>AJA ZA GORIŠKO IM BEIG^IJO DNEVNIK Wacana v gotovini Postale I gruppo TRST, četrtek 31. marca 1960 Prva seja Tambronijeve vlade Hruščev o prekinitvi jedrskih poizkusov Folchi je imenovan za tajnika vlade Danes se Hruščev vrne v Pariz - Veliko pričakovanje za drugi del razgovorov v Rambouilletu - V najkrajšem času eksplozija druge francoske atomske bombe? Trajal bo do prihodnjega petka • Na kongresu bo govoril tudi minister za delo Zaceagninl Aretacije političnih na vsem ozemlju J Aretirali so okoli sto ljudi - Demonstracije proti aretacijam ■ Razprava v Varnostnem svetu nad tretjino članov OZN. V imenu ZDA je Cabot Lodge izjavil, da je Varnostni svet pristojen v tej zadevi. Pozval je države, ki so zahtevale udeležbo, naj se u-deležijo debate brez pravice glasovanja. Te dižave so Južr na Afrika, Indija, Pakistan, Gvineja in Liberija. Predstavnik Južne Afrike Fourie je ((najodločneje« protestiral proti sprejemu zadeve na dnevi red in je dodal, da spada zadeva v izključno pristojnost južnoafriške vlade. Omenil je, da v Južni Afriki niso bili samo v njegovi državi letos neredi s človeškimi žrtvami. Trdil je, da so te nerede povzročile ((ekstremistične skupine«. Na koncu je sporočil, da se ne bo udeležil debate. Govoril je še tunizijski delegat Mongi Slim, ki je podprl stališče afriško-azijske skupine. Na nočni seji je cejlonski de. legat izjavil, da je treba diskriminacijsko politiko v Južni Afriki obravnavati ne s stališča obsodbe pač pa z namenom »obnove«. Potrebno je pripraviti tamkajšnjo vlado do tega, da opusti dosedanjo politiko. Indijski delegat je izjavil, da mora Varnostni svet sprejeti odločilne ukreje, da prepreči, da bi politika Južne Afrike pripeljala do nove svetovne vojne. Etiopijski delegat je izrekel upanje, 'da bo svet odredil potrebne ukrepe, da napravi konec sedanjemu stanju v Južni Afriki. Tudi pakistanski in liberijski delegat sta odločno obsodila južnoafriško politiko. Tunizijski delegat Mongi Slim pa je predložil resolucijo, s ka. tero predloga, naj predsednik Varnostnega sveta pozove juž. noafriškega delegata, naj pove, ali je njegova vlada priprav- Temperatura včeraj Najvišja temperatura 15.6 stopinje ob 13. uri, najnižja 10 stopinj ob 4. uri. Vlage 90 odst. Včeraj por,oči je padlo 4.6 mm dežja. &>oriško-beneški dnevnik DaDes, ČETRTEK, 31. marca Benjamin h Sonce vzide ob 5.48 in zatone 18.31. Dolžina dneva 12.43 Luna vzide ob 8.10 in zatone ob 22.«-Jutri, PETEK, 1. aprila Rr-pomila 4. aprila seja pokrajinskega sveta 26 milijonov za ureditev in asfaltiranje pokrajinskih cest Nakup barvanega filma, ki prikazuje posledice tuberkuloze pri goveji živini Na zadnji seji pokrajinskega odbora so razpravljali predvsem o točkah seje pokrajinskega sveta, ki bo v ponedeljek 4, aprila. Na tej seji bo moral pokrajinski svet razpravljati in sprejeti več sklepov glede popravila in asfaltiranja pokrajinskih poti, za katere bodo namenili 26 milijonov lir. Poleg tega bodo določili predujem pokrajinskim uslužben- cem na poviške, ki izhajajo iz novih tabel o plačah. Ostale točke dnevnega reda so: zahteva po državnem jamstvu za najem posojil 200 in 150 milijonov lir za dela pri tehnično - industrijskem zavodu, 5,5 milijona lir za ureditev vodoravnih prometnih znakov, ki jih predvideva novi zakon o cestnem prometu, kakor tudi razdelitev nagrad v znesku 50.000 lir uni- •mnuiiiiiHiHHiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuuuuiniitiimiiiiuiiiifiiiiiititiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiii Pogajanja na sedežu Zveze mdustrijcev Delavcem oddelka za rayon zvišali proizvodno nagrado Do velikonočnih praznikov bodo izplačali tekstilnim delavcem večji del zaostankov 2?., 29. in 30. marca so bila na sedežu Zveze industrijcev v Gorici pogajanja med sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL ter ravnateljstvom tržaške tekstilne tovarne v Podgori, da se določi proizvodna nagrada delavcem v proizvodnji umetnih tkanin za leto 1960. Podpisali to sporazum, ki predvideva: za specializirane delavce 2665 lir na mesec; za kvalificirane delavce 2375; navadne delavce 2250; težake in ženske pa 1750 lir na mesec. Tri dvanajstine nagrade bodo izplačali pred veliko nočjo, 4 dvanajstine pred velikim šmarnom in 5 dvanajstin pred božičem. Nagrade ne bodo izplačali za manj kot 15 dni dela na mesec ter bolnim in ponesrečenim, ki so odsotni več kot en mesec. V primeri z lanskim letom so bile dosežene naslednje o-lajšave: specializirani delavci 249 lir, kvalificirani delavci 209 lir, navadni delavci pa 167 lir več na mesec. Med pogajanji so predstavniki treh sindikalnih organizacij vprašali direktorja Ba-gnara, kdaj bo ravnateljstvo izplačalo delavcem in delavkam tekstilne tovarne zaostanke od 1. decembra 1959 dalje, to je od dneva veljavnosti nove pogodbe za tekstilce. Ravnateljstvo je odgovorilo, da zaradi tehničnih vzrokov ne more v celoti izplačati zaostankov, pred velikonočnimi prazniki pa bo izplačalo od 85 do 90 odst. ii zbor Podpornega društva Redni občni zbor Podpornega društva za Goriško, se bo vršil v nedeljo dne 3. aprila 1960 ob 9. uri v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1 s sledečim dnevnim redom: Izvolitev treh članov v verifikacijski odbor; čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; poročilo o delovanju društva v letu 1959; poročilo o finančnem stanju društva; poročilo nadzornega odbora; razrešitev starega odbora; volitev novega odbora; slučajnosti. Ako občni zbor ne bo sklepčen ob 9. uri, se bo zborovanje vršilo uro kasneje, to je PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni preda) 659 PODRUŽNICA GORICA UIl«a S. Pellico I-It — Tel 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 87-3S8 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir besed*. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči -ačun ZaložniSivo tržaškega tiska Trst 1.-3374 - Za FLRJ ADIT, DZS. Ljubljana Stritarjeva ul. 3-1 , tel. 21 928, te koti račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst ob 10. uri z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi članov. Vabljeni so člani iz mesta in okolice. Roditeljski sestanek Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo dne 3. aprila 1960 roditeljski sestanete, in sicer ob 10.30 v šolskih prostorih. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. Ker je ta sestanek zadnji v tem šolskem letu, pričakuje ravnateljstvo, da bo udeležba številna. verzitetnim dijakom s stalnim bivališčem v naši pokrajini, ki so ali bodo letos diplomirali iz del, ki zajemajo snov iz naše pokrajine in ki bodo po en izvod darovali pokrajinski knjižnici. Med drugim so sklenili potrošiti 800 tisoč lir za nakup 400 parov čevljev za pokrajinsko umobolnico. Po kolav-daciji centralne kurjave v šoli «E. Fermi* v Gorici, ki jo je za 15.015.000 lir napravilo podjetje DelTOrto Chie-regatti iz Milana so odobrili nekatera dela v pokrajinskem zavodu za dojenčke v znesku 250.000 lir. V zvezi z večletnim načrtom za zboljšanje zdravstvenega stanja v živinoreji, načrt, ki bo izveden v petih e-tapah, od katerih bosta prvi dve zahtevali potrošnjo 20 milijonov lir, je pokrajinska uprava sklenila kupiti barvani film o tuberkulozi pri goveji živini. Film je izdelalo ministrstvo za zdravstvo in bo ustanovo stal 160.000 lir. Prikazovali ga bodo živinorejcem, da bodo spoznali, kako hudo je potrebno izvesti započeti načrt, pri katerem naj sodelujejo tudi živinorejci sami. Končno so odborniki sklenili predlagati pokrajinskemu svetu, naj bi na eni izmed prihodnjih sej odobrili štipendije za prihodnje šolsko leto dijakom, ki so vpisani na kmetijskih šolah. Akcija spada v okvir pobud pokrajine v prid kmetijstva, kateremu naj bi se mladina posvečala v večji meri kot do sedaj. Kmečko prebivalstvo se izseljuje v mesta Tudi na Goriškem se veča število kmečkih posestev Leta 1952 je bilo skupno 9.995 kmetij Tudi v naši pokrajini se število kmečkega prebivalstva iz leta v leto neprestano krči. Ta pojav je najbolj očiten v Brdih, od koder se prebivalstvo izseljuje v mesto, ker mu zemlja nudi premajhen kos kruha in ker nagla mehanizacija kmetijstva dovoljuje obdelovanje zemlje z manjšim številom ljudi, Ta pojav je bil v naših krajih možen predvsem zaradi tega, ker so se z ustanovitvijo podjetij proste cone ustvarila številna nova delovna mesta, ki jih je za- sedlo tudi kmečko prebivalstvo. Na podlagi ljudskega štetja leta 1951 smo imeli v kmetijstvu po podatkih trgovinske zbornice 9.781 oseb, ki so bile v naslednjem odnosu do zemlje: kmetje lastniki 3817 ali 39 odst. vsega kmečkega prebivalstva, pomočniki lastnikov 4336 ali 44.3 odst, voditelji in uradniki 109 ali 1.1 odstotka; ostali uslužbenci 1456 ali 14.9 odstotka. Iz zgornjega je razvidno, da pripada 83.3 odstotka od celot- nega aktivnega kmečkega prebivalstva na kmete lastnike in njihove pomočnike. V kategoriji »ostali uslužbenci* so vključeni delavci velikih podjetij pri katerih delajo tudi voditelji in kmečki uradniki. Izredno majhno je število lastnikov, ki niso obdelovalci. V goriški pokrajini prevladuje mala zemljiška posest, zaradi tega zemljo lastniki sami obdelujejo. Po podatkih iz leta 1948 je bilo 7886 ali 87 odstotkov kmetij s petimi ha, 1150 kmetij je imelo od 5 do 100 ha, ter 23 velikih zemljiških posestev je imelo nad 100 hektarov. 6349 kmetij ali 70 odst. se obdeluje na neposreden način, 815 jih imajo v najemu, 889 v kolonskem odnosu, 1006 pa v mešanem odnosu. Po letu 1948 so se kmetije še bolj razdrobile, tako da se je njihovo število neprimerno zvečalo. Po podatkih iz leta 1952 je bilo skupno 9995 kmetij ; domneva se, da je do tega prišlo na podlagi zakona o mali zemljiški lastnini. h Beneške Slovenije Drevo preprečilo strmoglavljenje avtomobila s 4 osebami v prepad Vozilo je zapeljalo s eeste pri Čeplesišcu - Prepad je globok 200 metrov Samo srečnemu naključju se mora uslužbenec sovodenj-ske občinske uprave v Beneški Sloveniji zahvaliti, da se njegovo potovanje v Ce-plesišče ni zaključilo s hujšimi posledicami. Giuseppe Petricig, star 25 let, se je prejšnji dan odpravil s svojim avtomobilom 600 v družbi žene, ki je sedela na sprednjem sedežu, in dveh prijateljev, v Ceplesišče. Ker gre cesta vseskozi navzgor, niso mogli voziti naglo. Zaradi tega si tudi ni mogoče razložiti na noben drug način, zakaj so zavozili s ceste na zadnjem ovinku, kakor samo s tem, da je morala na tistem odseku ceste megla preprečiti vidljivost. Kakor že rečeno, vozilo je zavozilo s ceste in se spustilo po strmem bregu. Po 70 metrih vožnje, ki so jo opravili ritenski, so se zaleteli v debelo drevo in se ustavili. Samo srečnemu naključju se morajo zahvaliti, da so se zaleteli v drevo, kajti če bi ne naleteli SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo 3. aprila v Prosvetni dvorani v Gorici z igro Herberta Gruena v 12 slikah KASTELKA Igra je prirejena po znanem romanu Vladimira Levstika GADJE GNEZDO Predstava je ob 17. uri. CENE: sedeži po 350 in 250 lir, stojišča 150, dijaška stojišča 100 lir. — Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli l/l. in v kavarni Bratuž od jutri dalje. 