Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Dnes se torej snide na novo drž. zbor in predstavi se inu novo ministerstvo ter razvije načrt za svoje delovanje. Kako bode in kako dolgo bode to njegovo delovanje, kdo bi to vedel! — Zoper koalicijo treh večjili strank v drž. zboru se piše veliko in zadovoljnih je z njo le inalo ljudij, najbolj še ugaja liberalcem, najmanj pa konservativcem in slovanskiin ljudstvom. Kakor pa so sedaj naše razmere, kaže nam še najbolje, da počakamo na delovanje nove vlade; nismo torej ne za-njo, pa tudi še ne zoper njo. C e š k o.. Mladočeška slranka iina sedaj že tudi v Pragi precej moei in ni več župan Staročeh dr. Šolc, ampak nek Gregor, ki ugaja obeaia slrankami. Ne bode torej več dolgo, da pride tudi v Pragi mladočeška stranka na vrh in tedaj izgine staročeška stranka iz sveta. Ali bodo za češko Ijudstvo bolje tedaj ? Mi mu žplimo, toda npanja ni za to veliko, kajti mladočeška stranka se ne obnaša tako, da se prikupi višjim krogom na Dunaju, in dokler tega ni, bodo Nemci zmerom na boljšem. Štajarsko. Grof Aleksander Hartenau, svoje dni knez bolgarski, poslej pa general v naši vojski, je v soboto umrl in v ponedeljek so ga pokopali v Gradci z veliko slovesnostjo. Dva ministra in troje drž. poslaneev je bilo iz Bolgarije pri pogrebu. — Koga pokliče vlada za štaj. dež. glavarja na mesto grofa Wurmbrand? Največ upanja ima neki grof Edm. Attems za to, tedaj mož, ki nima pri slov. Ijudstvu nič zaupanja, ali kdo tudi v Gradcu praša za naše želje! K o r o š k o. Dne 5. novembra je imelo katol.-politično društvo sijajen shod v Št. .lakobu v Rožni dolmi. Liberalcem je to tako zamrzelo, da so pisali o »velikem pretepu« in ga zapisali kar na rovaš katol.polit. društva. Ni nam treba izreči, da je to gola laž, ki so je rodila iz slepe jeze nemškutarjev. — Gesta v Ilumberškem klancu požre občinam do 90.000 fl. in vendar ,je baron Mac Ne\vin, c. kr. okr. glavar v Celovcu, pri pravil občine, da so postavile dež. predsedniku, baron Scbmid-Zabierovvu še spomenik za-njo. Čemu je taka potrata! Kranjsko. Deželni predsednik, baron Hein je bil te dni na Dunaju in je poročal vladi o razmerah na Kranjskem. Kakor barona poznamo, njegovo poročilo ni bilo ugodno, ali žal, da je bilo resnično, kajti vedni prepir med slov. atrankama ne raore slov. ljudstvu biti v korist, pač pa mu je in bode slej ali prej v največjo škodo. — V Novem mestu dobijo mestno hranilnico in je želeti, da se je oklene slov. ljudstvo ter pusti »kranjsko hranilnico« v Ljubljani na miru. Le-ta je v rokah nemškutarjev, pa je sila bogata in podpira iz veeine le »nemška društva«. Primorsko. Po c. kr. sodnijah se ne morejo odločiti za slov. dopisovanje, ampak slov. stranke dobijo vselej le pisma laška ali nemška, slovenska pa so bela vrana. Pritožbe zoper to pa ne izdajo in ljudstvo jih sedaj že tudi opušča, ker vidi, da so brez uspeha. To je žalostno, pa resnično! — V Trstu sedaj povprašuje mestni uradnik une slov. stariše, ki so podpisali prošnjo za slov. šolo, so-li jo v resnici podpisali. Najbrž sili vlada na to, da mesto prošnji ustreže, ali mestni zastop išče sredstva, da se iz te sile izmuzne, ne da napravi slov. šolo. No slov. stariši mu ne dajo tega sredstva v roke ter vsi radi potrdijo svoj podpis na največjo nevoljo uradnika. Hrvaško. Ban Khuen - Hedervary spolni v decembru svoje deseto leto, kar stoji v tej službi. »Narodna stranka« mu pripravlja zato neko slovesnost in nje se naj vdeleži hrv. ljudstvo s tem, da pošlje svoje zastopnike k njej! — V Slavoniji je veliko nemških priseljencev in oni so ostali Nemci sredi Hrvatov ter se ne učijo hrvaščine, pač pa tirjajo, naj se hrv. kmetje učijo nemški. So pač Nemci! Ogersko. Minister za uk in bogočastje, grof Gzaky neki odstopi ter postane predsednik >hiše magnatov« t. j. gosposke hiše drž. zbora. Gosposka hiša je po