Zajc Težave mladih - svetuje socialni delavec Danijel Bedrač Vas tarejo takšne ali drugačne težave l ta rubriki rezervirani Vemo, da so takšne ali drugačne težave, krize in situacije predvsem za mlade, naj bi bile , kaimh sc mlad človek znajde, nadvse resna stvar: nekakšno polje možnosti za ube- resna prcdvsum saj se nchok. poistoveti s svojimi sedenje vsega tistega, o čemer se problemi in jih ne zmore trezno in objektivno oceniti, Z-m ' t ‘Tlj,eni% XC n ™ pram° POm,VaJO ne‘}nmer,w od nlC- z. razumevanjem m ljubem,jo s strokovnim znanjem m, v t ... SSK LJUBNO ZVEST SKOKOM Odkar je leta 1991 prenehal z nastopi za slovensko smučarsko reprezentanco in se s tem poslovil tudi od aktivnega skakanja, smo o Janezu Debelaku slišali bolj malo. Pa vendar iz skakalnega športa ni odšel. Med treningom mladih skakalcev skakalnicah. Začetki smučarskega športa na Ljubnem segajo kar precej v leta pred drugo svetovno vojno. Do leta 1928 ali 1929 so se pretežno sankali, tega leta pa je Jaka Vodušek z Ljubnega, ki je bil poklicni vojak, iz vojske prinesel prve smuči in palice. Mladina ga je seveda hitela posnemati in tako se je začelo tudi na Ljubnem razvijati smučanje. Organizirano skakanje na smučeh se je na Ljubnem začelo po drugi svetovni vojni. Leta 1947 so z inženirjem Stankom Bloudkom podpisali pogodbo o gradnji 60-metrske skakalnice. Pn>o tekmo na njej so izpeljali februarja 1953, zmagal pa je Janez Gorišek. Ustanovni občni zbor SSK Ljubno je bil 21. septembra 1973. Pnd predsednik je bil Jože Jeraj. V tistih letih so imeli dva obetavna skakalca: Andreja Globočnika in Martina Juvana. Zadnja večja pridobitev je bila leta 1989, ko so prizadevni člani kluba s pomočjo sponzorjev in veliko prostovolnega dela uspeli zgraditi 45-metrsko skakalnico, pokrito s plastično snovjo. Kljub temu, da jim zadnje zime s snegom niso naklonjene, tako da imajo tekmovalci in trenerji velike težave z uresničitvijo načrtovanih treningov smo ga obiskali na ljubenskih Janez, odkar si se poslovil od reprezentance, smo o tebi slišali bolj malo. Kaj si med tem časom počel? Med kariero in tudi po njej sem bil zaposlen v Vrtnarstu Celje, potem pa sem se zaradi osebnih razlogov preselil v Topolšico in se zaposlil v Bolnišnici Topolšica. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih pa sem že dalj časa na čakanju. Kako je prišlo do sodelovanja med teboj in SSK Ljubno? Športna žilica mi ni dala miru, zato sem se kljub zasičenosti s skoki odzval povabilu g. Murka in prevzel treniranje mladih skakalcev na Ljubnem. Kakšno je bilo stanje v SSK Ljubno takrat in danes? Ob prihodu je bilo v klubu okrog 25 skakalcev, od katerih jih je na skakalnicah ostalo 15. Med zimskimi počitnicami 95’ pa je v skakalno šolo prišlo še 6 pionirjev, ki redno trenirajo še danes. Ob njih v klubu redno trenira še alpinec Lenart Solar, ki je vključen v štajersko mladinsko selekcijo. Ob prihodu, 2. avgusta 1994, sem prevzel kompleten trening skakalcev, obetavna člana slovenske B selekcije Robija Kopušarja in Tomaža Murka pa trenira Alojz Murko z Ljubnega. V klubu sta še dva pomočnika: Martin Juvan in Franc Ajnik. Skoki so drag šport. Kako se klub financira? Kraj in sponzorji klubu pomagajo, kolikor morejo. Županja nam je moralno in finančno tudi zelo naklonjena, vendar na prave sponzorje še čakamo. Trenutno sta v odstopu tajnik in predsednik kluba. Ko bo zasedal občni zbor kluba upam, da bomo tudi ta problem rešili. Ko bodo razmere v klubu urejene, naj bi uspeli pridobiti kot glavnega sponzorja Blagovono trgovski center iz Ljubljane. Tako bi se klub po novem imenoval SK BTC Ljubno. Sam sem v klubu zaposlen honorarno, delno me plačujejo starši skakalcev (2000 SIT na mesec), ostalo pa primakne klub. Osnovno opremo in stroške tekmovanj mladim skakalcem pokriva klub. Poleti trenirate na skakalnicah na Ljubnem. Kaj pa pozimi? Pri Ložekarju na Pavličevem sedlu smo ob smučišču zgradili zimski skakalni center za pionirje (K 10 m, K 20 m in K 55 m). Predvidevamo, da bi prvo uradno tekmo tam speljali v mesecu marcu leta 1996. Braslovče so včasih bile eden močnejših skakalnih centrov v Sloveniji. Kaj pa danes? V SSK Ljubno trenutno trenira 5 mladih Braslovčanov. Upam, da so ti fantje začetek ponovnega vzpona braslovškega skakanja vsaj v slovenskem, če že ne v mednarodnem prostoru. Vaše skrite želje za prihodnost? Delno sem vam že odgovoril. Na Ljubnem pa si želim ustvariti ekipo, ki bo v slovenskem merilu nekaj pomenila. Želja mi je prav tako, da bi se lahko v klubu profesionalno zaposlil kot trener. Za konec vaša ocena razmer v slovenskem skakalnem športu. Po odhodu vaše generacije se zdi, da je nastala velika praznina. Generacije se vedno menjajo. To ni pravi razlog za krizo slovenskega skakanja. Nekaj je vsekakor kriv spremenjen skakalni slog (V - tehnika), nekaj pa nestrokovno delo nekaterih trenerjev v slovenski smučarski reprezentanci. Imen ne bi navajal, saj so razmere in odnosi tudi širši javnosti dobro poznane. Samo Jurhar in tekem, so uspeli v klubu vzgojiti nov rod obetavnih skakalcev. Upi ljubenskega skakanja: 11-Gašper Slatinšek, 5-Sašo Tadič, 10-Gašper Juvan, trener Janez Debelak in Robi Kopušar PAPIRNICA ŠEMPETER Vam v novembru __ ___ in decembru poleg BONEL pisarniškega in šolskega programa nudi tudi; * OBeSKG * IGRAČe * VOŠČILNICE * POSLOVNA DARILA Šempeter 99 Prepričajte se o pestri izbiri! SAVINJSKA REKREACIJSKA KOŠARKARSKA LIGA AS-POLZELA 95 Rezultati 6. kroga (5.11.1995) Rossi Laško : ŠD Vrbovec 46 : 37 Ciklosport : Garant 71 : 51 ŠD GomilskotTVD Mozirje 37 : 47 Red buli : Pizzeria 902 26 : 72 Celje ZT : Andraž 56 : 23 (Prebold prosti) Rezultati 7. kroga (12.11.1995) Pizzciia 902 . - j- - ■ - -- TVD Mozirje : Red buli 100 : 26 Garant : SD Gomilšku 57 : 31 ŠD Vrbovec : Ciklosport 49 : 65 Prebold : Rossi Laško 20 : 0 (prekinjeno) (ŠD Andraž prosti) 14 13 | 11 11 9 : 9 8 8 8 7 6 Najboljši strelec po 7. krogu: Rizman Vladimir (Ciklosport-165) Najboljši strelec trojk pa 7. krogu: Rizman Vladimir (Cikiosport-31) Najboljši izvajalec prostih metov: Matjaž Teodor (TVD Mozirjc-96.3%) Lestvica po 7. krogu 1 Ciklosport Velenje 2 TVD Mozirje 3 Celje Zelena Tehnika 4 Pizzeria 902 5 Rossi Laško 6 Garant Polzela 7 Prebold 8 ŠD Vrbovce Nazarje 