13.40, (A) 15.31, (A) 17-23, 18.49, (D) 20.33, (A) 21-32, ( 22.47. ODHODI ZA VIDEM; (Aj 4.39, 6.27, (D) 7.01, (A) 7.38, 8.30, (A) 10.53, (D) 13-0?. . - - 17.25, * 21.35, (A) 13.42, (A) 15.34, (A) 17-25, 20.35, (A) " ' PRIHODI 18.51, (D) 20.35, (A) 22.49! na oviro, bi že po nekaj metrih zgrmeli v 200 metrov globok prepad, kjer teče potok, kjer bi se vsi skupaj prav gotovo ubili. Pri trčenju ob drevo si potniki niso prizadejali kdo ve kakšnih telesnih poškodb, povsem uničen pa je avtomobil, ki ni več za nobeno rabo. Karoserija se je tako zvila, da se sploh niso več odprla nobena vrata in da so morali prestrašeni potniki zlesti iz oklepa skozi okna. «» Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.29, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) HiiiiiiiHiiitmniiiiiiiii iiimiiiiiiitiiiiiiii>iuiiiimiiiiiiiiiuiiiiminiiiiiiiiii'inl,,,n , Po podatkih trgovinske zbornice Porast radijskih in lastnikov motornih voš IZ VIDMA: (D) 0.1*, , 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, * 8.12, (D) 8.52, (A) l0-50’,,« 14.16, (A) 15.49, (DD) JV (A) 18.34, (A) 20.03. (D) ODHODI ZA TRST: (D) 0.15, * 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, 8.15, (D) 8.54, (A) I0-52’.,,!, 14.18, (A) 13.51, (DD) V (A) 18.36, (A) 20.05, (D) Objavljamo nekaj podatkov iz monografije trgovinske zbornice o večanju števila radijskih naročnikov, potrošnje tobaka, potrošnje denarja za prireditve, električne energije, itd. Leta 1952 smo imeli na področju goriške pokrajine 134.8 radijskih naročnikov na vsakih 1000 prebivalcev. Vse do leta 1957 se je število radijskih naročnikov stalno večalo, tako da smo imeli v tem letu, 182.6 naročnikov na 1000 prebivalcev. Za cigarete in tobak je vsak prebivalec potrošil leta 1952 kar 5.339 lir, Do leta 1954 se n je potrošnja na vsakega ^ gla 7.963 lir. Po letu iti: da smo največ bivalca naglo dvigala in gla 7.963 lir. Po letu 1954 P ^ celo nazadovala. Statistik j. P lir 1955. leta, in sicer 3.133 ^ pozneje pa smo za cl* (0> trošili manj ali pa ravn liko denarja. jg52 Vsak prebivalec je lej3 jj. potrošil za kinematograf’ ^ se, gledališča itd. 3.230 jjala ta 1957 pa se je vso-ta z na 4.398. Zvišala se je tu._ ju trošnja električne enerfic2 t>» sicer od 63.2 kW leta ._ . Gorovje v Beneški Sloveniji: Muzci Ugotavljanje zdravstvenega stanja goveje živine IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Skupščina sindikata živilske stroke FILIA - CGIL -im-a. I *. > s t. \ ‘f| nrro jVKMtrT«; 4tYHf ‘ ' ; v 1 1 Nepravični odnos med plačami in napori zaposlenih delavcev Proizvodnja se je bistveno povečala, plače le malo, znižalo pa se je število zaposlenih • Položaj v tržaških obratih V torek je bila na sedežu Nove delavske zbornice — CGIL skupščina sindikata živilske stroke — FILIA, na kateri je tajnik Ulieni podrobno poročal o zaključkih vsedržavnega kongresa, ki je bil v Modeni od 10. do 13. marca. Na kongresu so podčrtal', da je sindikalna organizacija opravila veliko delo in da so z enotnimi borbami dosegli obnovo petnajstih vsedržavnih pogodb ter povprečno povišanje plač za 10 odstotkov Tako so bili ustvarjeni ugodni pogoji za nadaljnje splošno izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Vendar pa te sindikalne borbe niso mogle doseči da bi izravnali plače sorazmerno z večjimi delovnimi napori, ki so se povečali od 1956. leta za 30 odst., medtem ko so se plače le za 10 odst. Število zaposlenih delavcev pa se je celo znižalo. 1953. leta je znašala celotna proizvodnja te industrije 7.5 milijona stotov proizvodov, medtem ko je dosegla lani 12 milijonov stotov. Istočasno pa »e je znižalo število stalno zaposlenih delavcev od 12.500 na 8.500 in število sezonskih delavcev je padlo za 10 odstotkov. To kljub temu, da so med tem časom zrasle nove sladkorne tovarne, To dokazuje, da je povečanje proizvodnje in večja delovna storilnost šla skoro izključno v korist delodajalcev, ki so izkoristil tudi druge načine, da bi pritisnili, na delavce. Med drugim v srednjih in večjih podjetjih zapo-sljujejo v vedno večjem številu nekvalificirano delovno silo tudi za dela, kjer bi morali biti po veljavnih pogodbah zaposleni kvalificirani delavci. Ti mladi delavci prejemajo okoli polovico plače manj, kot bi jo morali. Vsa ta vprašanja so antuai-na tudi v Trstu, kjer smo prav tako priče stalnemu porastu delovne storilnost: in proizvodnje, medtem ko delavci od tega nimajo nobenih ali zelo neznatne koristi. Tako je na primer proizvodma v podjetju ‘Uock narasla od 6.000 steklenic v sedmih in pol ure na čez enajst tisoč steklenic. Pioizvodnja *e je praktično skoro podvojila, delavci pa prejemajo še vedno iste plače, odnosno so dobili samo malenkostno letno nagrado. Povečanje je v *ovar- gre od 2.200 steklenic do šest-devet tisoč in kjer so plače prav tako ostale neizpreme-njene Poleg tega sedaj skuša podjetje uvesti plačevanje na petnajst dni, pri čemer bi delavci izgubili eno tedensko plačo, odnosno bi podjetju ostala precejšnja vsota likvidnega denarja. Iz raznih primerov, ki so jih sporočili delegati na kongresu, je razvidno, da vladajo v nekaterih drugih tovarnah po Italiji znatno ugodnejši delovni pogoji, ki so si jih delavci priborili v trdih borbah. Tako na primer izplačuje podjetje Campari vsako leto posebno proizvodno nagrado v znesku 9.000 lir na osebo. Isto podjetje tudi plača vsak mesec povišek po 2.000 lir za prvega otroka in po 1000 lir za vsakega drugega družinskega člana, ki ga delavec vzdržuje. Po desetih letih zaposlitve še poseben povišek plače. Podjetje Fernet Branca izplačuje na leto delavcem 6 tisoč 95 lir proizvodne nagrade, vsak mesec pa 5.435 lir kot. posebno nagrado namesto steklenic, ki so jih preje dobivali delavci in ki so jih nato prodajali. Poleg tega dobe delavci še pol litra likerja na osebo. V primeru bolezni plačajo šest mesecev še po pol dnevne plače, poleg prispevka, ki ga plača zava-lOvalnica. Upokojenci, si so bili zaposleni čez 40 let, prejmejo nagrado 450 tisoč lir, do 30 Po 350 tisoč lir in izpod 30 let po 300 tisoč lir Vsem upokojencem izplačuje podjetje še po 15 tisoč lir na mesec kot dodatek k pokoj nini. V pivovarni Italia pla čajo letno proizvodno nagrado v višini 400 delovnin ur, poleg tega pa še trinajsto plačo in nadomestilo za menzo. Pereča so tudi vprašanja pekovskih delavcev, ki se v vsedržavnem okviru bore za obnovo delovne pogodbe Tudi v tej kategoriji so znatno narasli dobički, pa čeprav se proizvodnja ni povečala Računati je namreč treba da se je bistveno spremenila struktura potrošnje, saj «o 195*4. leta proizvedli okoli 80 odst. cenejših vrst kruha po trdnih cenah medtem ko .«.3 je sedaj to razmerje spremenilo. «»------ ZA OBISK VELESEJMA V KANTONU Ob priliki velesejma v Kan sežejo neposredni stiki med tukajšnjimi in kitajskimi gospodarstveniki, Center za razvoj stikov s Kitajsko namerava prirediti čimvečje število obiskav na Kitajsko sporazumno s pristojnimi turističnimi ustanovami. Center se bo potrudil, da doseže nekatere olajšave pri kitajskih oblasteh. Za podro.bnejša obvestila o-brniti se na sedež centra v Rimu, Trg Montecitorio 115 Danes zadnji dan za davčnih prijav Včeraj je bil na finančnem uradu, kjer sprejemajo prijave Vanoni pravi naval, saj so včeraj predložili okoli 10.008 prijav Vanoni. Vendar pa ni prišlo do zastojev in nepotreb. nega prerivanja, ker so sprejemno službo zelo dobro organizirali v pritličju palače. Tudi danes bo urad nepretrgoma odprt od 8. do 20. ure. Do sedaj so vložili okoli 30 tisoč prijav, računajo pa, da bo skupno število doseglo kot lani okoli 43 tisoč, nadaljnjih pet tisoč prijav pa bodo prejeli po pošti. a»------ Obvestilo županstva Tržaško županstvo opozarja vse tiste, ki so razpolagali z rezerviranim prostorom za parkiranje vozil, da morajo zbrisati črte in napise, s katerimi so bili ti prostori zarisani na cestiščih. Ti prostori so natnreč postali neza-nasprotju - Do junija bodo živinozdravniki obiskali vse hleve našega področja Govedi bodo odvzemali kri za ugotovitev morebitne obolelosti za brucelozo, lahko pa izvedejo tudi pregled tbc * Prispevki za odstranitev bolne živine 77.4 kW 1957. Zanimiva J* di statistika o številu ® ^ ljev brošure Selezione. ta 1952 do leta 1957 se J® jj. vilo zvišalo od 11.4 na 1 ' t,j. tatelja na vsakih 103® zabelejt Pokrajinski veterinarski u-rad je pred nedavnim izdal odlok, da je treba v vseh občinah področja izvesti diagnostične preiskave, in sicer z namenom, da se ugotovi, če in koliko govedi ter ovac in koz boluje za brucelozo. Ta bolezen je nevarna tako govedi kot ljudem. Govedi zato, ker povzroča splave, predčasno povrženost, sterilnost itd., kar gre seveda predvsem v škodo živinorejcev, medtem ko se z uživanjem neprekuhanega mleka ali mlečnih proizvodov prenaša tudi na človeka. V takem primeru človek zboli za malte- predpi’sikenovega prometnega I ško mrzlico, ki ima podobne zakonika ‘ znake kot malarija in je v vsakem primeru huda bolezen. Zato je jasno, da je akcija, ki jo je začel pokrajinski urad v sodelovanju s Pokrajinskim kmetijskim nad-zorništvom, nad vse pomembna, zlasti še, ker je istočasno tudi predvidena pomoč kmetovalcem, ki bodo bolno živino odstranili iz svojih hlevov. Živino bodo pregledovali občinski oziroma konzorcialni veterinarji. Vsakemu govedu bodo odvzeli nekoliko krvi, ki jo bodo potem poslali v laboratorij in tu bodo izvedli ustrezne preiskave. Vsaka žival, ki bo pregledana, bo dobila posebno številko. To številko, ki bo vrezana v posebno ploščico ru- (tel. 68-83-58) IIIH.IM.MV.IIjjllHIH ......... "•"•'»»............................. ""... lz sodnih dvoran Potrjena obsodba Obsojena nepoštena hišna pomočnica Vdrl je v stanovanje, da bi Izsilil sestanek z dekletom Zaradi nekaj zavojčkov cigaret tri osebe pred sodniki Na prizivnem sodišču so vče-1 Pred nekaj leti je 26-letna * I , .. 1 i i' \T.1_ TJ..4„1- ^nnllctilll SVOI raj razpravljali o prizivu tatinske skupine, ki je bila obsojena lanskega januarja in je vložila priziv. Na kazenskem sodišču so bili namreč 28. januarja lami obsojeni Rodolfo Turcovich iz Ul. Pallladio 2 na 2 leti zapora in 12.000 lir globe, Bruno Kreiger iz Ul. Nor-dio na 1 leto in 3 mesece zapora ter 9.000 lir globe, Miro German in Giovanni Nacino-vich iz Ul. Cunicoli vsak na 1 leto in 4 mesece zapora ter 5.600 lir globe. Prizivno sodišče je potrdilo prvotno razsodbo, obosojenci pa bodo morali plačati večje sodne stroške. ni Dreher še bolj občutno in i tonu in z namenom da se do-,:;t v Uu'.t. Tatinska skupina je 23. januarja 1957 vlomila v skladišče trgovca Polojaca in mu ukradla nekaj kg kave. Vodja skupine je bil Turcovich, orga. nizator pa Kreiger, ki je proučeval navade raznih trgovcev in njihova skladišča, nato pa prepuščal ročno delo Trucovi-chu in njegovim pajdašem. Njemu so bili na razpolago German, njegova mati Ana Glavina por. German ter Na-cinovich. Ta skupina je v noči med 22. in 23. januarjem 1957 odšla v Ul. Torrebianca, kjer je Turcovich s ponarejenimi ključi odprl vrata zeienjadnega skladišča, v katerem so nato napravili luknjo v zidu ter zlezli v sosednje skladišče kave. Prerezali so vrečo in si nabasali kavo v žepe. Imeli so sicer večje načrte, toda voznika, ki so iu naro.ili, r,:stf prišla, ker verj^...j -aV- ala, da nekaj Nela Bertok zapustila svoj rojstni kraj pri Kopru in se preselila v Trst, kjer je dobila zatočišče v begunskem taborišču pri Orehu, zaposlitev pa kot hišna pomočnica pri družini Gambino v Ulici Mac-chiavelli 12. Včeraj pa je Nela sedela na zatožni klopi, ker je bila obtožena, da je ukradla svoji gospodinji zlatnino in druge dragocene predmete v skupni vrednosti 240 tisoč lir. Ana Morgan por. Gambino, ki je po rodu tudi it Kopra, je novembra 1956 prijavila policiji, da ji je nekdo ukradel zlatnino in druge dragocene predmete, ki jih je imela v spalnici. Ker je močno sumila, da je stvari odnesla njena hišna pomočnica, je policija že istega dne zaslišala Nelo Bertok, ki je skraja zanikala vsako krivdo. Sele nekaj dni pozneje je Nela priznala krivdo in pojasnila, da je predmete zastavila v zastavljalnici za 60.000 lir. A-genti policije so se takoj informirali v zastavljalnici in ugotovili, da je Bertokova zares oddala te predmete pod imenom Crevatin za 60 000 lir. Nela si je nato takoj sposodila 