Poštnina
pavšalirana.
i.	  —
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
$$8Y»
VI Ljubljani, 28. julija 1923.
Lelo III.
Glasilo p^Združenja slovenskih avtonomistov".
Izhaja vsako soboto.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne fk številke se ra-čunijo po 1 Din
Inseratl
se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pii malih ojriasili beseda 25 p.
Kaj hočemo ?
Luštno zakonodajo shega ljudstva!
na
lastnih tleh vzrastlega sloven-
Vlada in Radič
Belgrajski vladi tlela Štefan Radič, vodja hrvaške .republikanske stranke, silne preglavice.
Radič je organiziral celokupen hrvaški narod na odločen odpor proti danes vladajočemu belgraj-skeum sistemu na popolnoma postaven način. Njegove ideje so velike, «o 7/drave in poštene in zato mu sledi vse, kar hrvaško čuti — Radičeva stranka je danes na kratko rečeno hrvaška stranka.
Ogromni Radičevi uspehi pri volitvah so prisilili tudi belgrajske Oblastnike, da morajo z Radičem računati kot s prvovrstnim političnim činiteljem, kajti »Radič«, to je danes celokupna Hrvaška in še nekaj več.
Tako je prišlo do tega, da so vladajoči radikali poslali v Zagreb svoje odposlance k Radiču, da izvedo, »kaj on hoče« — kakor da •tega ne bi vedel že vsak pastir! — in da sklenejo ž njim »mirovno pogodbo«.
Tako je prišlo do znanega »Markovega protokola«, v katerem se je Radič s svojimi 'zavezniki vred zavezal, da omogoči radikalom sestavo čiste radi kal ske vlade, radikali pa so se obvezali, da izpolnijo nekaj zahtev združenih federalistov.
Radič in federalisti so svojo besedo držali. Oni so omogočili sestavo zgolj radikalne vlade. Nato je prišla vrsta na radikale, da tudi oni drže dano in podpisano besedo.
Radikali pa so po svoji stari navadi svojo dano in podpisano besedo snedli.
Prvo kar so storili, je bilo, da Radiču niso potrdili pošteno pridobljenih mandatov, tako da Radič ne more v parlament, tudi če bi hotel. Dalje so rekli, da oni niso nič podpisali kot stranka, ampak da podpisi veljajo samo za ona dva gospoda osebno, ki sta »Markov protokol« podipisala.
Kar pa že njihove stranke ne veže, veže še toliko manj vlado, ki na popolnoma, proste roke ... Tako izgleda ibelgrajsko poštenje! Radi-kalska vlada si je zadovoljno mencala roke, češ, to smo ga dobro ocd-ganili, tega Radiča, ž njegovimi slovenskimi in bosanskimi zavezniki vred. In v rad tkalskih vrstah je zavladalo veliko veselje, veselje in zadoščenje nad izvršeno politično prevaro.
Na ta prestopek ra dikal.sk e vlade, ki bi ga povsod v Evropi imenovali s primernim imenom, je Radič odgovoril z objavo »Markovega protokola«, da vidi in spozna ves svet, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi vladajo mogočneži v Belgradu.
Ta objava je učinkovala. Doma sicer radikalov ni bilo prav nič sram njihove nelojalnosti, ker čuta sramežljivosti od Zemuna dalje ne poznajo več, ampak hudo jim je bilo zaradi vnanjega sveta. To je treba razumeti. Belgrajske blagajne so namreč prazne, obupno prazne. Za napolnitev teh praznih blagajn pa je treba kredita pri vnanjem svetu. Iz objave »Markovega protokola« pa je vnanji svet, ki ima denar za posojila, na .novo spoznal in videl črno na belem, kakšno smrdljivo poštenje je na svetu mogoče. In ko je vnanji svet to spoznal, je svoje mošnjičke trdno zadrgnil, blagajne so ostale prazne in mogočnim gospodom je postalo pri srcu hudo in tesno. Tn v svoji razočaranosti nad izgubljenim 'kreditom so začeli kuhati v svojem srcu strašno maščevanje nad onim, ki jih je spravil v tako zadrego, nad Radičem. In sklenili so, da je treba toga človeka uničiti za vsako ceno.
*
Dne 14. julija praznujejo Francozi svoj narodni praznik.' Tega dne so namreč francoski revolucijonar-ci pred okroglo 120 leti razrušili
.,bastiljo“, veliko ječo, ki je bila nekak viden znak francoske kraljevske samovolje. Na ta dan je imel Radič v Zagrebu velik govor, kjer je izustil tudi besedo »iPompadour« (reci: Pompadur). Tako je bilo namreč ime neki kraljevski ljulx>v-nici, ki je s svojo razsipnostjo znatno pripomogla, da so Francozi kralje odpravili in spremenili svojo državo v republiko.
To pa, kar je Radič povedal v svojem govoru o tej ženski, so v Belgradu potvorili, namenoma potvorili in belgrajski listi so dobili nalogo, naj udarijo z vso silo po Radiču, češ da je primerjal s tisto zloglasno francosko žensko — našo sedanjo kraljico. In kljub temu, da je iz stenografičnega zapisnika Radičevega govora jasno razvidno, da Rkdič ni tega govoril, kar so se v Belgradu naravnost zlagali, se je vlada vendar odločila,, da zahteva od parlamenta izročitev Radiča sodišču zaradi — razžaljenja Veličanstva! !