7iSS:|i|Jirbtjll Polzela 10 ŠD Gomilsko 11 ŠD Andraž Cikidapnjl : Prebold .... ŠD Gomilsko : ŠD Vrbovec Red buli : Garant ^ / viivjju/, . i ici Rossi laško prosti 9. krog (26.11.1995) TVD Mozirje : ŠD Andraž Garant : Celje ZT Pizzeria 902 prosti generalni pokrovitelj SKRL AS-POLZELA '95 JE KLASJE CELJE sopokrovitelji pa so: garant polzela tovarna nogavic polzela era VELENJE ERA VINO ŠMARTNO METRO CELJE GOSTIŠČE RAJ STD ŽALEC POPCO VELENJE SIP ŠEMPETER TRGOVINA PUCKMEISTER FERRALIT ŽALEC PINOCCHIO POLZELA ŽALEC ZMAGOVALEC REGIJSKE KARATE LIGE V jesenskem delu karate lige celjske regije je vse bolj postajalo jasno, da KK Žalec nima resnejše konkurence. V skupni razvrstitvi je zmagala 1. ekipa karate kluba Žalec, ki je ves čas bila neopažena. Drugo mesto je prav tako odšlo v Žalec, in sicer 2. ekipi istega kluba, kljub temu da so bili žalski karateisti najmlajši (stari so med 16 in 19 let). Za Žalec so se borili: Rok Gajšek, Gregor Jančič, Jani Godler, Matjaž Končina, Damjan Herodež, Uroš Golič, Matjaž Šuster, Damir Vrbanič, Peter Miklavc. Končni vrstni red: 1. mesto: ŽALEC 2. mesto: ŽALEC 2 3. mesto: SLOV. KONJICE 4. mesto: GABERJE CELJE 5. mesto: POLZELA 6. mesto: PETROVČE GRUNDING SNOWBOARD CUP 95/96 V Kaprunu v Avstriji se je v dneh od 17. do 20. novembra začel svetovni pokal GRUNDING SNOWBOARD CUP 95/96, ki je ekvivalentno tekmovanje svetovnemu pokalu v alpskem smučanju. Svetovni pokal snowboarderjev letos že drugič poteka v okviru FIS-e. Med slovenskimi tekmovalci se je tekmovanja udeležil tudi Grižan Boštjan Verdnik. B. Verdnik je eden od začetnikov snorvboardanja v Sloveniji. S tem športom se ukvarja že osem let. V svoji športni karieri je večkrat postal državni prvak, v lanskem letu pa je v slovenskem BALLANT1NES GRAND PRIX-u dosegel skupno zmago. Do sedaj je tekmoval v ISF PROTOUR-u, ki je bil začetnik organiziranega snowbo-ardanja. Letos pa se mu izpolnjuje želja, da se lahko pomeri tudi v vzporedni organi-zaciji FIS-e.________ Na borbo pripravljene ekipe Foto: M. Č. KARATE TURNIR - PETROVČE 95 V organizaciji karate sekcije Petrovče je bil v soboto 11.11.95 karate turnir, ki se ga je udeležilo blizu sto tekmovalcev iz sedmih Shito-Ryu karate klubov. Tekmovanje je potekalo v katah in portnih borbah. Rezultati turnirja: KATA DEČKI DO 12 LET 1. mesto Leskovšek Rok K. K. Gaberje-Celje, 2. mesto Deršek Jernej K.K. Petrovče KATA DEKLICE DO 15 LET 1. mesto Zamuda Martina K.K. Ljutomer, 2. mesto Jularič Liljana K.K. Gaberje-Celje KATA DEČKI DO 15 LET 1. mesto Lešer Tadej K.K. Gaberje-Celje, 2. mesto Gobec Vid K.K. Gaberje-Celje KATA MLADINKE 1. mesto Pešec Asja K.K. Petrovče 2. mesto Deršek Nina K.K. Petrovče KATA ČLANI L mesto Facheris Peter K.K. Gaberje-Celje, 2. mesto Josipovič Sašo K.K. Gaberje-Celje ŠPORT. BORBE MLADINCI 1. mesto Makoter Tomi K.K. Ljutomer, 2. mesto Marin Denis K.K. Ljutomer ČLANI ŠP. BORBE do 78 kg L mesto osvojil Barber Darko K.K. Ljutomer, 2. mesto Ravnak Garibaldi K.K- Gaberje-Celje ČLANI ŠP. BORBE nad 78 kg 1. mesto osvojil Dolamič Beat K.K. Ljutomer, 2. mesto Josipovič Sašo K.K. Gaberje-Celje V športnih borbah in katah so tekmovali karateisti iz karate klubor: Šempeter, Štore, Gabcrje-Ccljc, Laško, Ljutomer, Ljubljana in Petrovče. L DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠOLSKI KOŠARKAŠKI LIGI Državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v košarki v šolskem letu 1995/96 prvič poteka pod nazivom Šolska košarkaška liga -ŠKL 95/96. Tekmovanje je pod okriljem odbora za šolska športna tekmovanja pri ministrstvu za šolstvo in šport, organizatorja pa sta v skladu s pogodbo z ministrstvom za šolstvo in šport organizacijski odbor ŠKL in podjetje SMART. Od dosedanjega načina temovanja se ŠKL v marsičem razlikuje, predvsem pa nadgrajuje dosedanje delo in izkušnje v šolski košarki z novostmi, ki so iz doslej zgolj košarkaškega dogodka naredile pomemben družabni in športno-kulturni dogodek na šolah in v slovenskem prostoru. Povečalo se je število nastopajočih, pestrejše so šolske in obšolske dejavnosti, pri učencih in dijakih je ŠKL spodbudila pripadnost šoli, povečala pa je tudi možnosti šole, da predstavi svoje dejavnosti in pridobi denarna sredstva. Prepričani so, da so s skupnimi prizadevanji v okviru triletnega eksperimentalnega programa ŠKL sooblikovali program, ki je optimalen za naše razmere in je večjemu številu mladih omogočil ukvarjanje s športom in spemljevalnimi dejavnostmi, najboljšim med njimi pa odprl tudi pot do vrhunskih dosežkov. Osnovna navodila in propozicije za izvedbo tekmovanja v ŠKL v osnovnih in srednjih šolah so zbrana v posebni knjižici, medtem ko so za posamezna področja natančnejša navodila pripravili in jih obravnavali v posameznih skupinah (npr. vodje ekip, treneiji, sodniki, organizatorji, vodje plesnih skupin ipd.). Iz žalske občine v ligi tekmujeta OŠ Vransko in OŠ Žalec. VECTRA + OSEM LET = NOVA VEČERA Leto prenove: 1996, 2,5 milijona prodanih primerkov, sedem let izdelave, precej trden sedež v tem tržnem žepu so podatki, ki prav gotovo sodijo v zgodbo o uspehu. Poleg trdne zasidranosti pa to pomeni tudi obvezo oblikovalcev, da novi avto potrdi in utrdi svoj položaj. Na naše tržišče je nova, prenovljena Vedra prvič zapeljala 7. novembra pri avtohiši Kruno v Brežicah. Na predstavitvi smo videli obe različici, torej štirivratno limuzino in petvratno kombilimuzina. Kot smo že napovedali, konec leta pričakujemo še pravo novost- Vedro kot karavan. Dve karoserijski različici Obe predstavljeni različici zaznamujejo oblost v vseh pogledih, prijaznost do voznika in potnikov tef njihove prtljage, prijaznost okolju, novi motorji ter povečana aktivna in pasivna varnost. K temu sodi še izboljšana aerodinamika (Cx 0.28) in seveda prepoznaven oplovski pečat. Največ sprememb je na podvozju, čeprav je prednja prema ostala v svoji osnovi nespremenjena. Povsem nova zadnja prema je povzeta po starejši sestri Omegi. Ta zagotavlja mnogo boljšo lego na cesti in večje udobje med vožnjo. Vsi močnejši bencinski motorji so iz serije ECOTEC, sedaj pa jenskih in 1.7 litgni motor "starega kova” je 1.6 litrski motor s 75 KM. S tem motorjem in nižjo stopnjo opreme (GL) se cena avtomobila giblje od 32.877 DEM, če pa gre za Vedro