60.000 lir in jih vrnila za plačilo police, oziroma vrnitev vsote, ki jo je dobila za zastavljene predmete. To pa je ni rešilo in so jo prijavili sodišču zaradi tatvine. Sodišče jo je včeraj obsodilo na 3 mesece zapora in 3000 lir globe * * # Na rodisču se je moral vče- do De Pol iz Ul. Doda 15, ki 1620 g grških cigaret. Sodišče je bil obtožen, da je 28. sep-. ga je obsodilo na 61.500 lir tembra predlanskim vdrl v globe. stanovanje 57-letne Aide Blan-dina por. Furlani iz Ul. del Veltro 28 in pri tem razbil šipe vežnih vrat ter pokvaril ključavnico. Pogojno je bil obsojen na 8 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Furlanova je omenjenega dne poklicala karabinjerje, ki so vročekrvnega fanta odpeljali najprej v bolnišnico, kjer se je moral zdraviti skoraj dva tedna, in nato ga prijavili sodišču. Edoardo se je opravičeval, da ga je Furlanijeva vabila v hišo, ko si je ranil roko, potem ko je razbil šipo. Prej je krožil okrog hiše, da bi se srečal z njeno 19-letno hčerko Rozo. Slabe volje je bil, ker ni prišla na dogovorjeni sestanek. Z Rozo sta hodila skupaj dve leti, ne da bi mati o tem kaj vedela. Nekega dne sta se skregala in mu je dekle povedalo, da ga bo zapustilo. Dan prej, t. j. 27. septembra, je skrivaj prišel v njeno stanovanje skozi okno. Hotel je, da bi se dogovorila za sestanek. Roza mu je dejala, tako pravi Edoardo, naj se vrne naslednjega dne. In res, fant se je vrnil, dekleta ni bilo, pa je razbil šipo, pokvaril ključavnico, končal v bolnišnico in nazadnje še na zatožno klop. * * * Financarji so nekega dne lani ustavili Certettija ob vhodu v prosto luko in dobili pri njem grške cigarete. Certetti je dejal, da jih je kupil na nekem grškem parniku, da bi jih podaril svojemu bratu, ki se zdravi v zdravilišču za TBC. * * * Zaradi 6 škatlic cigaret Je bil na zatožni klopi in je bil obsojen na 20,400 lir gobe 47-letni Mario Tomadin iz Ul. Montello 19. Tomadin, ki je pomorščak, se je vračal s parnika «Marco Polo* domov, vseprisotni financarji , a so ga na cesti ustavili, pregledali in prijavili sodišču. * * * Zaradi 12 paketov jugoslovanskih cigaret pa je sodišče obsodilo 55detno Giovanno Žele iz Ul. Bernini 6 na 20.400 lir globe. 2enska se je vračala z izleta v Jugoslavijo, na Opčinah pa so jo pregledali in nato prijavili sodišču. #»—— Nova ladja na progi Jadran-Grčija Beneška pomorska družba «Adriatica» bo postavila na Na sodišču so bile spet na' svojo redno progo ob jadran-vrsti razprave zaradi tihotap- ski obali do Grčije novo murv; inozemskih cigaret Tako torno okoli 3.000-tonsko ladjo, se je m ral ''' letni Mirko Cer- Ladja bo sprejela okoli 200 tetti iz Ul. Navali zagovarjati, potnikov in bo njeno matič raj zagovarjati 21-letni Edoar-tker je bil obtožen tihotapstva I no pristanišče verjetno Trst. mene barve z znakom «Ts R», bodo pritrdili živali na uho, tako da bodo v tej akciji dejansko tudi registrirali vso goved na našem področju in s tem ustvarili možnost za u-stvaritev anagrafsko-sanitar-nega registra goveje živine na Tržaškem, ki šteje skupaj približno 4000 glav. Akcija za pregled živine se bo zaključila meseca junija in od takrat naprej ne bo več bojazni, da bi živinorejec na našem področju lahko kupil bolno žival. Ce se bo odločil za nakup živali, ki bo recimo označena v registru s številko «Ts R 00894», mu ne bo treba drugega, kot stopiti na kmetijsko nadzorništvo, kjer mu bodo takoj lahko povedali, če je žival zdrava ali ne. Registrirane bodo namreč vse živali, ne glede na to ali so zdrave ali bolne. Veterinarji, ki bodo živalim odvzemali kri za ugotavljanje morebitne obolelosti za brucelozo, bodo to delo opravljali brezplačno. Toda živinorej ci lahko to priložnost izkoristijo tudi za pregied, če je žival bolna za jetiko ali ne. Ponekod so zadnji tovrstni pregled izvršili že pred štirimi leti (v drugih pokrajinah je pregled obvezen vsako leto), tako da se je zdravstveno stanje živine v tem času lahko marsikje spremenilo Sedaj je torej edinstvena priložnost za ugotovitev obolelosti za jetiko in zato priporočamo vsem živinorejcem, da to zahtevajo, zlasti še, ker je tudi ta pregled brezplačen. Na osnovi zakona o Izboljšanju zdravja goveje živine bodo živinorejci, ki nameravajo izločiti bolno živino, deležni posebnega državnega prispevka. V tem primeru se lahko poslužijo dveh načinov: Ce žival zakoljejo, dobiio 20.000 lir prispevka, in sicer kot »nagrado za zakol«, če pa bolno žival zamenjajo oziro ma kupijo drugo, dobijo prispevek 70.000 lir. V zadnjem primeru pa mora žival izbra tl posebna komisija, tako da je zajamčena njena prava vrednost. Vse podrobnejše informacije so na razpolago na Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, kjer naj se živinorejci zglasijo, preden se odločijo za zakol ali zamenjavo bolne živine. Omenimo naj le še, da je treba zakol izvršiti v 60 dneh po ugotovitvi bolezni, kajti le v tem primeru ima živinorejec pravico do nagrade 20.000 lir. Omenjenih prispevkov so deležni živinorejci, katerih živina je obolela tako za jetiko kot za brucelozo. Največji porast so li pri nakupu novih PreV j0ci-sredstev (avtomobili, ® slPo kli, mopedi). Medtem ° imeli 1952. leta 209 laS jpflO prevoznih sredstev 03 $1 prebivalcev se je v 1®j ijlol to število več kot P? fjj|o na 1000 prebivalcev je 475.4 vozil. k id Osebni stroški za to ^ predstave so se v o .S zn"*’ nagleje večali, kakor državno povprečje; spl° rebi' vo potrošnje vsakega P $ valca naše pokrajine J „y leta 1957 nad državnim prečjem. ni11 Kino v CORSO. 17.00: «Pod stavami«, sledi o življenju Fausta rjel*’ VERDI. 16.30: Kino in v jP VITTOR1A. 17.00: «sla A ljenje«, M, Mastroia Ekberg. »ZaH1 CENTRALE. 17.00: ^ Atzekov«, J. Mac Cr« ■ ^ MODERNO. 17.00: «SK petih prstov«. DEŽURNA VEKAB^pojč Danes je čez dan 1Saet»e,‘ či odprta lekarna j6, Korzo Italija št, 4, tel- V nedeljo 3. »PT'%0' 16. uri bo na OPc,":aciJ’ Pikelc — koniemo ' )e, 71 talcev, ustrelj«0" ta 1944. U| Krajevni org*11'2;*# partizanov |nrtianceV politič. pregaN*^ ( MA 1*1 oatA*1*' , V— -- —'■* JJ|, BRUSIM! CAHLO, Trst.^d* * tisti 20, tel. 29041, - p,-.,, gospodinjske električa, AT^1(« te - hladilnike FIA»> pl»m(tr TIC in druge *na®„»L tudi v 24 obrokih. PJA opll je, kovinsko kuhinj* "KS* Maše^ Dr. Sanja bo odsotna od 7.4* 0 Neodvisna s°ciBl!m za izreka tov. DMjflL 0* > pokojnikovi soprb*1. .^i <1* sorocmikom ob b r jji p dragega očeta in m.fl]obll® Benčina svoje naj* zalje. V torek 29. t. «»■ ni la MARIJA PET ve»t bon|0 n0i Žalostno vest otroci in ostali s" jc t F' 31. tr Pogreb bo danes naV*1® 14.30 iz mrtvašnice * nišnice. V Četrtkova Uradnikova Anton P. Čehov m i-ega zel° lePega veče- klLrar° taJco lep sodni sed«; c Ivan Červjakov j v drugi vrsti parterji 'n skosi kukalo gle-te> £,°rneviljske zvono-Mmii1 iih in btl je nadll a sreeen. Toda ne-^nnnni'" V pravljicah mZkTat srečamo ta «ne-Prav ?*■,. Pisatelji imajo Jiennrf v}lenje je polno iz-ie nienl! N^ov obraz se so selma namrščil, oči je i- 'V01, zaprle, dihanje maknii ivi,l°' z očl ie od' in J kukalo, se nagnil korvM?**'' Kihnil je, ka-mur Kihati ni niko-Kihnil ur-kjer prepovedano, polidie muziki in šefi laim J Ponekod pa celo Cervjakavnikt Vsi kihajo, razblini se ni niti malo robcem ■ obrisal se je z jf, nnJ7], kot vzgojen člo-n? mJln °koli sebe: da svonm Z P0 naključju s til? Z ehanjem koga zmo-Tii, vjtl Pa se je vznemi-čeifc ki ■ ]e’ da si je star-0 Prm Je jedel pred njim rico skrbno z roka- in npIJsal Plešo in vrat starčku ■ ^godrnjal. V Poznnj J? Červjakov pre-kriinirv,, ?kega uradnika nu cim J’ ki je služil v či-^trstmaa generala v mi-tpSgL Za, Promet. p0lnislii % sem 9ah ~ je moj nrLčfrvmkov. — «Ni v*eno m mik- tuj je- Pa *eb0 a/1 Pr^etno. Treba seQfc°1,.-se P odkaš-1 nag; ~~ Ovr^J "a Un leno/ vaša prevzvi- i^lasa B^mulna^c:n ^ Pil gornjim delom nagnil bodilo /Jkropii sem vas. ~~ ^ie titcf t0 sluoaino- le7nik°5m e’ 0Prostite. Ver-h." Ah nisem hotel. Vstite ’Jeaite, prosim vas. JerviZll Poslušati! ] ’ Se np°,V se ie Taz0u-Začel J-710 nasmehnil ?^al je 9}edaH na oder. / Počutu °?a dobro se m S* 5 f M/čiti ^ je za- « je prih',-- d odmorom Brižalu, sto L0* vlni/j*771 in’ prema-rn 0škroni?°St’ zamomljal: ^svzvi/ fern vas, vaša ST0?- Oprostite... menu - nisem imel na- ?®*ttbu/uj- Jaz sem že v j* rekel Pa ZoPet o tem! ■!, sumeč°pniislil červjakov j ®- tflUf, Pogledal gene-4» a ml ■ PovorHi noče. P S/e Pojasniti, da /o je**, hotel... hTj1 ™ ZeTia sprejela Z/a, pa, ) se Brižalov «ni “stia ' nnVprej se je u-in’ Sotem pa, ko je «e" Toalep°mnla. ^ Jjraviči Jdl vseeno in t> J W,hi JJlakov «t/ J. e PO~ JP^aV n°bcIbL < kemu ' je tako m 6 o/ dencu ne h 79g / uničeval! Nai : Opišem $!m,eih večah k niemu . ^o ’ Parni, ne Premišljeval PtSmn P°ti domov. Oeneralu ni napisal. Tuhtal je in tuhtal, toda pisma nikakor ni mogel zmašiti. Konec je bil tak, da se je odločil in šel pojasnjevat tudi drugi dan. — Včeraj sem prišel in razburil vašo prevzvišenost — je izjecljal, ko je general uprl vanj vprašujoč pogled — ne zato, ker bi se posmehoval, kakor ste vi izvolili reči. Opravičeval sem se zato, ker sem vas pri kihanju poškropil... — Venil — je nenadoma zarjul general, ki je bil ves moder in se je tresel. — Kaj? — je vprašal še-petaje červjakov, ves sključen od groze — Ven!! — je ponovil general in zacepetal. V červjakovi notranjosti se je nekaj pretrgalo. Nič ni videl, nič ni slišal, u-maknil se je k vratom, stopil na ulico in šel opotekajoč se... Ko je prišel domov, se ni več zavedal, ne da bi se slekel, je legel na divan in... umrl. >=£=» — Inšoma ti francoski škofi prou ne morejo videt Hruščeva. — Ja, kej češ, Mihec, je zastran konkurence. — Ma prouzaprou. če be se ravnali po veri, be mogli gledat, de be se ga pr-kupli sez lebeznijo jen ses potrplenjem. m province našga škofa, za žepana kašnega kanonika, h Acegati spet kašnega, h policiji spet jen ... — Ma sej dosti be ne blo drgeče. Sej takuintaku vse komendirajo! Morbet be kej pršparali. ke be blo zastran tega mejn bu-Irokracije, zatu ke be šlo vse naglih. Ke Invece, ku je videt, nanka ne molejo neč zde j, prej ku an junejonar kej nardi, mo- zajn jen nanka nečejo provirat, de be ga spreobrneli. Zdej be jemeli tašen lep oka-žjon, de be mu kej dopovedali. Jen tudi če ne be ratalo, be jemeli vsaj čisto vest, de so provirali, kar se je dalo. Invece an re jet prej prašat škofa. Pole be nečko nared u. — E, taku je viš, sez našo demokracijo. Tudi dol u Afriki so se skazali forte demokratični sez tistimi zamurcami. So jeh žepan, ke je obanem tudi dehovnik, ga postrelali kar od kraja, brez diskriminaci- ni tou nanka videt — Ne: ni tou. Skof mu ni pestu. — Ben, mu niso pestili. Jen je nečko šou proč z mesta. Zatu, de mi ne bo treba ga pozdravet. Ma jest rečem: kej je tisti žepan kanonik al je kanonik žepan? Jen če je žepan, zakej ravna ku kanonik? Jen če je kakonik, kaku tu. de je žepan? Jen kej ukaže čez žepane francoska vlada al francoski škofi? Jen če je dehovnik, kej nima zadosti opravka sez dušami? — Ben uideš, de smo tle vselih na bul-šem. Tle pej vselih nimamo dehovnikov za žepane. Ja, ma me ni neč prou, ke sg je tle je. Ki toka, toka. — Kej češ, demokracija je forte lepa reč. Se da od nje lepu govort jen lepu poslušat. M a delat demokratično je pej druga reč. — E, ano so čakole, ano so fati. Ku denmo reč čakole od naše frderbane mladine. Kolko jeh je ke čekolirajo: naša mladina če, naša mladina les; jen kaku de je frderbana jen kaku jo jemajo forte radi! Ma mislejo pej: ses šmrkoucami se ne bom glihau, mi smo moži, orkotron, jen ta mladi so vsi šempjasti. — Pej kam mereš, Mihec? —■ Mer.em na tisti koncert^.ke so ga je- zvedlo od tistga francoskega kanonika. Zd“j meli u Auditorji: tisti štedenti od