Ker so pa belgrajski mogočneži morebiti vendarle mislili, da ta očitek sam ne bo zadostoval, da se Radiča spravi v ječo in morebiti še kam dalje, so pobrskali v svojih starih spominih in so privlekli na dan volilni proglas Radičeve stranke od spomladi tega leta, ki naj bi dokazal Radičevo delovanje proti državi.
Pri tem pa niso pomislili na okolnost, da je ta proglas podpisal tisti Radič, s katerim so baš sami komaj dober mesec pozneje sklenili znani »Markov protokol«, s katerim so se pogajali in po čegar milosti gospodje še danes sede na vladi.
Človeku najprej napijati zdravice in se ž njim bratiti, potem pa mu zavratno skočiti v hrbet in ga zalMisti, kaj takega je zmožna samo orijentalska vlada!
Toda vr.v, spletena iz motvozov „proti državnosti11 in „razža-ljenja Veličanstva1' se mogočni gospodi v Belgradu še ni zdela dovolj trdna. Treba je bilo dodati še konopec špijonaže.
Kdor količkaj pozna Belgrad, temu je znano, da je očitek »špijun-
stva« najhujše politično orožje v rokah belgrajskiJi vlad. Zato je bilo treba tudi Radiča za vsako ceno zaplesti v »špijonažno afero«.
Znano je, da imajo vojaške »špijone« v,se države po vseh državah. Ti »špijoni« so vojaškim oblastim navadno dobro znane osebe. Ne zapro jih pa ne vedno, ampak se jih navadno poslužujejo za takozvano »protišpijonažo«, in tako visi revež-špijon navadno vedno med dvema vislicama. In ker so ti ljudje popolnoma v rokah oblasti, zato se jih oblast lahko poslužuje za vsako umazanijo, tudi za pričanje. Za pričanje proti komurkoli.
Z namenom, da obteži in obdolži Radiča tudi tega umazanega zločina, je vlada uprizorila velik lov na »špijone«. Zaprla je po celi državi veliko število oseb, oficirjev, uradnikov in pocestnih vlačug. Brez teh zadnjih namreč noben špijonažni proces ne mine. Te ljudi so zasliševali sem, zasliševali tja, toda rezuJtat preiskave je bil ta, da je moral pomočnik ministra notranjih zadev Trifunovič, ki je vodil preiskavo, /končno izjaviti, »da po vestnem študiju vseh aktov ne more trditi, da bi bil Radič s to špijonsko zadevo v zvezi«!! (Primeri tozadevno izjavo v belgrajski »Politiki« od zadnje nedelje).
Taiko izgleda, »dokazilna moč« onih »dokazov«, na podlagi katerih bi vlada rada dala Radiča v zapor.
Sedaj pa moramo omeniti še nekaj drugih podrobnosti. Rekli smo, da je sklepal imunitetni odbor v parlamentu po nalogu vlade > tem, ali naj se Radič izroči sodišču ali ne.
Ko je vlada temu odboru dala svoje naročilo, in ko je slavni imunitetni odbor sklepal o izvršitvi, ni pomislil ne eden ne drugi, da Radičev mandat sploh ni odobren... In sedaj imajo slavni juristi priliko študirati težko vprašanje: Ali je s .sklepom imunitetnega odbora že samoposebi odobren im priznan tudi Radičev mandat ali ne? Če nisem poslanec, me lahko zapre vsak
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
Ob koncu vasi stoji sred slivja kmečka koča, ob njej hlev, sušilnica in kozolec. Bela je kakor mlada žena v nedeljo, lepo pokrita z novo slamo. Slivje je gosto, samo po njegovih vršičkih trepetajo solnčni žarki, nižje! doli je sam lep hlad. Ob lesenem pristrešku stoje v prizemlju velika lesena vrata. To je klet; ob njej stoji miza in dve leseni klopi. Pod slivjem se po trati prekucujejo otroci okoli dremajočega kodra; na stopnicah pnstreska sedi mačka in si s šapo gladi svojo belo glavo, iz bližnjega hleva pa moli krava svojo radovedno glavo. Vidi se, da sta tukaj božji blagoslov in človeška sreča doma; ta tiha sreča odseva najlepše na rdečih licih lepe, krepke žene, ki naslonjena na gole, okrogle j&Kte s pristreška s črnimi očmi gleda na ta koticeK rodbinske sreče. Njena koža je bela kakor njena obleka, usta rdeča kakor gosti venec korald, ki ji pada črez polna prsa; na njenem okroglem licu ni ne ene gube, črni lasje, speti pod meden glavnik, so brez sivih niti; na koncu dolgih trepalnic in bujnih ustnic zatrepeta včasih kak nasmeh in pokaže bele zobe in pravi, da je srce baš zatrepetalo v samem
veselju. Živahno ji zasije oko, če se ustavi na I človeku, ki stoji pod napuščem pri mizi v veseli družbi. Ni več mlad, toda močan in prijetne zunanjosti. Visok je, da se mora skloniti ctlo v cerkvenih vratih. Iz bele, razgaljene srajce mu silijo široka prsa, močna kakor da so iz jekla, na vitkem vratu mu čepi velika okrogla glava. Njegovi plavi lasje so pristriženi, brada obrita, samo preko močnih ustnic se mu spuščajo nekoliko osiveli brki, najlepši kras širokega, dolgega lica, iz katerega seva dvoje temnih, modrih oči kakor dvoje kresov na gori. Moj Bog, kolikor viharjev je. brilo preko tega lica, koliko dežjev ga pralo, koliko solne ga žgalo. Mrko je, kakor da je kovano iz brona, toda lepo je, krepko, junaško. Mož nima na sebi drugega ko srajco, hlače in nove opanke. Najbrže je tukaj doma. Z levim laktom se naslanja na zid, z desnim se je podprl v bok, eno nogo je prekrižal preko druge. Tako stoji in mirno gleda tri može, ki se razgovarjajo ob polnem vrču vina. Malo govori, pozorno posluša, včasih se zamisli, včasih se nasmehne, včasih krepko potegne iz vrča.