CDX s 2.5 litrskim V6 motorjem, pa stane 56.249 DEM. Nova Vedra pa je seveda poskrbela tudi za čim večjo varnost potnikov. Tako je karoserija izdelana posebno čvrsto, s posebnimi ojačitvami za absorbcijo udarcev in ojačitvami v stranskih vratih. V notranjosti sta tu še dve zračni vreči, izdelani po novi hibridni tehnologiji, zategovalniki varnostnih pasov ter pedalni sklop, ki se Notranjost nove Vedre pri trčenju ukrivi navzdol. Pika na i pa je prav gotovo še serijsko vgrajeni protiblokimi zavorni sistem. Kljub vsemu nove Vectre pri pridobivanju novih kupcev ne čaka lahko delo, saj za podobno ceno pri drugih znamkah dobimo podoben avto. Neposredni konkurenti so Renault Laguna, Citroen Kantia, Ford Mondeo, seveda tudi novi Peugeot 406, da o “japoncih” sploh ne govorimo. Kupec odloča! Tomaž Bizjak Mazdina novost: Prototip SU-V, ki ga bo Mazda predstavila na Tokijskem avtomobilskem salonu, je petvratno vozilo za prosti čas. Odlika tega terenskega vozila so majhne zunanje mere (41511701166) in močan 2,5-literski bencinski motor s 120 KM. telefon: 063 707 051 VULKANI ZAOJA MM ŠTEFANČIČ Arja vas 10, Petrovče ^/dstor (V bHžini križišča Arja vas) Poleg ostalih proizvajalcev avtogum NAJVEČJA IZBIRA LETNIH IN ZIMSKIH GUM ^ mmaM9 AKCIJA do 1. decembra: \ delovni čas: vsak dan 8.'"1 - 18. ZH ZIMSKE IN LETNE GUME stigma 93 B 2200 Cab Plus STIGMA d.o.o. Mariborska 202 63000 Celje Tel. & Fax: 063 411-252, Tel.: 063 411-251 •• |________ NOVINEC ZA PETIČNE SLADOKUSCE Mercedes-Benz bo iz zelo zanimivega prototipa malega roadsterja izdelal serijsko vozilo, ki naj bi luč sveta ugledalo aprila naslednje • leto na torinskem avtomobilskem salonu, začetek prodaje, pa naj bi bil septembra. Gre za privlačnega novinca, ki je le malenkostno spremenjeno prototipno vozilo, predstavljeno lani v Torinu. Roadster se imenuje SLK, tako da je konec ugibanj o njegovem imenu. Vodilni pri Mercedesu so namreč razpravljali tudi o “R- Klasse" kar bi bilo glede na sedanje označevanje mogoče primernejše, vendar pa so korenine imena “SLK” v zgodovini Mercedes-Benza zapisane z velikimi črkami. Motorja novega SLK sta znana že iz modela “C”. To sta različna dvolitrska štirivaljnika s 136 in 193 KM. Več užitkov pri vožnji bo verjetno ponujal novi, močnejši kompresorski motor, obljubljajo pa tudi izjemno majhno porabo goriva - le okoli 8,2 litra na 100 km. V serijsko opremo SLK-ja sodi zanimiva kovinska streha, ki jo je IVA d.o.o. AVTODELI Šempeter 126 b Telefon: 63311 ŠEMPETER______ 063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT, - ZASTAVA, - ŠKODA, - ALFA, - LADA SAMARA. Nudimo vam tudi: - olja ELF, maziva, filtre, izpušne cevi ... NA ZALOGI GLAVE MOTORJA za VUGO 45! Ne pustite se peljati mimo - obiščite nos! mogoče s pomočjo elektrike popolnoma skriti v prtljažnik. Z nakupom takšnega avtomobila imamo torej dva v enem: roadster in kupe. Sama konstrukcija SLK-ja je seveda takšna, da ustreza in presega vse dosedanje kriterije varnosti. Ob vseh podatkih nas zanima le še cena, ki žal še ni znana, kljub temu pa pri Mercedes-Benzu že zbirajo naročila zanj. AVTO SALON v Prodajnem centru Kovinotehno Celjev - Hudinjo tel.: 063 32 524 NAKUP VOZILA ROVER - Angleška tradicija! ROVER 214 Si 103KM, 16v in 414 Si 103 KM, 16V Z DODATNO OPREMO:______ SERVO VOLAN METALNA BARVA AVTOALARM Z BLOKADO MOTOR JA\ ELEKTRIČNO ODPIRANJE STEKEL CENTRALNO ZAKLEPANJE UGODNI KREDITNI POGOJI! STARO ZA NOVO! Na zalogi tudi rabljena vozila! - ROVER 416 z vso opremo + klima, I. 94 22.600 DEM VSA VOZILA SO V GARANCIJI! Zagotovljen lastni servis in originalni rezervni deli! ZADOVOLJEN KUPEC - NAŠA MOČ! Za sneg, plundro, mraz. ZA ZIMO - K CESARJU razmišljam. To je start z mnogimi vratci, a s ciljem, ki ga vsi vidimo, ” je hitela pripovedovati gospa Silva. “Stavimo na kvalitetno blago in športno eleganco. Izogibamo se cenenih materialov. Naše merilo je namreč kakovost, kakovost, kakovost! Zdaj namreč vemo: kar je dobro, gre dobro v denar.” Z oblačili CESAR ŠPORT na vrhovih sveta m ..... » ' natnt , ; ': / , ‘ ' ko vsak trenutek pokaže zobe. To .................... Silva Cesar s svojo družino vodi malo Termo velur jakna podjetje za proizvodnjo športne konfekcije ,, . za odrasle in otroke, imenovano CESAR ŠPORT TEKSTIL. i|| W!Ml “Vse to, kar zdaj počnem, je zame nekaj povsem novega. Je izziv, tveganje. O tem, ali je to tisto, kar hočem, sploh ne .. Mešanica materialov mikrofibre in viskoze (inačica gore-texa) ... kombinezone, deljene kombinezone, vetrovke, brezrokavnike, trenirke, bunde... “Vemo, kaj hočemo in to je dobro v poslovnem svetu. To delamo s srcem, z * W^stjo,” je zaključUa Stlva Cesar. Na koncu naj dodamo, da vemo, da dandanes ljudje kupujejo samo tisto, kar motalo kupni. I 'cino pa tudi, če žc Materiali so res dobri, posebni, vodoodporni kupujejo, hočejo kupiti dobro, zato najraje in ne prepihajo; hkrati pa večino pri njih _ v izdelanih oblačil šivajo s tako imenovanimi lepljenimi šivi, kar je zaenkrat pri nc^k redkost, saj je to izredno zahteven postopek i s katerim dosežemo stoodstotno vodoodpor-nost. Njihova kolekcija naj bi ugajala tako ženskam kot moškim in otrokom, vsem ki | jim je všeč elegantna športna moda, ogromno pa šivajo tudi za vrhunske vzklike, alpiniste in padalce. Prodajajo segajo po kakovostnih izdelkih, ki pa jih vsekakor dobijo v"Mozirju, pri Cesarju. Cesta na Rožnik 11 63330 MOZIRJE tel.: 063 832-002 in za mlade po srcu. Svetuje Silvo Udrih Odločili smo se, da se bomo v prihodnje ogrevali s plinom. Nekje v okolici stanovanjskega objekta smo v soglasju pristojnih organov postavili cisterno za tekoči naftni plin ali pa smo se priključili na mestno omrežje zemeljskega plina. Plinsko napeljavo imamo končano do zunanje omarice, v kateri so nameščeni: regulator, plinomer, požarna pipa in zaradi dodatne varnosti tudi elektromagnetni ventil. Sekundarni razvod plinske inštalacije je torej iz zunanje omarice do trošil (kotla, štedilnika, pretočnega ali akumulacijskega grelnika sanitarne vode). Pred nami je torej pomembna odločitev - to je izbira kotla. V osnovi moramo vedeti, koliko toplotne energije potrebujemo za ogrevanje naših bivalnih prostorov •n koliko za ogrevanje sanitarne vode. Pri tem moramo vedeti, da k sodobnemu stanovanjskemu udobju sodi tudi topla voda -torej mora biti vedno na razpo-ingo (tudi pri odvzemu z večih Pip hkrati). Ko imamo te podatke, imamo jasnejšo sliko, kakšen kotel je najprimernejši, šele nato iščemo “pravega” proizvajalca in ugodno ceno. Ponudnikov tega programa je na slovenskem trgu zelo veliko, vendar je rešitev še več: obstoječemu kombiniranemu kotlu olje - plin zamenjamo samo gorilec 2- plinski stenski ali talni LTŽ kotel samo za centralno ogrevanje 2- plinski kombinirani stenski ali talni LTŽ kotel s pretočnim gorilnikom sanitarne vode - IZBIRA KOTLA 4. plinski stenski ali talni LTŽ kotel z akumulacijskim grelnikom vode 5. plinski stenski ali talni LTŽ kotel s prislinim vlekom. 