muzike ke so naši demokristjani jen Vatikan vi- ses Kranja pasano soboto. So Dli sami mla- dli, kaku je na Francoskem, se bojo mor- dj mulci ma so se pakazali forte pridni, bet tudi uanj ingoložirali jen bojo teli Smo vidli de bo marsikašen od njeh še naredet tudi tle taku. Bojo rekli: «kej bo- nekej pomenu u naši kulturi, kadar bo mo komendirali zmiri ukuli ovinkov jen zrasu. Ma ledi je blo forte malo. Namesto, naročali kadu bo precednik od komišjo- de be ta stari dali mladini kej koraže, ne na za filme, kadu bo minister jen kaku pride nanka zraven, zatu ke si misle: kej nej delajo. Denmo na vse komande kar bom šou gledat jen poslušat mularijo, dehovnike, pej ne bo treba tolko naro- — Mihec, dejmo nehat! Ce ne bojo re- čat!» Jn znajo naredet za precednika od kli, de tudi midva j e mamo dosti čakol. N ■ ——1 '■■■'■ ■■ — ■■ ■' ■' Igra in igrača Založba «Obzorja» v Mariboru s svojo zbirko »Knjižnica za starše« orje ledino. Vsi vemo, kako potrebna so nam dela v zvezi z vzgojo otrok, toda vsi se tudi zavedamo, kako težko je tala dela napisati Založba »Obzorja« po svojih močeh podpira ta prizadevanja in izdaja ta dela, čeprav morda to ne sodi strogo v okvir njenega poslanstva. Veliko zanimanje za ta dela pa je založbi lahko v zadoščenje. V okviru te zbirke je zdaj izšla knjiga dr. Nika Kureta o igri in igračah otroka v predšolski in šolski dobi. Ta okusno opremljena knjiga, polna številnih podob najrazličnejših igrač, je namenjena staršem in vzgojiteljem. Predstavlja pa sistematičen in praktičen prikaz otroških iger in igrač, prikaz, ki bo_ v orientacijo in pomoč staršem in vzgojiteljem. Knjiga ima dva dela, kot to pove že naslov. V prvem delu,, posvečenem igri, razpravlja avtor o življenjski nujnosti igre, o njenih zakonitostih ter tudi razčlenjuje posamezne igre. Pri tem ugotavlja, kakšne so te igre in kakšne pogoje zahtevajo. Ta del Kuretove knjige predstavlja znanstveni poskus obdelave te snovi, ki je pri nas prav gotovo pionirski. Illlllllll III lllllllllllll lili || illiliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiii,! ||||||,||||||||||||||||||||||||||||||| |||||,| ,«111,1,111111, ,||||||||,||M |||,| iiiiiii,! ||||||||||||||||||||||||||||,|||||||,|||t,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllf lili Ponovna polemika v zvezi s starim načrtom Namesto predora-ogrom čez 33 km Rokovske Gradnja mostu bi stala 3 milijarde novih frankov in bi terjala ogromne količine jekla Načrt predora pod Rokav-skim prelivom, ki naj bi povezal Francijo z Veliko Britanijo, je postal ponovno pereč. Z njim v zvezi so se bolj kot kdaj koli prej vnele polemike med zagovorniki predora, po katerem naj bi stekla samo železniška proga, in med onimi, ki hočejo naj bi predor bil določen tudi za avtomobilski promet. V Londonu krožijo vesti, po katerih naj bi 6b prihodnjem obisku generala de Gaulla Veliki Britaniji objavili začetek gradnje predora pod Rokav- skim prelivom in sicer izključno za železniški promet. V Parizu pa je celo francoska vlada poluradno vsa! dala vedeti, da ni bila doslej o tem načrtu obveščena in da, potemtakem, ni še nič dokončnega. Na neki tiskovni konferenci, ki je bila pred kratkim v Parizu, se |e predsednik Zveze za ceste v Franciji Geor-ges Gallienne odločno postani ‘drčlr predoru, ki bi bii 'namenjen samo železnici »Povezana med Anglijo in celino je nujnost — je rekel. — Ven- dar je treba načrte še poglobiti in proučiti vse možnosti, preden bi se tako v Parizu kot v Londonu odločili za delo, ki se ne da več popravljati.« Gallienne je mnenja, da je treba proučit: vse možnosti, vse rešitve, ki bi omogočile čim hitrejši in varnejši promet čez Rokavski preliv in to, seveda, preden bi začeli z velikimi deli, še celo preden bi sT zainteresirani krogi zagotovili ustrezna posojila. Predstavniki francoske Zveze za ceste pravijo: »Smatra- Faruk in njegova tretja žena? i Irma Capece Minutolo, hčerka napoletanskega izposojevalca avtomobilov, ki je že 7 let zvesta spremljevalka egiptovskega begunskega kralja Faruka, bo verjetno še ta mesec postala njegova tretja zena /bif/iV in televiziji/ Četrtek« 31. uiurca 19tt0 Radio Trst A 16.00 Ritmi in. pesmi; 16.30 In- Glasba G. F »ureja; golič: »Vrnitev izseljenca« 16.50 C/mu,«!/« 7 10 nurama »lasba in kole- Milhau<1; »Pomladanski koncer- J10 ve RIJ a tno»; 17.00 Orkestra Greger in 8 05 VelHu orkestri? 8 35 Ne- dar- 11.30 Drobiž od vsepovsod; “ 1 8 05 Ve"K1 orkesiri; 8 35 iNe- n 10 Za v sako car nekaj 1245 Cahanas, 17.30 Operne sklad- kaj opernih uvertur; 8.55 Ha-v lem kuhure 13.55 Orke- ^ 18 00 Pre."os 19.00 Za- ^la: Prežihov Vorane; «er,VaUsneW;e’ 13So* I?« ^ , ‘L Celj^ ne pesmi In pevci; 17.30 Pe- RL' 2215 Kvintet Johnson, Nacionalni program sem in ples; 18.00 F. Orožen: 22 35 GIasba za lahk0 noi- Življenje Babiloncev in Asircev; 18.10 Violnist Mario Sirnim in pianist Ennio Silvestri; 11.00 Radijska šola: »Antena*; 18.15 Slovenski vokalni ansam- 11.35 Glasbeno življenje v A- bll; 19.00 M. Pavlin: »Spreho- meriki; 12.10 Pojo Guareschi, di po tržaških muzejih«; 19.30 Rondinella, duo Fasano; 13.00 Pestra glasba; 20,00 Šport, na- do 13.30 Angelini in njegov or- to Citanje večernega sporeda; kester; 15.55 Napoved vremena 20.30 Glasovi, kitare In ritmi; za ribiče; 16.00 »Zveplenke«, 21.00 Obletnica tedna; 21.15 oddaja za mladino; 16.30 Sliči- Orkester Tržaške filharmonije ce Iz Francije; 16.45 »Vscmir- p. v. Franca Caracciola, sode- skl potniki«, III. oddaja; 17.40 luje pianist Niklta Magalov; Vsakovrstne zanimivosti; 18.30 21.50 »Stanko Vuk in njegova P, Pasquini «Kako žive živali«, knjiga »Zemlja na zahodu«;. A. Chlari: »Manzonijeva dela«; 22.40 Sestanek z Edmundom » Rosom; 23.00 Dixieland ansam- //. program bli 23.30 Glasba za lahko noč. 9i0o Jutranje vesti; 10.00 lz- _ berite si pesem ljubezni; 11.00 IrSt Glasba za vas, ki delate; 11.30 Sest glasov in osem instru-12 40 Dogodek tedna; 14.15 mantov; 13.45 »Severnica« — Kot juke-box; 14.45 Zafred za mo da se ustvari podlag* v,«|i širšo enotno sodelova J ja žena ter da se o*’1**!!«*** dot1’" p javnemu mnenju Pw « u ženska vprašanja dMJ^ fC sedanj« bo nadalj« nudJjn> t liko, da se dokaže. ” nujno tudi prizadevam j» da se dozeže razor0 ^ & ohrani mir, od kater«8» iJ visen v«s napredek človeštva sploh Skupščina tržaških špediterjev les za fadjedelstvo a. d. — 5; vezane plošč« a. d. — 5; Včeraj je bila skupščina tr-leseni krajniki a. d. — 6;! žaških špediterjev, na kateri furnir a. d, Finančna uprava zahteva plačeval* I6E na fakture tranzitnega pron#e - 50; vinograd-1 so ponovno izvolili za pred-niški količki a. d. — 10; lesno sednika Riccarda Gropaiza. oglje a. d. — 30; obrtniški iz- Na skupščini so špediterji delki; značilni za to območ- razpravljali o perečih vpra- j« a. d. — 60; soljena čreva šanjih, ki zanimajo tržaško a. d. — 6; zdravilna zelišča pristanišče in s tem tudi delo a, d. — 5; kovinska pločevi- njih kategorije. Govora je bi- na a. d. — 15; cement a. d. lo o okrepitvi rednih pomor- on. amaIto im n 1_! «_ ___ * Zla. . 1 __ - 1 1 -L 20; opeka in strešniki a. d. — 25; kraški kamen a. d. — 8; obdelane marmornate »kih zvez in rešitvi nekaterih pristaniških vprašanj. Razpravljali so tudi o pla- plošče a. 1. — 2; apno a. d. čevanju IGE na fakture tran-— 5; glina a. d. — 8; livarski1 žitnega blaga, saj je znano, da pesek a. d. — 10; zaboji a. d. so finančni organi zahtevali, — p. m.; premog (lignit) a. d. — p. m.; usnjena galanterija a. d. — p. m.; steklo in stekleni izdelki a. d. — p. m.; leseno pohištvo a. d. — p. m.; drobovina a. d. — p. m.; razno drugo blago — 400. Lista «B» — jugoslovanski uvoz po gorigkem regionalnem sporazumu (v milijo- 20; kartonski izdelki, papir, O'*1 l>r): razen časopisnega papirja —| agrumi, drugo sadje, zele- Lepota kraškega V torek zvečer je v knjižnici Pomorskega muzej a govoril starosta tržaških botanikov prof. Carlo Lona o »Lepoti kraškepa cvetja in o znanstvenih problemih kraškega rastlinstva«. Globoko in obenem poučno predavanj« kot ga v sklopu teh predavani le zlepa nismo slišali. Gospod profesor nas je ob krasnih barvnih slikah, ki so se druga za drugo vrstile pred nami na platnu, popeljal na tri sprehode po Krasu. Bili smo na kraškem travniku med Draico (Razklani hrib) in Trebčami; šli »mo po Napoleonovi poti z Opčin na Prosek, nato p« ob morju od Devina do Stivana. Na vsakem teh sprehodov smo videli drugačne cvetlice, drugačne rastlinske skupnosti. Pomudili smo st ob teh posameznih skupnostih. Zvedeli smo, da je k raško rastlinje skupek posameznih zastopnikov baltskega rastlinstva, srednjeevropskega, ilirskega, banatskega in sredozemskega. V ledeni dobi je bila naša dežela, naš Kras zatočišče, zavetje pred mrazom, ledom in ledeniki mnogim cvetlicam, ki so pribežale, se zatekle na naš Kras. Ostale so t« še pozneje, ko te je v njih domačiji podnebje omililo. V med-Udenih dobah te je rastlinstvo selilo iz kraja v kraj. Tudi i« te dobe so pri nas še ostanki cvetlic. Recimo, da so se balkanske-ilirske cvetlice selile iz Ilirije tudi proti zapadu, saj so nekatere prišle k nam, nekatere zašle do Soče, druge do Tilmenta, nekatere celo do Piave, celo do Gardskega jezera so se preselile nekatere s Balkana. Naš Kras meji na enem koncu na veliko severno italsko nižino, drugod sega prav do Alp, vsaj do alpskih predgorij in na enem koncu sili v morje. Umljivo, da se na raznih mejah poznajo vplivi sosedov. Govoril je gospod profesor še o gmajni. O svojevrstnih cvetlicah gmajne. Nato o kraškem gozdu. Drevo k raškega gozda je hrast, cer, praden, oplutnik, hrvatski hrast. Človek je iztrebil kraške gozdove. Vendar kjer je le mogoče raste hrastičje. Gospod profesor st ne strinja z onimi, ki trd«, da ni hrast kraški domačin, stov velikanov pri Colu. Vprašanje zakaj se je ohranil tam še prvotni gozd. Hrast je kraški domačin, globoko zakoreninjen in ne odstopa mesta nikomur, pa čeravno ni mestoma velikan, temveč živi la kot grmičje in čeravno silita med hraste črni gaber in jesen, ki ljubita mnogo sonca in ga hočeta za vsako ceno izpodriniti. Človek uničuje hraste, je uničil hrastove gozdove in hote ali nehote uničuje prekrasno krafko cvetje. Pogoji življenja slični našemu Krasu so ie marsikje na svetu, toda toliko lepote, vsa j v cvetju, se ni nakopičilo prav nikjer kot samo na nai«m Krasu. Učeni svet ve za to lepoto, učeni svet ceni to lepoto in letno je nešteto onih, ki prihajajo in so prihajali na Kras samo zaradi tega edinstvenega skupka — ki se mu pravi kraško rastlinstvo. Treba je čuvati te naše cvetke. Vsako leto jih je manj. Nevarnost je, da bo že v nekaj desetletjih mesto Krasa, čudovito obarvanega in opojno dehtečega, nad Trstom samo še kamenita puščava. da plačajo IGE tudi za vse faEture od spremembe oblasti nazaj. Razumljivo je, da bi kruto izvajanje zakona zelo škodilo spedic.jskim podjetjem, saj bi st številna znašla v kritičnem položaju, ker bi morala plačati milijonske zaostanka. Iz neuradnih virov se v tej zvezi čujejo vesti, da finančni organ, vztrajajo na svojem stališču in da zahtevajo plačevanje ne samo zaostalega IGE temveč vseh glob, ki naj bi z neplačevanjem nastale. Do teh zaostankov je prišlo, ker IGE za spedicijske u-aluge tujega blaga pod bivšo ZVU niso plačevali, medtem ko se plačuje ta davek tudi za tranzitne posle v vseh drugih italijanskih pristaniščih. marveč da so ga ljudje zanesli Kaj bo, je odvisno samo od na Kras. Pokazal nam je čudo- nas. viti hrastov gaj, stoletnik hr«-l o. e. Ta zahteva oblasti pa je v primeru tržaškega pristanišča nelogična, ker v konkurenčnih pristaniščih za spedicijske usluge n« plačujejo davka na poslovni promet in bi torej bilo tržaško pristanišč« z u-veljavitvijo davka ponovno o-škodovano. Zlasti