..No, kaj se je tam pri vas na Susjedu prevrnilo?" vpraša mož z jasnim glasom tankega zagorelega gizdalina ozkega obraza, ki je sedeč na mizi zvonil z nogami, da so se videli fini zašiljeni črevlji in bele, izvezene hlače.
„E,“ je odgovoril gizdalin, pomaknil črno čepico na levo in pregnal muho z rdečega telovnika, „selimo se, boter Ilija, to se pravi, stara se seli in gospodične. Zofka, Kata in Ana-
stazija; midva z gospodom kastelanom Puha-kovičem ostaneva za seme na Susjedu. Tako je naša milostna gospodinja Uršula zapovedala. Sama pa pojde jutri ali pojutrišnjem v Stu-bico.“
„Čudna muzika,“ zamrmra slaboten, majhen suhač z glavo, ki je bila podobna stari, grčasti vrbi, lasje pa suhemu trsju, ,.čudno“ reče podprt na lakte in buleč v gizdalina, „da je stara sova zapustila svoje gnezdo.“
„E,“ reče gizdalin in mlaskne z jezikom, „niti moja nora glava ne more najti konca te niti. Vendar pa se mi zdi, da jo je kakšna madžarska zvijača pregnala s Susjeda. Lahko mi porečete, da nisem Andrica Horvat, služabnik njene milosti, gospe Heningovice, ampak črn cigan, če ni res tako.“
„Toda povej mi, dragi Andrej,11 pravi gospodar Ilija Gregorič, „kaj menijo o vsem tem gosoodje zetje.“
„To sam Bog ve,“ je zmajal Andrej z rameni, Jaz ne vem, ali jim je prav, ali ne. Gospod Konjski se je dolgo v noč pogovarjal z ono madžarsko trto, ki jo je poslal Bator, in ob slovesu sta si lepo dala roke; gospoda Ke-rečena ni tukaj, gospod Štefan Gregorijanec, ki je nenadoma prišel iz Mokric, pa je stopivši s konja hlapca nemilo oplazil z bičem in zdelo se mi je, da je bil kar besen. Pozneje smo čuli, kako je kričal nad Konjskim in gospo Uršulo in tolkel po mizi. Vražja kri je res in taka je pač njegova navada.“
(Dalje prihodnjič.)
policaj brez daljnih ceremonij, če pa sklepa o meni imunitetni odbor, moram biti vendar poslanec, sicer nima imunitetni odbor z menoj nič opraviti, ali ne?
To je ena. Druga je pa ta: V Zagreb so prišli visoki ministrski gospodje, da dajo Radiču »na pomen«, naj pobegne v inozemstvo in se na ta način reši. Z drugimi besedami: Kdor me sili na ibeg v inozemstvo, mi mora preskrbeti tudi iza beg in za življenje zunaj tudi potrebni denar! In mi prav radi verjamemo, da hi bili gotovi krogi radi dali stotine miljonov Radiču, samo da bi se ga iznebili iz domovine!
Na čast Radiču pa bodi povedano, da ni pobegnil in da ni sprejel indirektno mu ponujanega denarja.
Tretja točka: Vlada je že napovedala dan, kdaj bo Radič romal v ječo. Svoje grožnje pa ni izvršila •in sicer baje vsled pritiska neke tuje sile. Sedaj pa vprašamo:	Ali
je še kje na svetu vlada, ki tega, kar zapreti in zagrozi, ne izvrši! Če je Radič res kaj zagrešil, mora biti brez ozira na tuje pritiske ali priprošnje kaznovan po zakonu, ali pa mora biti prost! V vsaki drugi državi se vlada, ki doživi tako blamažo, ne bi smela niti za trenutek več pojaviti pred parlamentom — a pri nas? Vlada je ostala lepo mirno na svojem mestu kakor da se ne bi bilo (nič zgodilo in parlament je ostal lepo tih in miren —
dva brata, ki sta med brati vredna drug drugega!