1. Če obstoječemu kombiniranemu kotlu olje - plin zamenjamo samo oljni s plinskim gorilnikom. Ta s prisilnim vpihovanjem zraka omogoča doseganje visokih izkoristkov zgorevanja prav zaradi odličnega mešanja plina z zgorevalnim zrakom. Količina zgorevalnega zraka je stalna in ni odvisna od vleke dimnika. Ob naročilu je potrebno navesti vrsto plina. To je vsekakor najcenejši prehod na plin. 2. Specialni plinski stenski kotli se prodajajo do moči 28kW (izjema SAUNIER DUVAL: 34,8 kW). Za večje moči na trgu nudijo talne LTŽ kotle z atmosferskim plinskim gorilnikom. Plinski stenski kotli se dobijo z pilotnim plamenom oziroma elektronskim vžigom, z odvodom v dimnikih oziroma s prislinim vlekom (fasadni), medtem ko pri LTŽ kotlih lahko naročite kotel brez raztezne posode in obtočne črpalke. V tem primeru je prehod prav tako finančno ugoden. 3. Kombinirani stenski plinski in talni LTŽ kotli so kotli z atmosferskim gorilnikom, namenjeni ogrevanju prostorov in pripravi sanitarne vode. Ločujemo kotle z odvodom dimnih plinov na naravni vlek in kotle, ki morajo imeti za odvod dimnih plinov prisilni vlek (fasadne). Kotli z naravnim vlekom uporabljajo za zgorevanje zrak iz prostora, v katerem je kotel OGREVANJE PLINASTEGA TOPLOTNE ČRPALKE Nova generacija toplotnih črpalk ■zboljšan izkoristek, novo okolju prijazno hladivo Emajliran bojler, atraktiven design (barve po izbiri) Možnost ločene izvedbe (hlajenje kleti) termotehnika KRONOVSEK UU (063)70 n -247 Primer zgradbe plinskega kotla nameščen, odvod dimnih plinov pa se vrši preko dimnika. Kotli s prisilnim vlekom pa imajo zaprto kurišče. Za zgorevanje plina na gorilniku uporabljajo zunanji zrak. Tega dobivajo po posebni dvojni (koaksialni) cevi iz zunanjosti, po notranji cevi pa se vrši odvod dimnih plinov. Moč radiatorskega ogrevanja se lahko glede na število radiatorjev nastavi običajno od 10kW do 23,3kW. Ker so ti kotli (predvsem stenski) razmeroma majhni, se običajno montirajo v kopalnice, vendar le tisti, ki imajo zaščito IP 44, kar pomeni, da so zaščiteni in odporni na obliv vode po kotlu. Po teh karakteristikah so kombinirani etažni gorilniki primerni za montažo v etažnih stanovanjih, v blokih, vikendih, v manjših hišah oziroma tudi tam, kjer poraba tople sanitarne vode ni velika. Tam, kjer je potreba po topli sanitarni vodi večja, svetujemo dodatne hranilnike - bojlerje oziroma kotle z akumulacijskim bojlerjem v kotlu. Več o tem prihodnjič. NA ENEM MESTU VSE PREDNOSTI PLINA (J , 4 f U Pl TOVOTA - posojila za nakup novih in rabljenih vozil Že od R+7% dalje - zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil - prodaja novih in rabljenih osebnih vozil - servisne, avtokleparske in avtoličarske storitve - specialna orodja USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev Dr. France Susman___________ ESENSKA POSLANICA MIRU 3) Ne v vaših spisih v vsem, kar živi, je zapisan Zakon 1. Vsi okrog njega so poslušali njegove besede z začudenjem, kajti njegove besede so imele moč, in učil je povsem drugače kot duhovniki in pismouki. 7. Resnično vam povem, Mojzes ni sprejel zakonov, napisanih od Boga, ampak po živi besedi. 8. Zakon je živa beseda živega Boga živim prerokom za žive ljudi. 9. V vsem, kar je življenje, je zapisan Zakon. Najdete ga v travi, 2. Čeprav je sonce že zašlo, niso odšli na svoje domove. 3. Posedli so okrog Učitelja in ga vprašali: “Učenik, kateri so ti zakoni življenja? Ostani z nami malo dlje in nas pouči. Radi bi poslušali tvoj nauk, da bi ozdraveli ‘n postali pravični.” 1. Jezus je sedel mednje in rekel: “Resnično vam povem, nihče ne more biti srečen, razen tistega, ki izpolnjuje Zakon.” 5- Oni so odgovorili: “Mi vsi tzpopolnjujemo zakone, ki nam jih je dal Mojzes, kakor so zapisali v svetlih spisih.” 6- Učitelj je odgovoril: “Ne iščite Zakona v svojih spisih, zakaj Zakon je življenje, pisma pa so mrtva. drevesu, reki, gori, pričah na nebu, ribah v morju toda iščete ga predvsem v sebi. 10. Resnično vam povem, vse živo je bližje Bogu kot knjiga, ki je brez življenja. 11. Bog je tako ustvaril življenje in vse živo, da bi lahko z večno živo besedo učilo človeka o zakonih pravega Boga. 12. Bog ni zapisal zakonov na strani vaših knjig, pač pa v vaša srca in v vašega duha. 13. Oni so v vašem dihu, vaši krvi, vaših kosteh, vašem mesu, vašem drobovju, vaših očeh, vaših ušesih in vsakem majhnem delu vašega telesa. 14. Prisotni so v zraku, vodi, zemlji, rastlinah, sončnih žarkih, globinah in višavah. 15. Govore vam, da bi razumeli jezik voljo živega Boga. 16. Toda vi zapirate oči, da ne, morete videti in si zatiskate ušesa, da ne morete slišati. 17. Resnično vam povem, da so knjige človekovo delo. 18. Življenje in vsi njegovi gostje pa so božje delo. 19. Zakaj ne poslušate božjih besed, ki so zapisane v njegovih delih? 20. In zakaj preučujete mrtve spise, ki so delo človeških rok?” 21. “Ker moramo brati božje zakone druge kot v spisih? Kje so zapisani? Preberite nam jih od tam, kajti ne poznamo ničesar razen spisov, ki smo jih podedovali od naših prednikov. Povej nam zakone, o katerih govoriš, da bi jih slišali in bi lahko ozdraveli in da bi spoznali smisel svojega življenja?” 22. Jezus je rekel: “Ne razumete besed življenja, ker ste v smrti. Tema je zakrila vaše oči in vaša ušesa so zamašena z gluhoto. 23. Povem vam, nič vam ne bo koristilo, da pridno proučujete mrtve spise, če z vašimi deli zanikate Tistega, ki vam jih je dal. 24. Resnično vam povem, Bog in njegovi zakoni niso v tem, kar vi počnete. 