pa je nelogično, da se zahteva plača-nje davka za nazaj, to je za razdobje, ko finančni organi plačevanja tega davka niso sploh zahtevali. Se huje pa bi seveda bilo, če bodo zahtevali, da se za zaostali davek plačajo celo visoke globe. Priznanje tržaškemu fizikalnemu inštitutu Tržaškemu fizikalnemu inštitutu so poverili proučevanje nekaterih prvih rezultatov, ki jih je dosegel pospeševalec del. cev v 2enevi. Ta pospeševalec je največji na svetu in je pričel delovati v zadnjih mesecih preteklega leta. Z njim je uspelo pospešiti delce z veliko e-nergijo in tako ustvariti tudi | antiprotone. Nove delce foto- mi zahodnoevropski!11* jVt*® mi in je edinstven ^vt\es grafirajo s posebnimi fotograf, skimi aparati in fotografije morajo posebej proučiti. To proučevanje so poverili trem univerzam: v Pisi, Cambridgeu v Angliji in tržaški univerzi. Ženevski pospeševalec co zgradili s sodelovanjem med vse- saj podobna P05P _•» ^i ZDA in SZ šele Meri omeniene tri.niioK Med omenjene bodo razdelili okoli, ' grafi j. S preučevan je» , se bodo ukvarjali! P v>»i lio Brautti, dr. Cher* dr. Ce6chia. VOZNI H ED VLAKOV ODHODI OJO B Opčine • Ljubljana -Beograd Reka 3.50 P Videm - Trbiž 5.16 P Videm 5.32 P Opčin« 5.40 P Portogruaro 6.12 R Benetke - Bologna -Milan • Turin 6.20 B Videm . Trbiž 6.30 P Videm 6.55 B Benetke ■ Rim * Milan - Turin 7.00 P Opčine 7.15 P Tržič (razen nedelj) 7.40 B Videm - Trbi| Du- naj • Hamburg 8.39 B Opčine • Ljubljana 8.47 R Benetk« Rim 9.45 P Videm • Trbiž 10.18 B Benetke • Milan -Pariz 10.30 P Portogruaro 12.20 B Videm 12.32 P Videm 12.53 R Benetke 13.80 P Benetk« 13.38 P Opčine 13.50 B Videm • Calais« (ob sobotah od 27. juni- ja do 12. septembra) P VI 14.25 P Videm 15.08 B Benetke - Milan • Pariz • Calais 16.10 B Opčine • Ljubljana -Beograd • Atene • I-stanbul • Reka 16.17 P Videm 16.45 B Benetke Bari 17.00 P Portogruaro 17.38 P Videm 17.55 P Opčine • Ljubljana 18.35 R Benetke 18.40 P Portogruaro 19.24 P Cervtgnano 19.45 B Videm - Trbiž - Dunaj - Muenchen 20.06 P Opčine 20.20 P Vidi dem 21.45 P Videm 22.13 B Benetke - Milan • Turin - Genova - Venti-miglia • Marseille . Rim PKIHOOI 0.10 B Videm <°*> f/V od 28. JuBtJ* septembra) 1.06 B Videm ».gr**1 5.45 B Beograd • ® Ljubljana Opčine 6.23 P Cervignan« 7.04 P Opčin« Vide 7.15 P Videm 7.32 P Portogruaro 7.45 B Turin • **‘J8P 8.06 P Videm 8.33 B Videm v«"*« 9.15 B Mar.eill«»p0V« - $ rin ■ Mil*0 netke , 9.25 P Videm po«" B 11.89 P Ljub.jan« j # 11.46 P Trbiž • v'° ar 11 54 R Benetk« - 13.25 B Bari • . netke 14.05 B Istanbul . iU8«* Beograd 'm-žU1® R,,|t* ',n # 14.54 P Portogruaro . 15.07 B Calais • P” len B«n* 15.29 P Videm 16.55 P Videm 17.02 B Benetke 17.28 P Opčin« „l(J«|li«|j> 17.55 B Trbiž • V'„ f ! 18.12 P Tržič (r***o»o«1' 18.37 R Bologna p 18.57 P Portogruaro ^ 19.41 P Videm 19.50 B Pariz ■ netke 20.01 B Ljubljana Otl !tP' 21.06 P Videm Mj„n 21.15 R Turin . Benetk« 21.43 P Opčine . 22.28 P Benetke pu®' 22.40 B Hamburg jftn Trbiž • L (UP ' 23.40 B Turin - . Benetk« B brzi — P potniški “ R rapido S! S <1 *i’ i O '• '*••!;' •»•V'-'».f-/.;W.5* fc' 1 onska-velifea tovarna Enobarvna alkimija ^ *e ie posebn° w ■ an°anonemške Luft- ,4rtii0 na tokijsk°ie- K(. , ln vložilo visoke go- Po rtr!lnC*er dr> Adenauer je £**» in izčrpnem ob- m ^ Pr>šel v goste lo jonsko. _ Spreraljali brenta *Unan>* minister von ittokn„„°’ ,Vrsta Sospodarskih Ka] K °V' in srn. tirni as*50 'zarpni in inten-t0 ZDa „!naUerievi turneji tnjniii . e®n'i politično po- C, °b*k na Ja- libjt, k blI° Prezgodaj u-iujej0 °mentatorji napove-toške H * b° 2 državniki o-iij 0 'Zele Omenjal gledi-bodo J?**1 Problemih, ki •vrha* 1S * n® dnevni red PoivetiiSICer Pa’ da <znati, «da Ja-!!‘iska dr-aVzaprav ni čisto '* to faVa“’ Posebno še, 1'"lv|>ino ian° Primerjali s !tts,)ektiv n b’ uPoštevali VmV ° Sraer. ki to je razv°j Že nakazal. &a bj * * * '^'Pe da-Zl!meU Politiko do- 'iS*- > p- 6Sa r njene§a gospo-o ' »jen a2V°ia in struk-Nla v ,.ga gospodarstva. ve»3a , - dež i P0,itik0 d°- N silnice*’ ■’* treba po' , r*W nienega gospo-S nje,, a2Voia m struk-0,da v ga gospodarstva. Sko !,‘° pravilo za ^žav* 6 °ki kot Za dru- n PreviljU te otoške drža-V ladul«a dve kon- iti lia je , kV tudi tirevna: Prav S t0V'Sto' kar skriva v v« r.udna bogastva. ' dv. •“ -- H. Petin' . Površin: ^..(ob j 1 Veeja od Franka, lValstvU) 6nkrat večjem ^ ° *7 °dstneuma JaP°nska * iHe ^ , obdeloval-b.^ticik ne.kem' ko jo je kov Približno 60 od- O^ti fiQt0 ,mora JaPon-H, V‘P, g- odstotkov vseh *" Odstotkov želez-1 odstotkov žita ‘vin, i *”de iSn, tem ko je bil pred vojno poudarek na lahki industriji, je po vojni dobila prednost težka industrija. y splošnem, trikratnem povečanju proizvodnje, v primerjavi s predvojno, so različne panoge gospodarstva, oziroma industrije, različno zastopane. Medtem ko se je proizvodnja usnjarske industrije zmanjšala za pet odstotkov, sta kemična in papirna industrija poskočili za več kot 100 odstotkov nad predvojno raven, petrolejska industrija in industrija orodnih strojev pa celo za 300 odstotkov . .. Ne kaže pozabljati, da sta zadnji dve panogi (petrolej in orodni stroji) dosegli štirikrat višjo raven kot v času naj večjih naporov med vojno. Prav tako ne kaže pozabljati, da je prišla Japonska tiho, brez trušča, na prvo mesto v ladjedelništvu, da ima primat v proizvodnji elektronskih in farmacevtskih proizvodov kar zadeva kvaliteto, da je na petem mestu po proizvodnji in potrošnji električne energije itd. itd. Ustrezno tem spremembam so sledili premiki v socialni strukturi prebivalcev. Deset odstotkov vseh zaposlenih ljudi dela v tovarnah, ki o-majo več kot 500 delavcev; tistih, ki delajo v tovarnah z več kot sto delavci je 25 odstotkov, število tistih, ki zaslužijo od 40.000 do 50.000 jenov pa cenijo na 4 do 5 milijonov; le-ti čutijo, da so na socialni lestvici priviligi-rani in da so bližji zahodnoevropskemu delavcu kot pa tistim, Japoncem, ki se ubadajo z ročnim delom po družinskih in obrtniških delavnicah ali pa s kmetovanjem na skopi zemlji. Socialni premiki so v ozki povezanosti konkurenčnostjo japonskih proizvodov: čeprav so japonski proizvodi še neprimerno cenejši od enakih v zahodni Evropi ali A-meriki, pa se japonske cene, spričo zboljšanja življenjske ravni japonskega delavca, že gibljejo v smeri cen evropskih proizvodov, Japonska, tradicionalna dežela dumpin-ga in «ur na kilograme« pa se začenja pritoževali, da ji Japonska uvažati, predelovati in izvažati, če hoče, da se preživi. Njen uvoz je dosegel tri milijarde dolarjev, njen izvoz pa je za 100 milijonov manjši. Številka postane nekoliko bolj zgovorna, če ji dodamo drugo: vrednost japonske zunanje trgovine predstavlja 13 do 14 odstotkov japonskega nacionalnega dohodka. Ce primerjamo to razmerje s predvojnim, ko je japonska zunanja trgovina znašala 25 odstotkov to je četrtino vrednosti nacionalnega dohodka, nam to razmerje zgovorno kaže gibanje življenjske ravni na Japonskem. Spremembe v strukturi nacionalnega gospodarstva, ki smo jih omenili, se globoko odražajo tudi v strukturi japonske zunanje trgovine, bodisi v asortimanu, bodisi po partnerjih. Tri četrtine predvojnega izvoza je šlo v neindustrijske dežele (60 odstotkov v Azijo) in 65 odstotkov uvoza je prišlo iz neindustrijskih dežel (50 odstotkov iz Azije). V letu 1958 pa vidimo, da se je izbor partnerjev vsebinsko spremenil: le še 62 odstotkov izvoza odpade na nerazvite države (odstotek za azijske države se je zmanjšal skoraj za polovico, na 33 odstotkov), in le 52 odstotkov uvoza prihaja še iz nerazvitih držav (samo 22 odstotkov iz Azije, to je za 28 odstotkov manj). Medtem ko neindustrializi-rane države izgubljajo teren v japonski zunanji trgovini, pa narašča udeležba industrializiranih partnerjev; v izvozu od 25 odstotkov na skoraj 40 odstotkov, od tega 16 odstotkov na ZDA in 12 odstotkov na Evropo, v uvozu pa so industrializirane države zavzele polovico obsega, od tega ZDA 46 odstotkov . .. Navedene številke odkrivajo; da povojna Japonska s svojo ekonomijo ni zakoreninjena v Aziji; da država nenehno tudi relativno povečuje sodelovanje z visoko industrializiranimi deželami in predvsem, da so ZDA najbolj angažirani japonski partner, bodisi kot dobavitelj, bodisi kot kupec. Ta dejstva, posebno pa zadnje, ne- že konkurirajo tekstilni pro- fcdvomno odločilno vplivajo izvodi iz nekaterih azij kih iltudi na japonsko zunanjo po-držav... Uitiko in na njen položaj v Kot smo že omenili, mora | svetu. Doziranje struj za podtajnike Proces zaradi umora sindikalista Milijon ali zemljišča da ne bi nekoga izdal Odvetnik Maršala zavrača obtožbo, da bi bil kdaj kaj obljubljal pokojnemu Carnevaleju S. MARIA CAFUA VETE-RE, 30. — Danes se je nadaljevalo zaslišanje prič na procesu zaradi umora sindikalista Carnevaleja. Najprej je pričal Salvatore Esposito, ki je včeraj izjavil, da je med morilci Carnevaleja spoznal Tardibuona in Di Bella, torej dva od obtoženih. Danes je Esposito trdil, da je v Palermu prišel k njemu Salvatore Tardibuono (bratranec obtoženca) ter mu ponujal milijon lir ali pa enako vrednost v zemljišču, ako bi v svojih izjavah pri karabinjerjih ne obtoževal njegovega bratranca. Na vprašanje državnega tožilca je priča izjavila, da m hotela prej povedati te 0-kolnosti, ker si jo je pridržala, da jo pove šele na razpravi. Potem je pričal komisar javne varnosti Cnorio Cortese, nato pa odvetnik Maršala, ki je administrator pri princesi Notarbartolo. Med njegovim pričevanjem pa je prišlo do prerekanja med odvetniki in predsednik je raz- (Iz «Avanti!») niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiii 11 iiiiiiii 1111111 iiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim im m iiiiiiiini mi nuni m 1 m m m 11 lii iiiiii Ob robu ženevske konference za razorožitev Z mednarodno policijo namerava Švicar Babel V tej policiji naj bi bilo kakih milijon inšpektorjev z različnih področij: pravnega, političnega, atomskega itd. - Babel je svoj načrt predložil desetim delegacijam, ki se udeležujejo razorožitvene konference ŽENEVA, 30. — Kadar se razpravlja o miru v bodočnosti, Se vedno okrog takih konferenc pojavijo kake čudne o-sebnosti, prevzete plamtečega ognja, ki ga v njih poraja ka- 0 novo geslo, ki bi moralo ešiti človeštvo pred grozota- 1 vojne. In medtem ko na 1 10 . i«trehStV°S Jap°n- m Vn°’ bodisi N. Ptitle 8 82 miliionpv ka mi*ijonov za-\ S°di med naj- V ■ °dst0tke "»J- iaPonsk”a svetu- Kva-e1ehn ga Prebival-iVe‘oVl nara5'' \VlS0k'. 