četrta točka: Dva dni kasneje po tej svetovni blamaži javljajo listi, da se je vlada vendarle odločila za nastop proti Radiču »na migljaj z visoke strani.« Kdo je ta »visoka stran«, kaj pravite? In listi poročajo, da bo Radič kaznovan ne zaradi »razžaljenja Veličanstva« in zaradi »špijonaže, ampak zaradi nekih »tiskovni deliktov« ...
*
A' trenutku, ko to pišemo, še ne vemo, kaj bo ali ne bo z R;idi-čem. Vemo pa to-le:
1. S svojim čudnim in naravnost nerazumljivim postopanjem proti Radiču se je naša slavna vlada pred vsem svetom postavila v silno čudno luč.
2. Radiča je že danes napravila za »mučenika« in s tem je dvignila njegov ugled med ljudstvom tako visoko, kakor ga Radič sam z vso svojo agitacijo ne bi bil nikdar dosegel. Posebno privlačno bo vplivalo na ljudi dejstvo, da Radič kljub grožnjam in indirektnim ponudbam ni pobegnil, ampak je ostal doma in moško kljuboval nasilju kot mučenik za pravico in resnico.
3. Radičevo ime je postalo znano danes v vseh kotih naše države in pa celi Evropi in po vsem svetu. Kar pa je Radič pridobil, je izgubila vlada na svojem ugledu.
Pašič zasluži, da mu Radič postavi spomenik!
tista inteligenca bi danes če že ne iz dostojnosti in spoštovanja do samega sebe, pa vsaj z ozirom na ljubi kruhek imela nekoliko več rešpekta pred narodom, iz katerega je izšla, in se ne bi prerivala kot svinje okoli centralističnih korit.
Zato je treba povedati našemu narodu odkrito, da bo boj za federativno jugoslovansko republiko še
dolgotrajen — in da so mnogo, mnogo krivi mi tem tudi politični voditelji slovenskega naroda. Zato bo moral vzeti narod, če ne bodo hoteli razumeti politiki svoje naloge, stvar v svoje lastne roke in jo urediti tako, da bo prav pred vsem zanj, — za narod, ne pa predvsem za politike!
Težak boj.
Boj, ki ga bojujemo danes mi federalisti s centralističnim Bel-gradom, je hud in bo še hujši. To pa seveda nq spremeni ničesar na tem, da bomo na koncu zmagali mi, kajti na naši strani je poštenost in pravica, na naši strani je mišljenje vsega novega sveta, — na oni strani pa je mišljenje izpred vojne, ki je dobilo svoj najboljši izraz v nekdanjih nemških generalih, ki so mislili, da se da vladati svet stalno z bajoneti!
Kakor smo že rekli, je ta boj hud in bo še hujši — a ta lx>j bo tudi dolgotrajen. Da je ta boj hud, temu se ne da izogniti, kajti boj je boj — vprašanje pa je, ali ne .bo ta ’ boj trajal dalje, kakor bi bilo potrebno, in sicer trajal dalje, po krivdi slovenskih političnih strank! Mi se izrečno omejujemo na Slovenijo, ker ni v skladu s pojmom federacije, če bi posegli s svojo kritiko v delovanje federativnih političnih strank izven Slovenije — in so tam poleg tega razmere bistveno drugačne.
Glede Slovenije je bilo takoj pri razpisu sedanjih volitev jasno, da stoji cel narod na stališču federacije.’ Tega ne bi bila smela pozabiti nobena politična stranka. Zato je bil nujno potreben federalistični blok, ki bi bil združil vse stranke v eno celoto, ki bi bila tvorila zastopstvo Slovenije. Glede mandatov bi se bilo treba preje domeniti in jih razdeliti. Mogoče, oziroma gotovo je, da bi bila pri tem kaka stranka prikrajšana glede mandatov in da bi druga dobila mandat, čeprav ii ne gre. Ali vse to je malenkost. Kajti komur je federacija res stvar prepričanja, temu je doseženje federacije pač več kot vsi mandati! Če bi se bil stvori 1 tak blok, je gotovo, da ne bi imela danes Slovenija v Belgradu nobenega poslanca, ki zahteva — centralizem! To bi bilo eno — a obenem glavno. In to se ni zgodilo!
Kajti jasno je bilo, da bo Bel-grad skušal ispraviti boj na tisto točko — ki je za Slovence najslabša. To je: kazal bo na to, da je Slovenija volila tudi poslance, ki so centralisti in da so glasovi, ki so bili oddani za tiste stranke, ki niso dobile nobenega mandata — da so torej ti glasovi oddani za centralizem. Tako se tudi res godi, 'zato je že vsled tega položaj federalistov mnogo težji.
Tukaj pride sedaj drugo. Slovenski človek ni navajen, da vodijo
njegovi zastopniki samo politiko opozicije, on je navajen, da mu .poslanci tudi kaj izposlujejo — tudi če ne mnogo, pa vsaj nekaj. Danes pa je nemogoče voditi opozicijonal-110 fiolitiko in izvrševati obenem nardčila volilcev in posredovati za nje. V Evropi je seveda to mogoče, pri nas pa ne.