25. Oni niso v požrešnosti in pijančevanju, v razuzdanem življenju in poželjivosti, niti v iskanju bogastev in tudi ne v sovraštvu do sovražnikov. Zakaj vse to je daleč od Boga in njegovih angelov. In vse to prihaja iz kraljestva teme in gospoda vsega zla. 26. Vse to nosite v sebi; in tako božja beseda in moč ne stopita v vas, zakaj v vašem telesu in v vaši duši prebivajo vse vrste zla in vse grdobije. 27. Če želite, da bi beseda in moč živega Boga stopila v vas, ne omadežujte svojega telesa in svojega duha, zakaj telo je svetišče duha in duh je svetišče Boga. 28. Zatorej očistite svetišče, da bi Gospod svetišča lahko prebival v njem in da bo vredno Gospoda, ki bo prebival v njem. 29. Pred vsemi skušnjavami svojega telesa in svojega duha, ki prihajajo od satana, se umaknite v senco božjih nebes. (se nadaljuje) ACMAN TRGOVINA - GRIZE Z5 tel.: 0609 624-066 (mobitel), 063 882-100 (proizvodnja) M IN LAHKE KONFEKCIJE VAS PRIČAKUJETA S PONUDBO IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE: 1. BLUZE ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI (Najnovejši japonski materijah in svila) 2. KOMPLETI S KRILI IN HLAČAMI IZ CUPRE, MICRO MATERIALOV, PLIŠA IN YERSEYA 3. KOSTIMI CHANEL 4. BREZROKAVNIKI JESEN - ZIMA PLAŠČI >»> barva in velikost po izbiri KOMPLETI ^ pliš, jersey jopica, hlače, krilo, puli, brezrokavnik ČRNINA** kompleti za vsako postavo nmm im kg jstfastis, ntiHi, 31 MBMfi SSSm CENE SC ZELC EJGCDNE, MCŽNCST PLAČILA NA VEČ ČLECV! VABIMO VAS, DA AAI OBIŠČETE! VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI Jehovove priče V primeru verske skupnosti Jehovove priče gre, po njihovi definiciji, za krščansko združenje ljudi, ki aktivno oznanjajo Boga Jehova in njegove namene s človeštvom. Osnova njihovega verovanja je izključno Biblija. Novodobne Jehovove priče so se formalno organizirale leta 1884 v Pennsylvaniji v ZDA. Šlo je za nepridobitniško družbo z imenom Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. Svoje dejanske začetke pa iščejo že v biblijskih časih. Skupnost se je po registraciji v ZDA relativno hitro razširila malodane po vsem svetu in šteje danes okoli 5 milijonov vernikov. Od teh jih je nekaj čez tisoč v Republiki Sloveniji. Kot sem že uvodoma zapisal, temelji njihova vera izključno na Bibliji, od koder črpajo tudi moralno-etični kodeks za obnašanje v vsakodnevnem življenju. Častijo Jehova kot edinega pravega Boga, saj se ime Jehovah (JHVH) dejansko več kot tisočkrat pojavlja v hebrejskem originalu Svetega pisma. Nadalje verujejo, da je Jezus Kristus božji sin; prvi, ki ga je Bog ustvaril in ni del trojice. Obstajal naj bi pred ljudmi, nakar se je utelesil in žrtvoval svoje popolno človeško življenje za odrešitev vseh, ki v to verujejo. Pravijo, da Kristus od leta 1914 aktivno vlada kot kralj nad vso Zemljo. Istega leta naj bi se začeli tudi poslednji dnevi te izprijene stvarnosti. Slednja naj bi doživela svoj konec že za časa življenja nekaterih, ki so doživeli dogodke leta 1914. V nebeško kraljestvo naj bi po uničenju tega sveta prišlo okoli 144000 duhovnih maziljenih kristjanov, kjer bodo vladali s Kristusom. Verujejo, da je zelo pomembno, če se človek ravna po nasvetih Božje besede v vsakdanjem življenju, pri čemer so zelo pošteni in dosledni. Njihov član lahko postane kdorkoli, če opusti navade, ki jih Božja beseda obsoja. Če pa se član kasneje zaplete v stvari, kot so prešuštvovanje, nečistovanje, homoseksualnost, narkomanija, alkoholizem, laž in kraja, je izključen iz organizacije. Jehovove priče širijo svojo vero s knjigami, s periodično publikacijo in z živo besedo, saj radi in brezplačno obiskujejo ljudi na domu. Širjenje Božje besede sodi namreč v sklop aktivnosti o katerih govori tudi Biblija. Verska skupnost Jehovovih prič se financira izključno s prostovoljnimi prispevki. Na kratko toliko, čeprav je verovanje opisane verske skupnosti tako kompleksno in homogeno, da bi že malo bolj poglobljen zapis presegel okvire rubrike. Za vse, ki jih Jehovove priče zanimajo in privlačijo, pa bo naslov objavljen v naslednji številki Vašega časopisa. Daniel Ben Akiba ZDRAVA PREHRANA -KVALITETA ŽIVLJENJA Pozdravljeni. V naši rubriki se velikokrat pojavljajo čudne besede: seitan, toju, tarnati, miso itd. Nekateri od vas že poznate pomen le-teh, ostali pa ugibate ali pa se sprašujete. Torej, začnimo. TOFU ali sojin sir. Tofu lahko seveda kupimo že pripravljen, lahko pa si ga pripravimo tudi doma. Potrebujemo 300 g soje, ki jo za pet ur namočimo v vodo. Pripravimo 2 1 vode. Sojo in nekaj vode damo v električni mešalnik in zmešamo. Dobimo gosto kašo, ki jo nato damo v lonec k preostali vodi in zavremo. Vse skupaj mora trikrat zavreti. Med kuhanjem moramo večkrat premešati, da se mleko ne prismodi. Če nam preti, da nam bo mleko skipelo, dodamo malo mrzle vode. Pripavimo posodo, cedilo in gosto gazo. Precedimo. Gazo dobro stisnemo, da odteče vso mleko. Odvijemo in čez mleto sojo, ki ji pravimo okara, prelijemo še malo vode in spet dobro stisnemo. Okaro lahko shranimo in kasneje porabimo za polpete, sladice in namaze. Nekaj mleka lahko shranimo za pitje. Dodamo lahko malo ijavega sladkorja, med ali vanilij. V ostalo mleko iztisnemo dve limoni in počakamo nekaj časa, da se sesiri. Spet pripravimo posodo, cedilo in gazo. Precedimo. V gazi nam ostane skuta, ki jo pustimo stati nekaj časa, med tem jo večkrat stisnemo. Odstranimo gazo in oblikujemo lepo kepo, ki ji pravimo tofu. Stari Kitajci so častili SOJO in jo uvrščali med najpomembnejša sveta semena. Sojine beljakovine so zelo podobne tistim v mesu, zato Kitajci sojo imenjujejo tudi meso brez kosti. Te biološko polnovredne beljakovine lahko nadomestijo meso, mleko in jajca. Razmerje vseh sestavin je v soji veliko bolj uravnovešeno v primerjavi z ostalimi stročnicami. Soja ima prednost tudi zato, ker v njej ni purinskih baz, proteini niso kisli kot pri mesu, temveč bazični. To je zelo pomembno za presnovo. saj pri soji ne nastajajo nezaželene anorganske kisline kot pri presnovi mesa. Znižuje količino holesterola, pomaga pri arterosklerozi, bolezni želodca, nervozah, deluje proti utrujenosti, driski, debelušnosti, ekcemom... Mlade stroke uporabljamo podobno kot stročji fižol, za prehrano je uporabno zeleno in suho seme