'ISC' p' IVetovn«, sca in s°-''4,,V's®ke J0 merilu med \ , “HdvL a kar gre za- *>4 j1 huj . d°bremu, de-Cemu obvezne- bHtPu0sledSt'?u’ ki ie 1» : a Neizprosne havSe°dCialna »Uje. ''Oci°naln 6 značil-:'26dtžaaneega Življenja V>a v *'etU. da mo. \ hoče ! ko *n trdo No,Y idjirtj prede' V* lih plien« su-S „>0, in * bi labko ku- S*k> traiT’ kaiti vsa* V' V*Č ko* "8jti del° Policijski komisar Smrtno zadet neki ustreljen mladenič Komisar je bil zaposlen pri znanstvenem odseku rimske kvesture in se je nahajal v domačem kraju na dopustu AGRIGENTO, 30. Ko se je policijski komisar dr. Aldo Toldoy zvečer v družbi žene vračal domov, se mu je nekdo približal od zadaj in začel vanj streljati. Funkcionar se je v krvi zgrudil ob krikih prestrašene žene. Neznanec pa je še naprej streljal X6>a S* miliion 'jn- t,V*1 dela*^ vellka v,V.' Zato . m ;. **> potiski ‘ddl glav' tudi gia-S d 'I vw Politike na- S vK;. Stikov 2 dru-S s«da' ni nakljufje, VHed4Zpnanii mi-" N V T°ltiu g°vinske 60^'ia • ' 'š h* -tud> JaPon- V, strm k>oia* b‘lo tak g0spodar- \ , °N °J po v°i- “*b- j U 1 0 3e znašala Citn* l939 proizvod-Aa a hacin ela l95B Nc ‘Ct8108 pr- io prehitela »i v J. Primerja- k|lS>«U) V948 pa V 4 Pa ’ ac|onal- ‘Sl” K” i 0ŽiValo tVo po '•iNe Z‘ie (pn 5am° veli-MZtta5a “Vebanje Pro- in zadel nekega mladeniča, ki je padel mrtev. Policijskega komisarja so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Za mladeniča, ki je bil študent, se je najprej mislilo, da ga je zaradi razburjenja zadela kap, ker na prvi pogled ni bilo videti ni- Oba enako stara kakih poškodb. Toda potem so ugotovili, da mu je krogla prestrelila roko ter šla nato skozi srce. Dr. Toldoy je bil prej poveljnik letečega oddelka pri kvesturi v Agrigentu, sedaj pa je bil zaposlen pri komisariatu znanstvene policije pri rimski kvesturi. V Agrigentu, ki je njegov rojstni kraj, se je nahajal le na krat kem dopustu. Atentatorju je uspelo, da je v paniki, ki je nastala po streljanju, izginil. Do napada je prišlo kmalu po 20. uri v neki slabo razsvetljeni ulici. Oblasti so takoj pričele preiskavo in mobilizirani so policija in karabinjerji, da bi čimprej zasledili zločinca. Do sedaj ni znano, zakaj je zlo-činec streljal na dr. Toldo ya. «»-------- Za 27 milijonov frančiškane ogoljufal V Reimsu je Hruščev pil šampanjec, ki je bil vsteklemcen I. 1894, 10 Je istega leta, kot se je 011 rodil. Hruscev je bil nad tem vinom zelo navdušen ANCONA, 30. — Frančiškani so sicer red, ki se ponašajo s svojim uboštvom. Toda to uboštvo ne bo kaj popolno, če je lahko neki 53 letni «komendator» Monastra iz Rima izvabil provincialu v Farconari Marittimi kar 27 mi lijonov s tem, da ga je preslepil s pripovedovanjem svojih odličnih zvezah z Vatikanom in raznimi ministrstvi. Denar naj bi bil za zidanje nekega hotela za romarje v Loreto. Toda Monastra je denar spravil v žep — zaradi kavcije, je dejal — in ni ga bilo več. Potem je vrnil od vsega komaj dva milijona. Sedaj bo pred sodiščem razprava. Miš obgrizla deklico PALERMO, 30. — Med spanjem je neko štiriletno deklico v Bagheriji ugriznila velika miš. Ko je deklica zakričala, so pritekli starši in jo odnesli v bolnišnico. Ozdravili jo bodo v nekaj dneh. Babel je švicarskih državljan, ki se obenem proglaša za »prvega državljana sveta« ter va vodjo mednarodne policije «Pax Interpol« ali »svetovnega sveta za ustanovitev stalne organizacije kriminalne policije za mednarodno varnost«. Ta ustanova nove vrste, zatrjuje Babel, ;je najboljše sredstvo za ohranitev miru na svetu in za preppečitev, da bi se kaka država pripravljala na vojno. Ni mednarodna policija, ki jo predvideva zahodni načrt, ne varnostno orožništvo, ki ga priporočajo Sovjeti, ne bi zadovoljevalo. Tako trdi Babel, ki dopoveduje obenem da ima gibanje, ki ga je on ustanovil, zelo točno nalogo, da sporoči vsem vladam na svetu priporočila o oporiščnih sistemov, ki jih že uporablja Interpol. Sile «Pax Interpol« bi morale znašati okrog milijona inšpektorjev, specializiranih na raznih področjih; pravnem, političnem, atomskem itd. V njihovo izključno pristojnost bi spadalo pregledovanje v tovarnah, raziskovalnih inštitutih, skladiščih itd. Ti inšpektorji bi morali imeti dovolj prostosti za delovanje po vseh deželah sveta, da bi lahko tako opravljali svojo nalogo. Seveda je Babel svoj načrt predložil tudi vsem desetim delegacijam na razorožitveni konferenci. Zaprosil jih je, naj njegov načrt vnesejo v dnevni red zasedanja. Po »naglici« v kateri si sledijo diskusije na konferenci, pa bi se moglo sklepati, da se delegacije doslej niso ukvarjale z Babelovi-mi načrti in nasveti. «»------- Lev med občinstvom v cirkusu Togni MILAN, 30. — Cirkus Togni je prispel v mestece Sa-rpnno in danes zvečer je bila predstava. Na koncu nastopa levov je ena teh živali, ki je že prej kazala znake vznemirjenosti, odpovedala pokorščino krotilcu ter se nenadoma z akrobatskim skokom povzpela čez ograjo ter padla na drugi strani med občinstvo. Seveda je med ljudmi nastala huda panika Mnogo žensk se je onesvestilo Cirkuško osebje Pa je vendar zver ukrotilo in jo spravilo nazaj v kletko. V gneči, ki nastala ob izhodih, se je tudi nekaj oseb potolklo, vendar brez hujših posledic. Incidenti v Rioneru POTENZA. 30. — Že 48 ur trajat v , Riomerc) in, Vulture splošna stavka iz proteeta pro. ti bližnji ustanovitvi pod-pre-fekture v Melfi. V stavki sode. lujejo vsi sektorji prebivalstva, politične stranke in sindikalne organizacije. Včeraj se je na tisoče ljudi zbralo na trgu, na katerem so župan i-n drugi govorniki poudarili, da se z ustanovitvijo omenjene podprefekture dela krivica Rioneru. Množica je odšla na postajo, kjer je postavila na tir hlode -dreves in dru. ge predmete, da prepreči odhod in prihod vlakov. Ko so začeli karabinjerji množico razganjati, je prišlo do spopadov, med ka-terimi je bilo tudi nekaj ranjenih. Demonstracije so se ponovile tudi -danes in med njimi so se slišali tudi streli, ko so zaceli varnostni organi demonstrante razganjati. Najmlajša odprava na GENOVA, 30. — Tu se je na ladjo tržaškega Lloyda «Victoria» vkrcala najmlajša ekspedicija, namenjena na Himalajo. V skupin; je pet Dunajčanov: 26-letni Stefan Wolfgang, 20-letni Mayr Gott-fried, 21-letni Marchant Die-ter, 26-letni Willy Raditsch-nig in 26-letni Staerker Guen-ther. Izkrcali se bodo v Karačiju ter se z vlakom odpeljali v Nagar. Od tu bodo s helikopterjem poleteli naravnost v izhodiščni tabor v višini 5000 m. Nameravajo zaključiti ekspedicijo do srede maja. pravo prekinil. Približno uro kasneje je Maršala nadaljeval svoje pričevanje. Rekel je, da ni nikoli ponujal denarja a-li zemljišč Carnevaleju, zato da bi opustil sindikalno delovanje. Tudi ga ni nikoli vabil na razgovore in ga sploh ni hotel sprejeti, ker je bil izzivalen. Maršala je govoril še o tem in onem ter omenil tudi mezdna gibanja kakor tudi simbolično zasedbo zemljišč po delavcih, ki jih je vodil Carnevale. «»------- Luigi Teodossi razstavlja v Beogradu BEOGRAD, 30. — V muzeju uporabnih umetnosti v Beogradu so danes odprli razstavo mladega italijanskega slikarja Luigija Teodossija. I-talijanski umetnik, ki dela letos kot jugoslovanski štipendist v mojstrskem ateljeju Krste Hegedušiča v Zagrebu, razstavlja 13 del iz ciklusa «Moja dežela«. Teodossi je imel do sedaj razstave v Italiji in Franciji, v kratkem bo razstavljal tudi na Poljskem in Češkoslovaškem. Pripravljal je atentat na Hruščeva? PARIZ, 30. — V pariških sodnih krogih so sporočili, da je v zaporu Sante zaprt neki moški, ki so ga aretirali takoj, ko je prišel v Pariz s kovčkom, v katerem je imel ročne bombe. Policija raziskuje, da ugotovi, ali je mislil napraviti atentat na Hruščeva. Aretirani je bivši poročnik Jean Jacques Delmas iz južne Francije. V četrtek so ga obtožili dejanj proti notranji varnosti države in kršitve določb o orožju. Pripominjajo, da je policija iz Montaubana, kjer je aretirani doma, obvestila pariško policijo, da je Delmas izjavil nekaterim o-sebam, da namerava napraviti atentat na Hruščeva. Baje so pri njem našli podrobne zapiske o nameravanem atentatu. je priletelo z nek TRIDENT, 30. — Neki nemški turist je korakal po snežišču na Siusiju, ko mu pade pred noge grozd balončkov, na katerih je bil privezan karton, ček, na katerem je pisalo, da je z njim mogoče dobiti zbirko vzorcev najboljših tipičnih vin pri organizatorjih vinske razstave, ki je bila te dni o-tvorjena v Triidentu. Ob otvoritvi so spustili v zrak tri take grozde balončkov. Prvega je torej dobil nemški turist in vi. no bo šlo v Wiirzburg. Pred festivalom v Londonu je bil Rascel v družbi drugih pevcev in pevk zelo dobre volje. Najbrž nt računal, da bo s svojo »Rom anticon šele osmi miMIMIMIIIMIIIIIIMIIIIINMIIIIIIIIIMMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllliiiillllUlllllllllllMlllllIlKMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII Divjaški umor nekega moškega in njegovega oseml TRAPANI, 30. — Ko se je v neki vasi kakih 20 km od Trapanija (ob cesti Trapani -Palermo) zvečer 55-letni Ni-colo Aiuto vračal s svojim 8-letnim vnukom domov, je padel v zasedo. Precej se je zakasnil na sedežu neposrednih obdelovalev. Na poti proti domu pa je nekdo začel nanj streljati z lovsko puško. Ves preluknjan od zadetkov se je zgrudil mrtev na tla. Toda • tudi osemletnega dečka, ki se je instinktivno pognal v grmovje, je zadelo nekaj strelov. Kmalu po prenosu v bolnišnico je tudi on umrl. na tekočem Iraku REGGIO CALABRIA, 30. — Neki mlad kmet je bil ubit dve drugi osebi pa ranjeni v pretepu med pripadniki dveh družin. Do pretepa je najbrž prišlo zaradi tega, ker oče nekega dekleta ni dovolil zaroke z mladim kmetom. Dekle se je potem zaročila z drugim. V pretepu je našel smrt prav nesojeni zaročenec. Iz zasede je bil pri Palmiju ustreljen kmečki mladenič, ko se je vračal domov. Blizu svojega stanovanja je bil ustreljen mlad trgovec. Ka- rabinjerji so prijeli njegovo ženo in neko drugo žensko, ki je najbrž njegova ljubimka. Včeraj pozno zvečer je neka ženska našla truplo nekega 55-letnega moškega, ki je bil ustreljen. Karabinjerji so dognali, da bi mogel biti morilec neki 27-letni mladenič, ki ga pa nikjer niso mogli najti. Danes popoldne pa so našli njegovo truplo. Tudi ta mladenič je bil ustreljen. Rene Clair častni predsednik beneškega festivala Včeraj dopoldne se je Rene Clair sestal z izrednim komisarjem be-nešKe Biennale Ponti-jem ter ravnateljem mednarodnega filmskega festivala Emiliom Lone-rom. V razgovoru je Rene Clair poudaril svoje prijateljstvo in zanimanje za beneški festival ter je sprejel vabilo Pontija in Lonera, da prevzame častno predsedstvo letošnjega XXI. filmskega festivala v Benetkah. Sinatra na bi stnel izbrali Maltza «Frank Sinatra je skušal podreti pregrajo, ki so jo nekateri odgovorni producenti postavili, da bi zaščitili ameriško občinstvo«. S temi besedami je vodja »American Legion« Martin B. Mc Kneally obsodil Sinatro, ker je dal napisati scenarij za svoj film «U-strelitev vojaka Slovika« Albertu Maltzu. Tega avtorja so hollywoodski producenti postavili v «črno knjigo«, ker ni hotel odgovarjati na vprašanja parlamentarne komisije za preiskavo pro-tiameriškega delovanja. Bil je nekaj časa zaprt, potem pa je odšel v Mehiko, kjer pa je potem še naprej pisal scenarije za Hollywood, le da jih je podpisoval s psevdonimom. Rubinstein častni meščan L’Aquile Slavnemu pianistu Ru-binsteinu zelo ugaja mesto L’Aquila. Ze večkrat je tam gostoval in v raznih intervjujih se je ponovno spdthmjal L’A-quile, češ da je tam najbolj pazljivo in najbolj dojemajoče občinsto na svetu. On je tudi to mesto označil kot »italijanski Salzburg« in s to oznako je sedaj L’Aqui-la poznana v mednarodnih glasbenih krogih. Po vsem tem se torej m ču. diti, če je včeraj dopoldne mestni župan objavil, da so podelili Ru-binsteinu častno meščanstvo L’Aquile. Milanska BB izzvala na dvoboj pariško BB Brigite Bardot je nedavno izjavila, da jo že kar utruja, kako jo stotine še nepomembnih i-gralk oponaša; med temi, je dejala, je tudi neka Vittoria Prada, ki ji pravijo milanska BB. Ta milanska BB se je seveda užalila in je takoj odposlala pravi BB telegram, s katerim jo poziva na dvoboj. Dvoboj bo po predlogu Prade v tem, da se obe predstavita mednarodnemu razsodišču, ki naj obe premeri in nato objavi, katera je imenitnejša. To naj bi se zgodilo za časa festivala v Cannesu. Prada si je že tudi izbrala sekundanta, ki bosta Maurizio Arena in Roger Vadim. Mogoče bo Jaccoudu le uspelo... Odvetnik Jaccoud iz Ženeve, ki je bil obsojen na sedem let zapora, ker ga je sodišče spoznalo krivega umora in poskusa umora, je prejšnjo noj zopet poskusil napraviti samomor. Iz rjuhe je spletel nekako vrv, da bi se o-besil, toda neki paznik je stvar videl in mu namero preprečil. Podoben poskus je napravil Jaccoud že prejšnji teden v jetnišnici v Bochuzu. Od tamkaj so ga prepeljali v bolnišnico v Ženevo in nekateri so