svoji večini zoper »civilni zakon« in grof Gzaky misli, da je on mož za to, da jo izpreobrne ter pridobi za ta nesrečni »zakon«. — Ker dela madjarska vlada silo vsem drugim narodom, mislijo se ti zjediniti zoper madjarsko silo in daj Bog, da se to zgodi, dokler še ni prepozno. Vunanje države. Rim. Pri sv. očetu Leonu XIII. je bila v nedeljo ruska princesinja Katarina v slovesnem zaslišanju. Laški listi pa imajo zopet novico, da so sv. oče bolni in se je neki bati, da zdaj, zdaj umrejo. Kakor v drugih rečeh, tako pa je tudi v tej reči domišljija laških liberalcev večja, kakor resnica. Italija. Da je v italijaHskih državnih kasah tema, zna svet in zato je verjetno, da misli vlada znižati stroške, ali kje se dajo znižati tako, da bi kaj izdalo ? Največ bi zaleglo, ko bi se stroški znižali pri vojaštvu in res se govori, da vlada zmanjša stalno vojsko, ako dovolite v to Avstrija in Nemčija. Ker je Italija z njima v zvezi, mora se ona ozirati na njune želje. Francija. Državni zbor že ima svojega predsednika in sicer Periera, ki je dobil 333 glasov, njegov nasprotnik pa je dobil samo 108 glasov. Ce sodimo po tem glasovanju, je večina za vlado izdatna in bode delovanje vlade lahko, ker se ji ni bati, da jo ovira manjšina. Na drugi strani pa se zatrjuje, da še vlada nima zanesljive večine in to je brž verjetniše. Belgija. V Bruselju bili bi radi prihodnje leto imeli veliko razstavo, ali sedaj so se premislili ter so razstavo preložili na leto 1896. Anglija. Kolikor se more posneti iz angleških listov, nagiba se vlada v novem času na stran Rusije in da-si na kako zvezo ni misliti med tema državama, vendar je že to veliko, da si niste nasproti. V Aziji jima po navadi nič ne hodi vkupaj ter ste si ondi radi v prepirib. Nemčija. Katoliški prebivalci tožijo, dajihvlada prezira ter ne nastavlja niti višjih katol. sodnikov, niti drugih uradnikov. Vse višje službe so v rokah lutrovcev. Kako je pa pri nas vse drugače! — Socijalni demokratje so v saškem kraljestvu raočni in ne bode dolgo, pa bodo njih poslanci v drž. zboru že v večini. Rusija. Minister za zunanje zadeve, grof Giers, je toliko ozdravel, da začne zopet svoje delo. Ta je izkušen mož in ima zaupanje pri caru, a ne verjamemo, da gori za francosko republiko. — V sredozemskem morju kupi vlada otok Melos, da napravi na njem luko za svoje vojno brodovje. B o 1 g a r i j a. V sobranju, državnem zboru, se je razgovarjalo, bi-li ne kazalo, da se pripelje truplo raj. kneza Aleksandra v Bolgarijo ter ondi častno pokoplje. Do sklepa pa še niso prišli. Srbija. V tej državi je kralj še mlad in še nima let; vsled tega delajo njegovi ministri, kar je njim ljubo. Kakor je podoba, pa so sedaj jako zavozili. Zoper našo državo so delali, Rusije pa si niso zagotovili in je torej državiea v hudih stiskah, da hoče celo druge države klicati na pomaganje. Turčija. Odkar ima Rusija svoje vojno brodovje v sredozemskem morju, ima se sultan Abdul-Hamid v resnici bati hudih dnij. Celo lahko se mu zgodi, da stoji rusko brodovje pred njim, pred Carjim gradom ter mu reče: Sedaj z Bogom, turek, hajdi v Azijo! Nazaj te ni več treba. Grecija. Novo ministerstvo je preklicalo pogodbo, katero je napravilo prejšnje ministerstvo z judi zavoljo posojila. Bilo bi po tej pogodbi preveč ostalo v žepih judovskih bankirjev. A f r i k a. V Maroku so bile male bitke v unem tednu med domačo in španjsko vojsko. Zmage pa ni bilo na nobeni strani. A m e r i k a. Govorica se je raznesla po svetu, da je vodja ustaje, admiral Mello, vsklical unuka cesarja Pedro za cesarja v Braziliji. Tega pa ni storil in Dom Pedro — tako je ime tudi unuku — še je zmerom v Novem mestu pri Dunaju, v vojaškem učilišču. — Na obalih severne Amerike so imeli v unem tednu velike nevihte in je bilo vsled njih tudi precej škode. Tudi je nekaj ljudij prišlo v silni nevihti ob življenje.