ter kalčki. Uporaba je podobna kot pri fižolu in je tudi edina stročnica, iz katere lahko naredimo več različnih stvari. Naprimer: razne enolončnice, priloge, polpete, namaze, solate, nadeve, kavo, kikiriki, mleko, sir, iz sira sojanezo... Industrija nam nudi tudi izdelke iz predelane soje, kot so: moka, zdrob, kosmiči, kocke in zrezki. Izdelki iz soje pa so tudi olja, miso in tamari. RECEPT Ajdovi žganci. V slan krop stresemo ajdovo moko. Po desetih minutah kuhanja naredimo na sredi kepe s kuhalnico luknjo. Posodo pokrijemo in kuhamo še petnajst minut. Vodo odcedimo in jo shranimo. Moko razmešamo. Po potrebi dodajamo shranjeno vodo. Med mešanjem dodamo malo olja. Kuhane žgance zabelimo sprepraženo čebulo. Kisla repa. V slanem kropu skuhamo kislo repo, z dodatkom lovorovega lista in kumino. Če želimo, lahko repo zgostimo s podmetom, ki ga pripravimo iz moke in mrzle vode. Pa dober tek! Peter in Lidia L *42B> Mestni trg 4, ŽALEC Tei: 063 713-137 Pestra izbira BIO HRANE :_> žita t> stročnice t> SEITAN - pšenično meso t> TOFU - sojin sir sojini zrezki, kosmiči t> sojini namazi, klobase, salame Vsak dan od 9.00 do 19.00, sobota od 9.00 do 13.00 ure. ... KER RESNIČNO VEMO, KAJ JEMO! •=> kvasove in zelenjavne juhe t> margarine in majoneze brez jajc in holesterola ti- polnovredne testenine brez jajc... RAK - OBČUTLJIV IN RANLJIV Znamenje Raka traja od 22. junija do 22. julija, torej se začne takoj za poletnim solsticijem, ko se začne dan spet krajšati in noč neopazno daljšati. Njegov vladar je Luna, zemljin satelit, ki predstavlja naše nočno sonce, bledo in hladno, skrivnostno in vedno spreminjajoče se. Luna je mnogo več kot nebesno telo, je simbol, ki predstavlja temno, nezavedno in instiktivno človeško naravo. Skupaj s Soncem tvori celoto - celo človeško bitje. Rakova narava je izjemno občutljiva. Če sklepamo z živalskega telesa raka na Rakovo duševnost, lahko rečemo, da se za trdo lupino skriva zelo mehka notranjost brez kosti in vezi. Zato je Rak tako zelo ranljiv, saj se pod lupino ne more braniti oziroma je treba z njim rokovati previdno in obzirno. Lupina torej predstavlja nujno varovalo pred pregrobimi posegi okolja v Rakovo dušo. Če pa se Rak čuti varnega, bo pokazal svojo mehko naravo v čutečem poslušanju, skrbi za druge in v splošnem materinskem pristopu do ljudi: poskuša jih zaščititi in nahraniti, ker to tudi sam najbolj potrebuje in ceni. Tudi moški Raki imajo na sebi mnogo ženskega in materinskega. Rakova čustva in razpoloženje nihajo z lunarnimi cikli in naravnimi ritmi. Radi sanjarijo in hrepenijo, se v domišljiji zlivajo s svojimi sanjami. Njihov element je voda. Globina voda je nedoločna, skrivnostna, mehka, stalno se prelivajoča. In na mirni vodni gladini se zrcali mesečev krajec ter budi spomine na preteklost. Tam se Raki dobro počutijo, saj jim preteklost predstavlja že znano in s tem varno situacijo. Zato so Raki prej tradicionalisti kot prenovitelji, imajo konzervativne ideje, ki so vezane na stabilnost družine, matere in naroda. V takem okolju lahko Raki razvijajo svojo občutljivo dušo, v novem in prevratniškem ambientu pa se zaprejo za lupino in čakajo na boljše čase, da se situacija umiri in viharji poležejo. Pravimo, da so Raki intuitivni. Zaupajo svojim občutkom, ki se jim pogosto zrcalijo na obrazu kot rahla zaskrbljenost ali čustvena pozornost. Razuma ne cenijo preveč, saj jim je prehladen in neoseben. Njihova socialna trdnjava je družina, kjer najrajši debatirajo o otrocih, hrani, materi, nosečnosti, kuhanju, narodu, Cerkvi, skratka, o vseh temah, na katere se lahko čustveno priključijo in nahranijo. ^»“Začetniški” Rak je popolnoma se na družino, sbil zaščiten in če družinskim in močnim družbenim vzorcem in z nobeno lastnostjo ne izstopa iz okolice. Včasih poizkusi kak samosvoj korak, ki mu praviloma ne uspe. Tako dobi nazaj potrditev, da je najbolje, da si doma na zapečku in delaš, “kot so mama rekli”. Ceni družino in na veliko širi domačijsko idiliko da bi prekril svojo nesamostojnost, seveda! Osebno bolj razvit Rak postane SM)predvsem bolj izrazito samostojen. Še vedno sicer ceni družino in narod kot varuha reda in varnosti, vendar ni več usodno odvisen od njiju. Tudi sam zna presoditi stvari, čeprav še rad poišče sorodne duše, da se poteši. Tudi ko pomagajo drugim so bolj koristni kot v zgodnejših fazah razvoja, saj ne čakajo na povračilo. Ker so svobodni, v drugih ne vzbujajo nelagodja in odpora .KfjKRak, ki je v življenju zavrl, ima \ty občutek, da je gol izpostavljen krutemu življenju. Išče zaščito in je ne najde. Ce se komu približa, je odrinjen, zato je potrt in na robu solz. Prav v nasprotju s svojimi tihimi željami zraste v slabi družini, deležen je trpljenja in izrivanja. V materi ne najde utehe in kasneje v življenju išče mater v ženi (če jo najde). Ali pa ga najde ženska, ki odigra vlogo zaščitnice ter ga naredi dvakrat odvisnega. Ves je negotov in drugim ne vzbuja domačnosti in topline. ^4 Ce zaide v drugo skrajnost, postane pravi propagandist in pridigar familiarnih vrednot. Kuha, streže, pere, lika, skrb za bližno in daljno rodbino. Iz doma naredi zavetišče, kjer se umakne v hrano in mehke odeje. Če je ženska, doji, če je moški, se pusti dojiti. Hitro se razjoče, še hitreje je prizadet. Kar malo je otročji in tudi druge razporedi v otroške vloge. Rakova naloga je torej, da uredi svoja čustva. Pravo varnost in zaščito mora najti znotraj sebe in ne od zunaj, kar pogosto počne. Svoje občutke si mora priznati ter jih razkriti, ne pa da jih pestuje v skriti bolečini in samopomi-lovanju. Najti mora več trdnosti, da ga vsaka čustvena situacija ne podre ali zmehča. Na telesu pripada Raku želodec, prsi, rodila, jajčniki, limfa, žleze. Bolezni, ki so tipične za Raka, so predvsem različne prebavne težave, psihogeno hujšanje, požrešnost, težave z nosečnostjo, sterilnost, moteno dojenje ipd. Poklici, kjer se bo Rak najbolje počutil, so tisti, kjer bo lahko ohranil svojo naravno danost za zaščito drugih, občutek za duševnost v sogovorniku, svoj dober spomin in talent za zgodovino. Takšni poklici so npr: sestra, vzgojiteljica, gospodinja, domači učitelj, zbiralec starin, zgodovinar, kustos muzeja, poslovnež, mornar, ribič ipd. Ključne besede za Raka: Sprejemljive lastnosti Težavne lastnosti prijazen preobčutljiv občuten ranljiv materinski spremenljivi zaščitniški trd na zunaj patriotski samopomilovanje čustveno globok nestabilen Napisal: trigon Stran 30 NAGRADNI VPRAŠALNIK Prav zaradi vsega navedenega se spodobi, da damo besedo tudi Vam, drage bralke in bralci. Za Vas smo pripravili nekaj vprašanj, s pomočjo katerih bo naš in Vaš časnik v prihodnje še bolj tak kot si ga vsi želimo. Zato Vas prosimo, da na spodnja vprašanja odgovorite. Vaš trud ne bo zaman, saj bomo med Vašimi odgovori izžrebali lepe nagrade, Vaše predloge pa seveda vse po vrsti upoštevali. In kaj Vas sprašujemo? 