domnevali, da je prav to hotel doseči s svojim poskusom samomora. Sedaj pa kaže, da je mogoče le mislil zares. Ce bo vztrajen, mu mogoče končno vendarle u-spe. 28. kolesarska dirka po Campaniji Dino Liviero najhitrejši na končnem cilju v Neaplju Z njim je privozila na cilj šestorica kolesarjev, medtem ko je imela glavnina skoraj 3’ zamude NEAPELJ 30. — Dino Liviero je danes zmagal na cilju 28. kolesarske dirke po Campaniji, katere se je udeležilo približno 150 tekmovalcev. Za Livierom so se plasirali s časom zmagovalca Nencini, Baffi, Battistini, Tinazzi in Ce-■tari. Prijetno sonce je bilo že visoko na nebu, ko so se udeleženci dirke zbrali na Trgu Plebiscito v Neaplju. Ob 9.45 je bil dan start za to razmeroma težko dirko, katere proga je šla po vseh petih pokrajinah v Campaniji. Kljub temu se nekateri ojunačijo in že 10 minut po startu. sprožijo prvi napad, ki jim prinese po 26 km vožnje 1’39” prednosti. Ti kolesarji so bili Bran-ca, Belli, Tinarello, Burigot-to in Gaggero. Po ravnini se cesta začne vzpenjati na Mon-tesarchio. Bežeča skupina je vozila s 50” prednosti pred glavnino, katero je vodil Belgijec Schroeders. Iznenada se je vreme poslabšalo. Dež je začel močiti kolesarje, ki so kljub temu vozili z nezmanjšano hitrostjo, medtem ko tudi poskusov bega ni manjkalo. Pri Tuffari se je beg prve skupine zaključil, ker jih je skupina 15 zasledovalcev dohitela. Glavnina, na čelu katere je bil Van Looy in kolesarji ekipe Faema, je vozila z 2’10” zamude. Pri Bene-ventu se zbere skupina 18 kolesarjev, ki gredo v borbo za razne nagrade letečih ciljev. Pri Castel del Lago ima prva skupina še vedno 2’10” prednosti pred Gismondijem in Brunijem ter 2’20” pred skupino desetih kolesarjev, med katerimi je tudi Impanis in končno 3’ do glavnine, ki jo še vedno vodi Van Looy. Zadnji dve skupini sta se ob vznožju «Passo della Serra* združili in sta skupno nadaljevali pot. Drugo gorsko nagrado na vrhu «Passo della Serra* si je zagotovil Vito Fa-vero. Ostali kolesarji so privozili na vrh z malenkostnimi zamudami. Pri spustu proti ravnini se zopet združijo vsi kolesarji, a pri Irpinu štirje kolesarji zapustijo glavnino z namenom, da si priborijo nagrado letečega cilja. Na cesti med Avellinom in Salernom je glavnina kom- paktna. Tik pred letečim ciljem nekateri močneje pritisnejo na pedale in Liviero si zagotovi nagrado. Po Salernu gredo kolesarji po cesti ob a-malfitanski obali, kjer je veliko število ovinkov. Zaradi tega se je tudi hitrost zmanjšala in skupina, ki je prej kompaktno vozila, se je začela daljšati. Ob vznožju Agerole so nekateri kolesarji morali zaostati in pustiti drugim pot, ki se je vila po strmih ovinkih. Na tej trdi vzpetini se je najbolj izkazal Cestari, ki je prvi privozil na vrh. Njemu so sledili Accordi, Liviero, Bassi, Impanis in drugi, katerih zamuda je bila kolikor toliko resna. Po cesti proti Castellamare so se kolesarji spustili s hitrostjo 70 km na uro. V začetku avtoceste (23 km od cilja) sta Cestari in Accordi vozila skupaj .medtem ko so jima sledili Liviero, Baffi in Impanis z zamudo 2’. Cestari, ki je spoznal, da ima možnost za zmago, je zapustil Accordija in si nabral 1’15” naskoka. Toda za njim so vozili poleg Accordija še Liviero, Baffi, Impanis, Battistini, Nencini in Tinazzi, ki so s skupnimi močmi močno zmanjšali razliko. 6 km od ciilja je moral Cestari kloniti: skupina zasledovalcev ga je dohitela in z njim nadaljevala pot proti Neaplju. Le Impanis je zaradi u-trujenosti zaostal. Skupina sedmih kolesarjev je skupaj privozila do vhoda «Arenac-ce», kjer je bil cilj: Liviero je bil najhitrejši in si je zagotovil zmago. Vrstni red na cilju v Neaplju je bil sledeč: 1. Liviero (Torpado) v 6 urah 52’44” s povprečno hitrost, jo 35,863 km, 2, Nencini, 3. Baf. fi, 4. Battistini, 5. Accordi, 6. Tinazzi, 7. Cestari, vsi s časom zmagovalca. 8. Fantini z zaostankom 2’58”, 9. Galeaz, 10. iiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiHitiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimmiiiimmiiMiiiiiiiimiiiiiiiimiifimiiii Priprave za kolesarsko dirko po Italiji TRST-CILJ ETAPE Včeraj je bil v Trstu organizator dirke Vincenzo Torriani, ki je proučil razna vprašanja z županom Včeraj je bil v našem mestu organizator kolesarske dirke po Italiji Vincenzo Torriani, ki je izjavil, da bo letos v Trstu po petih letih zopet cilj etape. Tomani je o raznih vprašanjih, ki so vezana s prihodom tolikega števila kolesarjev in spremstva v naše mesto, razpravljal z županom Franzilom, z občinskim odbornikom za šport Faraguno, z direktorjem in predsednikom pokrajinske turistične zveze ter s predstavniki CONI. Sicer še ni znano, če bo etapa v Trstu. To bomo izvedeli šele čez nekaj dni, ko bodo uradno objavili popoln spored dirke po Italiji. Torriani je prišel v Trst v glavnem, da prouči možnosti etapnega cilja. V popoldanskih urah je Torriani proučil tudi razna tehnična vprašanja prihoda kolesarjev v Trst. Vse kaže, da bo brazilski konzulat določil za etapnega zmagovalca posebno trofejo. » DISCIPLINSKI UKREPI 1.000.000 lir globe Palermu MILAN, 30. — Disciplinski odbor nogometne zveze je sklenil na zadnji seji izreči igralcem in društvom A in B nogometne lige sledeče kazni: Globe: 1.000.000 lir Palermu, 150.000 Fiorentini, 45.000 Bre-sci, 60 000 Veroni, 35.000 Sim-menthalu in 30.000 Reggiani. Odbor je sklenil kaznovati z dvodnevno prepovedjo igranja Sentimentija (Parma) in Bellonija (Simmenthal) z enodnevno pa Tresoldija (Benetke), Malavasija (Palermo) in Bonipertija (Juventus). Precejšnje število igralcev obeh prvenstev je bilo kaznovanih z globo, drugi pa z opominom ali z ukorom. Nadalje je odbor sklenil prepovedati delovanje do 15. aprila trenerju Reggiane Del Grossu. Zamboni. Sledijo Faliarini, Massignan, Brugnami, Metra, Casati, Impanis, Monti, Defi-lippis, Chiti, Bruni, Dante, Ke_ teleer, Padovan, Aru, Tosato, Azzini, Ronchini, Bettinelli, Christian, Vito Favero, Pelle-grini, Tinarello, De Bryne, Gi-smondi, Desmet, Gaggero, Piz. zoglio, Almaviva, Chiodini, Kercoven, Van Loy, Schroeders, Sabbatini, Bul, Brankart, Fontana, Bugdal, Coletto, Con-terno, Carlesi, Pintarelli, Ciam-pi, Barale, Bonariva, Ciolli, Maule, Retvig, Tomasini, Maz-zocco, Franceschietti, Assirelli, Benedetti, Luise, Falaschi, Bec. chi, Brandolin, Casoti, Coletti, Pellicciari itd. LAHKA ATLETIKA Priprave Italijanov za rimsko olimpiado RIM, 29. — Italijanska lahkoatletska zveza je sklenila povabiti na skupne treninge nekatere lahkoatlete in lahko-atletinje, ki bi prišle v poštev za sestavo olimpijske reprezentance. Trening ali bolje tehnični pregled posameznih atletov in atletinj bo v Formiji po sledečem sporedu: Od 28. marca do 5, aprila. Moški: Fecarotta Armando, Baldisserotto Valentino, Poli Emilio, Jegher Giorgio, Della Minola Giuseppe, Passalalpi G. Franco, Sardi Armando. Zenske: Leone Giuseppina, Bertoni Letizia, Mecocci Na-dia, Valenti Sandra, Musso Maria, Costa Danila, Bortoluz-zi Marinella, Tizzoni Piera, Bedini Caterina. Od 28. marca do 9. aprila: Masante Enrico, Lavelli Ri-no, Righi Edoardo, Perrone Francesco, Di Terlizzi Vito, Bisegma elemente, De Floren. tis Silvio, Assi Tommaso, Er-rico Giuseppe, Antomelli Franco. Od 28. marca do 12. aprila: Berruti Livio, Meconi Silvano, Lievore Carlo, Udini Silvano, Pamich Abdom, Dordoni Pino, Baraldi G. Franco, Tauro Rai-mondo, Boschini Ennio. KOŠARKA RIM, 30. — Italijanska košarkarska zveza je javila, da bo sodnik Elio Luglini iz Tržiča sodil srečanje za evropski pokal prvakov v košarki med petoricama Slovana Orbis iz Prage in ljubljanske 01ympie, ki je na sporedu 15. aprila v Pragi. Walter Giotto iz Rima pa bo sodil na turškem prvenstvu, ki bo trajal pet dni. * * k LJUBLJANA, 30. — Od 9. do 10. aprila bo v Ljubljani mednarodni turnir v košarki, katerega se bo udeležilo tudi moštvo Gire iz Bologne. Bolonjska ekipa bo odpotovala v Ljubljano z ojačanim moštvom. V soboto in nedeljo v Turinu in Milanu Plavalni dvoboj Fiat-Jadran V okviru dvoboja bo tudi prijateljska tekma v vaterpolu med jugoslovanskimi igralci iz Splita in italijansko juniorsko reprezentanco TURIN, 30. — V soboito bo v pokritem bazenu občinskega stadiona prvo moško in žensko plavalno srečanje za jadranski turnir. Prvo srečanje bo med ekipama CS Fiata in PK Jadrana iz Splita. S tem dvobojem hočejo nadaljevati tradicionalne turnirje med italijanskimi in jugoslovanskimi ekipami. V letošnjem letu se bosta tega jadranskega turnirja udeležili dve italijanski ekipi, t.j. CS Fiata in tržaška reprezentanca ter dve jugoslovanski, Jadran iz Splita in Primorje iz Sušaka. Letos bodo nastopila samo v plavalnih dvobojih, medtem ko je za prihodnje leto na sporedu tudi tekmovanje v vaterpolu. Dvoboj bo na visoki stopnji predvsem zaradi nastopajočih plavalcev. V italijanskih vrstah bodo nastopili številni državni reprezentanti in olimpijski kandidati, kot sta Pe-rondini in Lazzari, ki sta se v preteklih dneh vrnila iz Go-teborga, kjer js prvi zasedel v plavanju na 100 m prosto tretje mesto's časom 57”4, kar je letošnji najboljši rezultat. Nadalje bodo za italijanske barve nastopili italijanski prvak na 200 m prsno Masperi, Della Savia, ki je v juniorski kategoriji dosegel vse rekorde na raznih progah, Arlette Faidiga, ki je italijanska prvakinja na 100 m hrbtno in Giovanna Martinelli, Maria Podesta ter Azalea Ghersinich. Za Jugoslavijo pa bodo nastopili tudi nekateri državni reprezentanti. Nardelli in Pirc bosta tekmovala v plavanju na 100 m prosto, Rogušič in Jeger na 400 m prosto, Bari-šič in Cesar na 100 m hrbtno, Frank in Trumbič na 100 m prsno, Cambi in Pentič na 100 m metuljčka. V štafeti 4x100 Podpisi in karikature špmm® mmm * L .5 Ji: Našim čitateljem posredujemo pozdrave in lastnoročne podpise letošnjih junakov velike planiške skakalnice: Recknagla, Larsena, Pečarja in Kotlareka — kot tudi njihove karikature. Manjka karikatura Larsena, ki je karikaturist ni napravil. Verjetno zato ne, ker ni nihče pričakoval, da se bo Larsen v končni lestvici uvrstil na drugo mesto. Tuji skakalci, ki so pre tekli ponedeljek obiskali Po stojnsko jamo in se nekoliko pozabavali v Portorožu, so v domovih. Iz Slovenije so odnesli najlepše vtise, kar so nemalokrat jasno povedali. Zlasti so bili presenečeni nad izredno gostoljubnostjo, pozornostjo in dobro organizacijo. Le nečesa niso mogli razumeti: zakaj je bilo treba tako zgodaj vstati, da so prišli pravočasno do skakalnice, ko pa je pot od Bleda do Planice krajša od 50 km! Leta 1963 bo Planica spet v središču pozornosti. Spet se bodo postavljala vprašanja, ki jih bo treba hočeš nočeš rešiti. Med njimi tudi vprašanje ceste m z njim povezano vprašanje prometa. Kako lepo bi bilo, da bi to vprašanje odpadlo z dnevnega reda, pa čeprav se bo do takrat število motornih vozil v Sloveniji morda podvojilo. ČL glavnem že na svojih m prosto, Marasovič in Metlič Jugoslavijo Nardelli, Jeger, Pirc in Pentič. V 4x100 m mešano pa Barišič, Frank, Cambi in Nardelli. Med ženskami pa bodo nastopile Varga in Lukšič na 100 m prosto, Marosovič in Metlič na 100 m prsno, Pilič in Cipci na 100 m hrbtno ter Pilič in Lukšič na 100 m metuljčka. V okviru tega dvoboja, ki se bo začel v soboto v Turinu in se bo nadaljeval v nedeljo v Milanu, bo tudi tekma v vaterpolu med italijansko juniorsko reprezentanco, ki se pripravlja za mednarodni turnir, ki bo v Bruslju in ekipo Jadrana, ki je zasedla 1959. leta drugo mesto v jugoslovanskem prvenstvu. Dejstvo, da je v tej ekipi šest državnih reprezentantov, je že dokaz, da je moštvo dovolj nevarno. Italijani so poklicali na skupni trening, po katerem bodo sestavili juniorsko reprezentanco sledeče igralce: Alessandri-ni in Ravasini (Triestina), Ba-racchini (Andrea Doria), Lipo-lis (Nervi), Giraldi Morello in Lavoratori (Recco), Gualdi, Spinola, Vasallo, (Lazio), Guerrini in Placidi (Rim). Vsi ti igralci se bodo morali zglasiti 1. aprila v Turinu. * * * SPLIT, 30. — Danes je odpotovala v Italijo plavalna in vaterpolo ekipa splitskega Jadrana. Jadran bo 2. aprila igral v Turinu z ekipo Fiata. Nasled. njega 'dne pa prati reprezentanci Milana. Iz Milana bo ock potoval v Trst, kjer se bo 5. aprila srečal z reprezentanco Trsta. Tekme v Turinu in Trstu spadajo v okvir jugoslo-vansko-italijanske plavalne lige, ki je bila nedavno ustanovljena in v kateri poleg italijanskih iklubov in splitskega Jadrana sodelujejo tudi plaval, ci In vaterpolisti rešlkega Primorja. Odmevi Vecchiattovega poraza v Londonu «Žal tvoj nam je Vecchiato izgovor ne drži Po mnenju angleških časopisov bi Charnley vseeno premo\ evropskega prvaka LONDON, 30. — Angleški športni novinarji, ki so priso. stvovali dvoboju za naslov evropskega prvaka v lahki kategoriji med Italijanom Mariom Vecobiattom in Angležem Da. vejem Chamleyem, so si edini v trditvi, da bi Italijan vseeno podlegel Angležu. Bilo je samo vprašanje časa, trdijo mnogi, ki pripominjajo, da je bil »match* 4o prekinitve še vedno neodločen. Marsikdo tudi trdi, da je sodnik morda res slabo razumel Vecchiattov namig z roko. Ce bi odredil nadaljevanje dvoboja, bi se zmaga vseeno nasmejala Charn,leyu, katerega je bilo skoraj nemogoče ustaviti. BOKS Duilio Loi premagal Nervija RIM, 30. — Na nocojšnjem boksarskem mitingu je Tržačan Duilio Loi premagal Nervija iz Brescie po točkah v 10 rundah. Ostali rezultati so sledeči: Srednja kategorija: Paulon (Rim) - Della Corte (Termoli) po točlkah; petelinja kategorija Sinacori (Rim) - Milan (Be. netke) po točkah; težka kategorija: Biggiogero (Milan) je premagal De Persia iz Rima zaradi predaje v četrti rundi, Duquesine (Francija) - Amati (Rim) tehnični k. o. ALPINIZEM BEOGRAD, 30. — Skupina beograjskih alpinistov pripravlja vzpon na Ararat. Alpinisti so se dogovorili s skupino tur. ških alpinistov, da skupno sodelujejo v vzponu na najvišji vrh Ararata (5156 m), ki je na meji med Turčijo, Iranom in Sovjetsko zvezo. m* Mario Vecchiatto ||lllllllllllllllimillHllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIlHHIIIIIIIIIIIIimilllUllllllllllllHU V Madridu od 7. do 15. maja Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah Tekme bodo podnevi in tudi v večernih urah MADRID, 30. — Od 7. do 15. maja bo v Madridu svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah, za katero so že določili spored, ki bo kakor sledi: Sobota 7. maja: Anglija-Bel. gija, Španija . Nemčija, Portugalska - Italija; nedelja 8.: Egipt . Nemčija, Anglija . Holandska, Italija -Argentina, Španija . Francija, Portugalska - Belgija; ponedeljek 9.: Belgija . Ho- landska, Anglija-Nemčija, Por. tugalska . Egipt. Španija . Argentina, Italija - Francija; torek 10.: Belgija-Argentina, Italija . Egipt, Nemčija - Fran. Cija, Španija . Anglija, Portugalska . Holandska; sreda 11-: Belgija - Francija, Anglija . Egipt, Portugalska -Argentina, Špani ja-Holaodska, Italija . Nemčija; četrtek 12.; Egipt . Francija, Anglija - Argentina, Nemčija. Holandska, Portugalska . Fran. cija, Španija - Italija. Belgija . Egipt; petek 13.: Argentina . Nemčija, Holandska - Francija, Por. tugalska . Anglija, Španija -Egipt, Italija - Belgija; sobota 14.: Holandska . Argentina, Španija - Belgija, Por. tugalska . Nemčija, Egipt . Argentina, Španija - Belgija, Italija . Holandska; nedelja 15.: Argentina . Francija, Holandska . Egipt, Belgija - Nemčija, Italija . Anglija in Španija . Portugalska. TELOVADBA BERLIN, 30. — V okviru o-limpijskih priprav je bil dvoboj v telovadbi med ženskima vrstama CSR in Vzhodne Nem. čije. Zmagala je CSR s 554,45 : 553,95 točke. Presenečenje tega dvoboja je zmaga skoraj nežna. ne telovadkinje Festove nad Čehinjo Bosakovo, ki je druga na svetu. KAIRO, 30. — Jutri in pojutrišnjem bo v Kairu mednarodno srečanje v orodni telovadbi med reprezentancama Združene arabske republike in Jugoslavije. _«»----- Omladič koprski šahovski prvak Po treh mesecih se je Kopru zaključil šahovski turnir za letošnje prvenstvo mesta. Prvo mesto je osvojil O-mladič, ki je zbral 12 točk. Drugo in tretje mesto si delita Zavec in Kovač z 10 in pol točkami. Četrto in peto mesto sta si razdelila Habič in Ger-želj z 10 točkami. Slede Verk in Jevnikar 8 in pol, Cvitkovič 7, Jeruc in Svetina 5 itd. Presenetljiv uspeh je dosegel mladinec Kovač, ki deli drugo in tretje mesto. Razočaral pa je Gerželj, ki je bil nekaj časa med favoriti za prvo mesto. Res pa je tudi, da ga je proti koncu spremljala smola, saj je med drugim izgubil popolnoma dobljeno partijo z Zavcem. Vecchiatto St riti zaradi nepričako ^ i raza. ki ga, ko* *■* »f zaslužil. »Prisilili je j< Haii r»rr>tii moj'1 ^0 J . wj| f'" da ji proti moji - - . izjavil Videmčan, km ravnost obupan. -rundi drugič P**«1' ^ C koj dvignil, a ker tel nabrati moči, sodniku naj nadaiN^ (fi jem. Sodnik pa N ^ fi? mel moj nami«ji da zahtevam . P^.«^ it Vecchiatto je P( občutil samo PrV, jjeij ga je spravil » ^ ko drugi ga .n4 Charnley pa je v t#, javil, da bi Vecchiat^ bi se dvoboj aad*u dvoma taikoj sP'’.ifloiiia''‘/ tla. «Bil je P°P°%>»€ na ua. jih rokah*, je ^ i f. Res je, da saj . c^Z-S angleškega boksafl . - et dove na telesu -- ,j skega prvaka, * ; bil njegov Pko se j*,: Po drugem P*®5 L t#1 k i£ slanjal na vrven. J da je hil v stiskt jv, Škoda je, da sej^VL tako dramatično y lahko oba boksait vanju srečanja P :e P. borbenosti. CharnJ , gj ; rano r Lgm j po 6. rundi ran« , očesom, toda kij . pop . Anglež niti naj f.iH.-K? SV jana, ki je nogah, a je bil naPal J<>\ udarcih. Angleže^1 , se stopnjevali m večkrat udaril je PI obrazu, s čimer čil precejšnjo P levem očesu. _ S svoje strani sodnik De Backer . ,g ,i , pravil sem, 'kar vecch vala dolžnost. gp. . dvignil roko V, da se hoče Prf"tei rf. trditev, da i® nadaljujem s stetj® ma brez pomena* „ A Nekemu novh^^jiiai^' vprašal, če je „JiTa, j* / bo tolmačil pfa „. jOt _________________ **. fl/** Ji,* jedrnato od®SXtrdii ** \tr je bil dvoboj gta ločen, t. j., 43 ksarja vsak P° da STto*.? Čeprav P^VIm ečanje konca_^n srečanje «—.- .. no in dramat:ic^gjl lahko sodnuk -ni .. s o i0fk, vanje borbe, Pa sopisi _v gjayn^ reS se je Vecčhia^-^V da je takoj **. tief*tV. odločitev. vi, da je bil M ., t>" J V P-gtl vem delu J vi z Vecchiattomijtvi V ^ vinec. Po obraasopisj^ Zelo a%j .ndat tako ^ Evropa ima sj j«. tove teze pa ^elo 11,1 pripominja: Vecchiatto, ven vor ne drži.* uvropa si ruivi vaka. Charnley naslov, čeprav s epi. / 1...H tako neg „rv,, poraza. Sicer j®' da lahko BaUjaTVlr Vrat"‘ j^javU ds je ze j„ hoče dvoboj pr0W tovnega prvaka Ortizem. UMETNOj^>J NOGOMET BUDIMPEŠTA, 30. — Kvaii. fikacijska nogometna tekma za olimpijski turnir med Madžarsko in CSR bo 6. aprila v Brnu. RIM' 30- ors italijanska dr vat » je bila takoj P® v tovnem PrVf,nncoUv!^p(*S drsanju dirana To l&SKi nik med n arom- „ *^ racije Švicar racije aviv- del za neko n tn^e /[■ no afero te »P ceIt) v t berlinskim trg --v««1 ropskim P^Mek %c, mischu. Do«, vzbudil Pret„eniU U J škodile sportn« stopajočih. Tudi^i« Zeller noce z njo. več CIRIL KOSMAČ. nosom vkorakali v Trst. Gostitelji so v novih cj^ pM; in za belo pregrajeno mizo, ki je prepolna he r «>[ 4. mmmm mam — Ne bom pozabil, ne... — Izdavim in naglo zagazim po za-meteni stezi. Preden zavijem za skalo, se še enkrat ozrem. Noč je gosta in gosto sneži, pa vseeno jasno vidim, kako oče sloni ob borovem deblu in me gleda skozi zaveso poševno padajočih snežink. Nepremično stoji, nato pa prav počasi vzdigne roko in me začne odganjati: — Pojdi!... Pojdi!... 2 obema rokama sem sl pomel oči. Nato sem začel naglo tipali okrog sebe, češ kje imam sekiro, zakaj v dlaneh sem čutil mrzlo jeklo. Otipal sem toplo odejo. «šema!» sem se ozmerjal in pogledal po čumnati. Tišina. Samo Idrijca je šumela mimo hiše, toda šumela je prav tako gluho kakor prej, mesečina pa je pritajeno drsela skozi zamreženo okence kakor sneg skozi veje. Nehote sem se ozrl v vrata, češ tam stoji oče, v senci, za zaveso poševno padajočih luninih žarkov. Pa sem takoj stresel glavo, da ga res ne bi spet zagledal. «Ne, ni ga!» sem si odločno rekel. «Ni ga, čeprav sem ga videl še ta trenutek. Ta trenutek? Ali je res mogoče, da je bilo to pred petnajstimi leti, v tisti snežni januarski noči, ko sem bežal od doma? Takrat mi je bilo dvajset let, zdaj sem v petintridesetem!... Kako hitro teče čas! Petnajst let! In kaj je to? Samo daljši trenutek! Pa vendar, koliko je bilo v tem daljšem trenutku lakote in obupa! Dovolj in preveč! A le nisem umrl. Kaj še! Celo pozabil sem na lakoto in na obup in na druge tegobe vsakdanjih dni, zakaj vse to je naposled naso sivo morje, ki mora biti, 'da po njem lahko plovejo bele jadrnice naših radostnih trenutkov... O tem življenju, ki je vredno življenja, bi se zdaj pogovarjala z očetom ,če bi bil še živ, zakaj tudi on ni umrl ne za lakoto ne od obupa. Ubili so ga!...» Zadnje tri besede so me zgrabile kakor klešče in mi začele lomiti čeljusti. Jezno sem stisnil zobe in se prev ostro pokaral: »Petintrideset let si star! Ali ni že čas, da si mož in da ne razkazuješ svojih ran? In naposled, ali ni to sebičnost? Mar si ti edini, ki so mu ubili očeta? Nisi! V naši deželi skoraj ni strehe, ki pod njo v teh nočeh ne bi kaplja bridkosti kanila v časo šumečega praznika. Takšni so ljudski prazniki zmage. Padli jim dajejo ceno, kakor daje grenka kaplja vinu trpek, toda možat okus. In s takšnim okusom v duši smo praznovali! Zdaj živi počivamo. V snu nam solze izpirajo smeh, da bo veder in čist. Zunaj, v noči, pa Je razgrnjena naša domovina, vsa razdejana in požgana, z mesečino oblita in zato tudi mrtvemu mesecu podobna, ker je ostro razrezana na neenake, svetle in temne ploskve. Tiha je, a mrtva ni. Vsa je živo obljudena s tistimi, ki jih ni več —» «Nehaj! Nehaj!* me je nestrpno prekinila pamet, ki se večkrat posmehuje mojemu srcu. «Ne pridigaj! Ne uganjaj patetike! Veliki dogodki ne potrebujejo velikih besed! Spi!* Ubogljivo in celo z rahlim občutkom sramu sem zatisnil oči. A zaman. Vroča čustva so tako razgrela mojo domišljijo, da se je v jasnem prividu razgrnila pred mano nočna podoba slovenske dežele. In glej, videl sem, kako vstajajo armade ljudstva iz vseh krajev. Iz vasi gredo, iz mest in samot. Fantje, možje, dekleta. Žene, otroci, starci. Lačni so, bosi, goloroki. A vendar gredo v boj, gredo pogumno, trmasto, predrzno. Tisoče in tisoče izpitih, toda ponosnih obrazov se je hkrati pomikalo mimo mene ter s trdnim korakom korakalo v temo, v srelo in grom. Strmel sem v to pretresljivo in mogočno podobo, in sam ne vem, kdaj se je iz mojega spomina začela oglašati Tennysonova balada: Cannon to right of them, Cannon to left of them, Cannon in front of them Volley’d and thunder’d, ... na UCUJ iJicginjcuu U1UIU, a.1 JC ... S® H JS svetlega pribora, različnih kozarcev in cV® \ L Storm’d at with shot and shell, Boldly they rode and tvell, Jnto the jaws of Deoth, Into the mouth of Hell Rode the six hundred. When can their glory fade? Oh the wild charge they madel Ali the tvorld wonder’d. Honour the charge they made! Honour the Light Brigade, Noble s»x hundred. sveiiega prmora, razucnin Kozarcev m v kakor riba na suhem, gostje pa se v svojih , tijo kakor ribe v vodi in sedijo za mizo, k»K° v žrelo pekla. — Kdaj sploh lahko zbledi njih *,a^: s o » J so naskočili! Ves svet se je čudil. Cast naskoku, A" Cast Lahki brigadi, plemenitim leit sto! , „ k® Dachau, Buchenwald, Mauthausen — uničevalo .a taborišča med drugo svetovno vojno v Nemčiji- ) n