Če bi ne bilo v Belgradu nobenih centralističnih poslancev in bi imelo tudi par drugih strank v bloku svoje zastopnike, bi bila stvar kolikor toliko lahka. Poslanci bi stopili pred narod in rekli: »Mi hočemo vse in ne samo drobtin — ker nam niso hoteli dati vsega, smo mi-lodare odklonili in bojevali se bomo
Dnevne vesti.
Danes gredo slabi časi v deželo. Belgrad to ve in bo rekel: »Pridi, Slovenec, lx>di tak, kakor zahtevamo mi, — in dobil boš, česar rabiš.« Tako bo govoril Belgrad: in kdo more zameriti našemu pripro-stemu človeku, če se bo dal premotiti — ko so se dali premamiti celo voditelji strank, da niso videli nič drugega kot svoje mandate?
Tako bo Belgrad vodil naše ljudi v srbsko .stranko, domače stranke pa, centralistične in ne-centralistične, ki niso dobile zadnjič nobenega mandata, bodo valile vso krivdo na federalizem, češ če ne bi bilo hoja za federalizem, bi bilo vse boljše. In pri tem bodo imele te stranke do gotove meje prav. Kajti Belgrad bi danes drugače gledal na Slovenijo, če bi bile zastopane vse federalistične stranke v enem bloku, ki bi imel vse slovenske mandate. Potem bi Belgrad uvidel brezuspešnost svojega boja ■in bi se mnogo, mnogo preje uklonil in sedel s federalisti za isto mizo, da se z njimi pogaja. Takrat bi bilo že zdavno konec tistega gnusnega klečeplazenja pred Bel-gradom in »Slovenski Narod« bi pisal drugače o Slovencih, kajti v tistem slučaju bi ga lahko opozorili — čegav kruh je! Danes pa je vse to dovoljeno, kajti centralisti pravijo, da se borijo proti stranki in ne proti narodu. Kajti oni trdijo, da tudi oni zastopajo slovenski narod. To sicer ni res, res pa je, da so jim 'slovenske politične stranke omogočile, da danes to lahko trdijo na škodo celega slovenskega naroda!
Pa tudi slovenska inteligenca, tista namreč, :ki je pred in med vojno tako s povzdignjenim glasom pela »Bog ohrani, Bog obvari«, tudi
Naročnike, ki od 1. julija dalje še nimajo plačane naročnine, vljudno prosimo, da nam blagovolijo poslati čimpreje naročnino, da jim ne bode treba lista ustavljati.
Kaj sme človek v Sloveniji imeti in kaj ne. V Sloveniji sme vsak človek imeti svojo obleko. Ima lahko tudi več svojih oblek. Tudi čevlje sme imeti, svoje čevlje. Tudi klobuk, svoj klobuk. Dalje svoj nos, svoj jezik, svoje lase. Vse to ima lahko vsak človek v Sloveniji. Eneva pa ne sme imeti: svojih možganov in svoje pameti. Kdor hoče imeti svoje možgane in ž njimi sam tudi misliti, tega zadene prokletstvo. To sicer ni lepo, ampak res je tako. Kako že pravi angleški pesnik Shakespeare (=Šekspir)? „Ta človek preveč misli in taki ljudje so nevarni!“
»Napredni Slovenci ne morejo potegniti s federalisti« — piše »Slov. Narod«. Hvalabogu da ne! Jih preveč poznamo, kakšni »junaki« so! Naj se le hodijo lepo naprej »klanjat«, kakor so že vajeni.
Pri »Slovenskem Narodu« razni juristi še vedno ne znajo razločevati pojmov »država« in »režim«.
Francosko posojilo. Naša država je dobila od Francozov 300 miljonov frankov posojila. Pa ne v denarju, tako od Boga zapuščeni Francozi še niso, <}a bi nam dali le 1 centim v gotovini. Dali so nam 'blago, razno staro vojaško blago in za to blago so nas obremenili s 300 milijoni. Kakor poroča »Slovenec«, je od tega blaga dobila tudi vojaška oblast v Ljubljani 4 vagone in sicer samih lepih, finih konjskih komatov, iki pa. žalibog za naše hribovske kraje niso porafbni, ker so prelahki. — Od druge strani pa izvemo, da se bo viši a vsled objave te notice v uredništvu »Slovenca«, ki jo je bil prvi obj^vvil, velika policijska špijonska preiskava združena z veliko ljudsko veselico, tombolo, plesom in ameriškim srečolovom.
Za hišne posestnike. Postavo o varstvu najemnikov, kakoršno imamo pri nas, imajo tudi v Avstriji. Te dni pa smo brali v nemških listih, da so avstrijski hišni gospodarji vložili pri najvišjem sodišču pritožbo proti stanovanjskemu zakonu, ker krši ta zakon ustavo, v .kateri je vsakemu državljanu zajamčena svoboda njegovega premoženja. Nekaj podobnega jamči tudi naša ustava hišnim lastnikom, a doslej še ni bilo slišati, da bi se bili naši hišni gospodarji pritožili proti stanovanjskemu zakonu, ki krši ustavo.