1. Hako pogosto berete GIRS Savinjske? 2. Hoj berete v našem časopisu? 3. Česa v našem časopisu ne berete? 4. Hatere rubrike ali članki so Vam bili in so Vam najbolj všeč? 5. Hoj v časniku najbolj pogrešate? 6. V katerem časopisu preberete tisto, s čimer v našem časopisu niste zadovoljni? 7. Hoj bi Vi spremenili? HoMargI Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12 (pri Market Parižlje) BRASLOVČE Tel. & Fax.: 063 720-587 * polnilke za salame * kavlji * posoda -►ROČNE MESOREZNICE -►NOŽI SOLINGEN V GARNITURI si da Set Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 1.12.1995. Glavna nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva aenmmtrade m ot>u+ey, d.o.o. Tolažilna nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada: Manuela Mlakar, Podvin pri P. 34b, Polzela Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Tolažilna nagrada: Rozalija Tkavc, Lesarska 43, Nazarje Rešitev križanke iz preišnie številke: OSKAR DANON MALI OL ««111! PRODAM Traktor Ferguson 533, starejši letnik, kotel za žganjekuho, sodi hrast, stenske in stropne obloge, prodam. 063/841-194, zvečer. Ugodno prodam 501 bojler (TIKI Gorenje). Star je 10 mesecev. Tel. št. 701-062 po 20.00 uri. PRODAM obleko za karate - kimono za velikost 160-165 cm. Cena 100 DEM. Tel. št. 063/851-278, vsak dan po 19.00 uri. Računalnik 386DX40, 4 MB RAM, 280 MB Hard disk, big tower ohišje, CD-ROM, zvočna kartica, 1.2 in 1.44 MB FDD, fax modem kartica ter barvni monitor prodam za 990 DEM v SIT. Tel.: 063/ 21-270 NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! Pošilja: Telefon: SflRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 Podpis in žig: Datum: 6 33 1 0 ŽALEC Gostišče ob SA\IX.H Marjan VITANC Kasaze 79, Petrovče, tel.: 063 707-058 V prijetnem ambientu Vam nudimo: ■k tople malice * jedi po naročilu * nedeljska kosila * domače vino iz Svečine Sprejemamo naročila za zaključene skupine. Pričakujemo Vas vsak dan med 7. in 22. uro! Trgovina CEKIN Na trgu 7 (Grabnerjeva hiša) Mozirje ekfe' odprto: vsak dan od 8.“-T9.011 sobota od 8.”-13.'’< tel.: 063/ 832 712 DflRILfl Z/9 VSE PRILOŽNOSTI: galanterija, igre za prosti čas, novoletno okrasje ... Veliko izbiro nojrozličnej/ih igroč, ki jih bodo potrebovali vo/ mnanvž. božiček m dedek miinz! pestre izbire in ugodnih plačilnih pogojev ČERINOVA KARTICA (dodatni popust!) PUSTITE SE PRESENETITI! -TJ tajske I I mu GOMARK d.o.o. Prekopa 10/b, 63305 VRANSKO Tel./fax: 063 725-280 Za toploto v vašem domu po ugodni ceni PEČ NA PETROLEJ FENSA FEK 2. % .#° < Informacije po I ^ telefonu 063 725-280y vsak delavnik od /f 1 p 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure, ali po pošti na zgornji naslov. vrv SPORED SREDA, 22.11. 08.30 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 428. VTV magazin, informativni regionalni program, ponovitev; „10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otrpški program: RISANKE; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 VIDEO TOP, oddaja v živo, gostje - D Kovači ; 21.05 TROPSKA VROCICA, ameriška detektivska nanizanka, 5. del; 21.55 REGIONALNE NOVICE; 22.00 HOROSKOP; 22.05 TV IZLOŽBA; 22.10 Videostrani do 24.00 ČETRTEK, 23.11. 09.00 Testni signal; 09.30 VIDEO TOP, ponovitev; 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 5. dela; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 4. del; 19.30 'TV IZLOŽBA; 20.00 EPP; 20.05 DIVJE PALME, 3. del ameriške nadaljevanke; 20.55 VABIMO K OGLEDU; 21.00 ODPRTA TEMA, kontaktna oddaja; 21.45 Celovečerni film: DEKLE V ZRAKU; 23.25 REGIONALNE NQVICE; 23.30 HOROSKOP; 23.35 TV IZLOZBA; 23.40 Videostrani do 24.00 PETEK, 24.11. 08.00 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 DIVJE PALME, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke; 10.20 ODPRTA TEMA, ponovitev pogovora ; 11.20 DEKLE V ZRAKU, ponovitev filma; 13.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja za otroke; Gostje BRENDI in Mladi korenjaki; 19.00 REGIONALNE NOVICE ; 19.05 SALTV, ameriška serija, ; 19. del: NOVO PRIJATELJSTVO; pokrovitelj predvajanja: CANKARJEVA ZALOŽBA, d.d.; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 ŽIVETI DANES, dokumetarna oddaja; 20.35 ZAKLETI OCEAN, celovečerni film; 22.10 REGIONALNE NOVICE; 22.15 HOROSKOP; 22.20 TV IZLOŽBA; 22.25 Videostrani do 24.00 SOROTA, 25.11. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški Miš MaŠ, ponovitev; 10.30 SALTV, ponovitev 19. dela; 10.50 ŽIVETI DANES, ponovitev; 11.20 ZAKLETI OCEAN, ponovitev filma ; 12.55 Videostrani; 19.00 Otroški program: ZELENA DETEKTIVA, risana serija; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 429. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 GLASBENI GOST: SAŠO MEZEK predstavitev nove CD plošče LEGENDE, kontaktaktna oddaja ; 21.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba; 22.35 SIRENE, 3. del policijske nanizanke; 23.05 HOROSKOP; 23.10 TV IZLOZBA; 23.15 Videostrani do 24.00 NEDEUA, 26.11. 08.00 Videostrani; 08.15 SALTV, ameriška serija, ; 8. del: TAVLORJU Z UUBEŽNI JO - SALTV; pokrovitelj predvajanja: CZ d.d.; 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev; 09.45 428. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 10.15 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.35 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 10.55 EPP; 11.00 429. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program, ponovitev; 11.30 ODVZEM DRŽAVLJANSTVA, ponovitev oddaje AKTUALNO; 12.30 GOST V STUDIU, ponovitev pogovora s Sašam Mežkom; 13.30 MED PRIJATELJI, ponovitev; 14..30 Videostrani; 15.00 ODPRTA TEMA, ponovitev pogovora; 16.00 VIDEO TOP, ponovitev; 17.00 DEKLE V ZRAKU, ponovitev filma; 18.35 HOROSKOP; 18.40 Videostrani do 24.00 POMEDEUEK, 27.11. 