Za stanovanjske najemnike. V
Zagrebu, v Ljubljani, zlasti pa v Belgradu je mnogo novih hiš, v katerih stoje udobna, lepa in prostorna stanovanja prazna, dočim mnogo ljudi stanuje po barakah, kleteh itd. Pravijo, da so ta stanovanja prazna, ker so predraga. Ta izgovor pa ne drži. Zakaj se prazna stanovanja ne zaplenijo tudi v novih hišah, kakor eo zaplenjena stanovanja v starih hišah? In nobena organizacija se ne zgane, da (bi se tak pameten in človekoljuben ukrep 'dosegel! Če se je zaplemba premoženja obnesla pri »starih« hišnih posestnikih, zakaj se ne bi tudi pri novih? In zakaj se ne bi obnesla taka zaplemba tudi po mesnicah, po kmečkih kočah, po vrtovih, po kleteh itd. Ali je to »enakopravnost« državljanov, ki jo jamči ustava, da se samo enemu zapleni premoženje, drugim pa ne?	'
Za varstvo državljanov. Ko je belgrajiska vlada zadnje dni silno grozila Radiču z zaporom in s kaznimi po paragrafih zakona o ža-
bi bil pri nas mnogo bolj potreben zakon za zaščito državljanov pred državo kakor pa zakon za zaščito države, kakoršnega imamo. Zares močne in solidno države ne potrebujejo ^ posebnih zaščitnih zakonov. Taki zakoni so vedno dokaz, da vlada v državi manjšina nad večino z nasiljem.
Plemenita srca. Kdo je bil prvi, ki je klical belgrajski vladi pri njenem nameravanem nastopu proti Radiču: Križaj ga, križaj ga? — To je (bil naš (lični »Slov. Nami«, list, ki se imenuje glasilo slovenske »inteligence«! In ta »slovenska inteligenca«, ali .bolje rečeno: ikoritar-ska banda, ni imela poguma svojemu »glasilu« povedati ali na glas ali pa bolj potihoma na ušesa, da je tako ponašanje zelo grdo ...
Vse v radikale! Kdor ima še stare letnike »Avtonomista«, se lahko iz njih prepriča, da smo bili mi prvi, ki smo pozivali Slovence na pristop v radikalno stranko. In počasi 'so začeli ljudje razmišljati, če res ne bi kazalo tako. In spoznali so mnogi, da res tako najbolje kaže: Začeli so vstopati v radikale bivši komunisti, političnih uspehov in reklame za svoje pisarne željni advo-katje, industrialci, ki jim država dolguje že leta in leta za razne dobave, uradniki, ki bi radi avansirali, sploh vsi betežni in politično polomljeni, katere naj bi ozdravila edinozveličavna belgrajska radika-lija. Ko so pa zadnjič enkrat pregledovali svoje vrste, «o videli, da
so prišli skupaj .sami »generali«, vojske pa .nobene nimajo. Tako slavnim »slovenskim radikalom« ne preostaja druzega kaor da se sami koljejo med seboj in to doseči je bil tudi naš namen. Bolj zabavnega političnega boja naša zgodovina .ne pozna kakor ga bijejo »slovenski (radikali« med seboj.
Nevidne roke pišejo. V svetem pismu stare zaveze beremo, kako je nekemu kralju nevidna roka zapisala na steno usodepolne besede: Me-ne-tekel-fares (ali ufarsi n). Tudi ovaj Pašič iz Biograda je doživel pretekli teden čuden dogodek. Na predvečer tistega dne, ko je hotel Radiča prvič zapreti, je zapisala nevidna roka na steno njegovega kabineta usodepolne besede: Sir Al-ban Young!* Tega napisa se je ovaj Pašič tako ustrašil, da je z ozirom na Radičevo aretacijo takoj rekel: »Pa ovaj... može dabidne, pa može i da ine bidne!«
Pozor, bankirji in špekulantje! Pazite dobro na poročila, če bo Radič zaprt ali ne. Če bo nekoliko .kazalo ma zaprtijo, kupujte franke, dolarje in podobno zdravje za vsako ceno, ker bo dinar v tem slučaju zelo padel. Potem zopet pazite, kdaj bodo Radiča izpustili. Takrat ‘bo dinar »skočil« in če boste o pravem času franke in ostalo zdravje prodali, boste v kratkem lahko vse zdravje (zopet za mnogo nižjo ceno nazaj kupili in lepo zaslužili in se še lepše gostili in veselili. Torej dal Bog, da bi bil Radič kmalu zaprt in kmalu .izpuščen.
Monarhija Kiku - Riku leži v centralni Afriki. Tam imajo ministra za pravico, ki cele noči kroka. Denar za krokanje dobiva na nepošten način, čeprav je minister pravice. Prebivalci te monarhije so se sicer pritožili, toda uspeh pritožbe je bil tu, da je minister pravice še bol j krokal. — Kako srečni smo mi v Jugoslaviji, da nam ni treba živeti v taki čudni zamorski deželi!
* Ime angleškega poslanika v Bel-gradu, ki ga Pašič jako dobro pozna ščiti "države, smo mi bili mnenja, da od zadnjega prevrata v Bolgariji.
»Delavsko glasbeno društvo« v
Ljubljani priredi v nedeljo 29. julija 1923 svoj prvi izlet v Vevče. Obstanek je v gostilniških prostorih g. Plevnika v Vevčah. Odhod iz Ljubljane (Delavski dom) ob 2. uri popoldne, prihod v Vevče ob pol 4. Odhod iz Vevč ob 8. 'zvečer.
Listnica Prejeli smo več pisem, kjer nas liudje vprašujejo, kaj mislimo mi o parlamentari abstinenci. Naša odkrita misel je taka: Parlamentarna zgodovina nam dokazuje, da v evropskih parlamentih takozvana „abstinenca“ ni koristna. Z ozirom na razmere v Belgradu je pa vseeno, če prihajajo poslanci v parlament ali pa ne, ker v Belgradu ne vlada in ne odločuje parlament, ampak odloča diktatura. Med Belgradom in med Evropo je precej razlik, in te razlike je treba pri presoji tega vprašanja upoštevati. — Drugi zopet nas vprašujejo, ali je res Radič kriv vsega zla v naši državi, ker ni prišel v parlament. Na to vprašanje odogovarja-
mo: Po vsi verjetnosti bi se radikali takoj zvezali z demokrati, če bi Radič prišel v Belgrad s svojimi poslanci in bi imeli seveda tudi večino, kar dokazujejo številke. V Belgradu pa, kjer v parlamentu ne odločujejo evropski parlamentarni običaji, je dovolj, če ima vladajoča skupina le 1 glas večine, ker se da tudi le z enim glasom večine držati diktatura. Tako je naše naziranje o tej zadevi, pripominjamo pa, da tega svojega mnenja nikomur ne vsiljujemo. Če nam kdo pošlje stvarno utemeljen drugačen nazor o tej zhdevi, ga bomo drage volje tudi objavili, ker se ne kapri-ciramo, da se samo naše misli prave.
Čevlji z znamko „Peko“ domačih
tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru.
(Od 15. do 26. avgusta 1923.)
Letošnja razstava, ki bo po svojem obsegu prekašala vse dosedanje, obeta postati vseskozi zanimiva in pestra. Razen obrtnih in industrijskih izdelkov, bo razstavljeno tudi vrtnarstvo, ki je na lanski razstavi vživalo vsestransko priznanje. Letošnja izpopolnjena razstava bo obsegala tudi drevesnico, ki bo zanimala zlasti naše sadjarske kroge, da ne govorimo o razstavi vin. Gradbena razstava na kateri bodo zastopani vsi najnovejši domači vzorci stavb in modernega načina gradbe bo nedvomno vzbudila vsestransko zanimanje. Omenimo naj še, da bo mestna plinarna razstavila razne plinske aparate za indu-strijsko-obrtne in domače svrhe, kakor štedilnike, peči itd., ki bodo zanimali vsako gospodinjo, ki se danes huduje nad dragim premogom in dr-vami. Poleg tega bo še toliko drugih
zanimivih novosti, da bo vsak poset-nik razstave prišel na svoj račun.
Odlikovanje najboljših del. Najboljša razstavna dela posameznih strok se bodo tudi letos odlikovala, na kar opozarjamo vse razstavljalce, zlasti one, ki se lanske razstave niso udeležili in tako zamudili to priliko.
Vajeniški oddelek, v katerem bodo razstavljena vajeniška dela, je brezplačno na razpolago na kar opozarjamo vse mojstre s prošnjo, da dajo svojim vajencem priliko, da se razstave udeležijo. Najboljša dela se bodo nagradila, kar bode v čast mojstrom in v ponos vajencem.
Vsa pojasnila glede razstave daje edino le -''sarna razstavnega odbora, Maribor, Cankarjeva ulica, tel. št. 325. kamor se naj blag. obrniti interesenti ustmeno-, pismeno ali telefonično.
ZA SLOVENSKE DELAVCE. *
Ena najvažnejših idej predvojnih delavskih internacijonal je bil boj proti vojnam, boj za ohranitev svetovnega miru. Socijalistična interna- . cijonala je bila preoričana, da so vse vojne le v interesu kapitalistov, da pa delavno ljudstvo nima od vojsk ničesar drugega kot smrt, lakoto in miljone pohabljencev. Proti imperializmu, proti zavojevalnim namenom ene države nad drugo, enega naroda nad drugim je internacijonala postavila geslo mednarodne solidarnosti proletarijata, mir med delavnimi sloji celega sveta, vseh jezikov in vseh narodov. Boj je oznanjala le mednarodnemu kapitalizmu vseh dežel skupaj in vsake dežele ^osebej. Vsaka delavska stranka se mora boriti proti domačim kapitalistom, proti svetovnemu kapitalizmu pa vse skupaj. Do vojn med narodi, kjer se bori v imenu domovine, kralja, cesarja ali
republike trpeči proletarec proti svojemu sotrpinu iz druge dežele, ne sme več priti. V slučaju vojne nevarno-nosti so mednarodne delavske organizacije dolžne objaviti generalni štrajk, ustaviti se morajo vse železnice in ladje, stati morajo vse tovarne, tako da se vojna kratkomalo onemogoči.