0830 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja ; 09.30 429. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 10.05 Otroški program: RISANKE; 19.30 TV IZLOZBA ; 20.00 EPP; 20.05 AKTUALNO: KDAJ V VELENJE VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, kontaktna oddaja; 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Rudi Knabl - Citrarski recital, J.dcl ; 21.35 REGIONALNE NOVICE: 21.40 HOROSKOP; 21.45 TV IZLOŽBA; 21.50 Videostrani do 24.00 TOREK, 28.11. 09.00 Testni signal; 09.30 KDAJ V VELENJE UŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, ponovitev oddaje AKTUALNO; 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, ponovitev 3. dela recitala Rudija Knabla; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 5. d el; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 EPP; 20.05 430. VTV MAGAZIN, Jnforma-tivni regionalni program; 20.35 ŠPORTNI TOREK; 20.55 ŠPORTNI GOST; Tema: LOKOSTRELSTVO; 21.25 HOROSKOP; 21.30 TV IZLOŽBA ; 21.35 Videostrani do 24.00 SREDA, 29.11. 08.30 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 430. VTV magazin, informativni regionalni program, ponovitev; „10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RISANKE; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja^ gost - 4 FUN ; 21.05 TROPSKA VROCICA III, ameriška detektivska nanizanka, 6. del ; 21.55 REGIONALNE NOVICE; 22.00 HOROSKOP; 22.05 TV IZLOŽBA; 22.10 Videostrani do 24.00 ČETRTEK, 30.11. 09.00 Testni signal; 09.30 NAJ SPOT, ponovitev; 10.30 TROPSKA VROČICA 111, ponovitev 6. dela; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 6. del; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 EPP; 20.05 DIVJE PALME, 4. del ameriške nadaljevanke; 20.55 VABIMO K OGLEDU; 21.00 VEČER Z DR. SUSMANOM: VELIKE PREROKBE; 21.45 Celovečerni film: ŽIVALSKI NAGONI ; 23.20 REGIONALNE NOVICE; 23.25 HOROSKOP; 23.30 TV IZLOŽBA; 23.35 Videostrani do 24.00 PETEK, 1.12. 08.00 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 DIVJE PALME, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke; 11.05 ŽIVALSKI NAGONI, ponovitev filma; 12„.35 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIŠ MAS, kontaktna oddaja za otroke; Gostja MONI, predstavitev nove CD plošče; 19.00 REGIONALNE NOVICE ; 19.05 SALrTY, ameriška serija, ; 20. del: IZ LJUBEZNI DO CLANCVA; pokrovitelj predvajanja: CZ d.d.; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 ŽIVETI DANES, dokumetarna oddaja; 20.35 AVTODROM; 21.35 REGIONALNE NOVICE; 21.40 HOROSKOP; 21.45 TV IZLOŽBA; 21.50 Videostrani do 24.00 S0R0TA, 2.12. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški Miš MaŠ, ponovitevj 10.30 SALTV, ponovitev 20. dela; 10.50 ŽIVETI DANES, ponovitev; 11.20 AVTODROM, ponovitev ; 12.20 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 431. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba ; 21.35 SIRENE, 3. del policijske nanizanke; 21.40 HOROSKOP; 21.45 TV IZLOŽBA; 21.50 Videostrani do 24.00 NEDEUA, 3.12. 08.00 Videostrani; 08.15 SALTV, ameriška serija, ; 9. del: BEDENJE; pokrovitelj predvajanja: CANKARJEVA ZALOŽBA, d.d.; 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev; 09.45 430. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; „10.15 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.35 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 10.55 EPP; 11.05 431. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program^ ponovitev; 11.35 KDAJ V VELENJE VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, ponovitev oddaje AKTUALNO; 12.35 MED PRIJATELJI, ponovitev; 13.35 Videostrani; 15.00 AVTODROM, ponovitev ; 16.00 VEČER Z DR. SUSMANOM, ponovitev; 16.45 NAJ SPOT, PONOVITEV; 17.45 ŽIVALSKI NAGONI ponovitev filma; 19.15 HOROSKOP; 19.20 Videostrani do 24.00 POMEDEUEK, 4.12. 08.30 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja ; 09.30 431. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RISANKE; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 AKTUALNO, kontaktna oddaja; 21.05 MINUTE Z/l KLASIČNO GLASBO, ; 21.35 REGIONALNE NOVICE; 21.40 HOROSKOP; 21.45 TV IZLOZBA; 21.50 Videostrani do 24.00 TOREK, 5.12. 09.00 Testni signal; 09.30 AKTUALNO, ponovitev; 10.30 MINUTE Z/l KLASIČNO GLASBO, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 EPP; 20.05 432. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 ŠPORTNI TOREK; 20.55 ŠPORTNI GOST; 21.25 HOROSKOP; 21.30 Videostrani do 24.00; GLAS Savitijshe 5AVI/N/J5KI VESELJAK, HA, HA, HA ... NA PRODUKCIJI SE NE BO POZNALO Tonček je prišel vprašat za službo v nekdanjemu rudniku Liboje. "Gospod direktor, prišel sem vprašat za delo," je kar po domače povedal. "Žal ne rabimo delavcev," mu je kratko odvrnil. Tonček pa je vseeno vztrajal in moledoval. Da bi se ga nekako odkrižal, mu je direktor pričel na dolgo in široko razlagati vse mogoče težave, zaključil pa je z besedami: "Delavcev imamo dovolj, le produkcije ni!" Tonček pa je hitro odvrnil: "Vi mene kar vzemite, saj bom priden, na produkciji pa se ne bo nič poznalo!" LE KONJA NOČE PRODATI Franci in Micika sta lepo živela na svoji zemlji. Vse, kar je bilo )Otrebno, sta postorila kar ;ama. Tudi konja sta sama lodkovala. Ob neki priložnosti >a se je konj vznemiril in z zadnjo nogo udaril Micko tako nerodno, da je na mestu umrla. Kot se spodobi, so se zgrinjali k Franclu sosedje, ko je bila na mrliškem odru. Sosed Miha, ki je iz svojega dvorišča opazoval obiskovalce, se je čudil, zakaj je Francel vsaki žanski, ki mu je izrekla sožalje prikimal, moškemu pa je odkimal. Po pogrebu se je tudi Miha udeležil sedmine. Ko so se že malce ogreli, je prisedel k Francelu, ga malo tolažil, premagala pa ga je radovednost, zato ga je vprašal, zakaj je ob sožaljih ženskam prikimal, moškim pa odkimal. "Veš, vsaka ženska se je ponudila, če kaj rabim, naj kar povem, pa bo priskočila na pomoč. Vsaki sem zato prikimal, rekoč naj bo tako dobra. Moški so me pa vsi po vrsti spraševali, če prodam konja, zato sem tudi odkimal." Velik« nevel? ♦ ota naottariivtA vmoUodi .t aT 5' m Za i/se naše bralce, za