Tako je sklenila oredvojna socijalistična internacijonala. Sklep je bil nad vse lep in vzvišen. Toda kaj smo videli?
Ko je 1. 1914. izbruhnila svetovna vojna, ni nobena socijalistična stranka niti z mazincem genila za generalni štrajk. Mobilizacija se je v vseh deželah izvršila v najlepšem redu, prišlo je do krvavega klanja, kakršnega zgodovina dotlej še ni videla. Namesto da bi nastopili proti vojni, so nemški socijalni demokratje glasovali v nemškem parlamentu za
ogromne vojne kredite, francoski in belgijski socijalisti pa so celo vstopili v vlado in postali ministri za mu-nicijo. Mednarodna solidarnost proletarijata je razpadla v prazen nič in v bojnem gromu je vladalo najhujše sovraštvo med narodi .
Ko je izbruhnila ruska revolucija in so se boljševiki polastili oblasti na Ruskem, so slednji proglasili II. internacijonalo za izdajalsko in soci-jalpatrijotično. V prvi vrsti so ji očitali ravno njeno obnašanje med vojno, ker vojske ni onemogočila, ampak jo je celo aktivno podpirala.
Zato so boljševiki ustanovili novo, takoimenovano tretjo ali komunistično internacijonalo. Toda tudi ta nima namena bojevati se proti vojskam sploh, njena naloga je le nastopiti proti „imperijalističnim“ vojskam, to je vojskam med kapitalističnimi državami, oziroma onemogočiti meščanskim državam napad na sovjetsko Rusijo. Pripravljati se mora aktivno na „vojsko za osvoboditev proletarijata", to je na revolucijo, ki bi izbruhnila po vseh deželah, ko se bo sovjetska Rusija čutila dovolj močno, da začne „končno, osvobodilno vojno."
Da ne bi posamezne delavske komunistične stranke’pri izvrševanju tega programa odrekle v odločilnem trenotku, so boljševiki ustanovili komunistično internacijonalo čisto po centralističnem kopitu, to je z enotnim programom za vse dežele in za vse narode, z enotnim o-srednjim vodstvom v Moskvi, kateremu se morajo vse stranke v posameznih državah brezpogojno pokoriti. O vseh zadevah se končno veljavno sklepa v Moskvi in kdor se tem sklepom upre, je kratkomalo izključeh iz komunistične interna-cijonale.
Priznati se mora boljševikem, da so ta centralistični sistem v komunistični internacijonali strogo in dosledno izpeljali. Pred vodstvom v Moskvi trepetajo vsi komunistični voditelji v posameznih državah. Moskva je nekak komunistični Rim, Lenin nezmotljivi komunistični papež, izvrševalni odbor tretje internacijo-nale pa zbor komunističnih kardinalov z neomejeno močjo nad svojini podložniki in verniki. Boljševiki razpolagajo torej s tako internacijonalo, kot so si jo zamislili. Tako je v teoriji.
Zdaj pa poglejmo, kako je v praksi! Druga internacijonala je dajala preveč prostosti svojim strankam v posameznih državah, zato se je njena mirovna akcija razbila v prazen nič. Ni bilo tiste centralni sile, ki bi držala proletarijat celega sveta skupaj in ga pognala istočasno v boj proti vojni. Komunistična internacijonala pa je zopet padla v drugi ekstrem in je odvzela vsako svobodo delavskemu gibanju v posameznih deželah: Ta diktatorski centralizem je rodil najstrahovitejše posledice za moč delavskega gibanja. Strah rodi hinavščino in laž. Ker je vsa moč in zlasti ves denar osredo-
točen v Moskvi, je vsaka komunistična stranka skušala opisati sebe pri vodstvu v Moskvi v kar najlepši luči. Internacijonala je seveda verjela svojim brezpogojno vdanim ljudem in se je zanašala na njihova poročila. Na podlagi teh poročil je vodila svojo svetovno politiko. Zato je Zinovjev vsako leto na kongresu oznanjal za prihodnje leto revolucijo. Kdor si je upal izreči kak pomislek, je bil kot izdajalec pognan. Na podlagi lažnjivih informacij posameznih strank, je bila rdeča armada poražena pred Varšavo, neorijenti-ranost internacijonale je pripeljala na površje fašiste v Italiji, vrgla komunistični režim na Ogrskem in Bavarskem, pognala celo Evropo v reakcijo. Zlagana poročila o moči jugoslovanske in bolgarske komunistične stranke so pripeljala do popolnega razsula komunistične stranke v Jugoslaviji in do sramotne nemoči bolgarskih komunistov, ki so se v Moskvi bahavo tolkli ob prsa-doma pa se najhujša meščanska reakcija igrajčka ž njimi.
To pa še ni vse. Ker je vse odvisno od vodstva v Moskvi, se vsak voditelj skuša čim najbolj prilizniti temu vodstvu, ki sodi čez življenje in smrt svojih vernikov. Iz te servilnosti se je rodila tekma v hinavščini in medsebojnem obrekovanju. Vsak skuša priti na površje potom Moskve in iztisniti svoje tekmece. Kdor se zna bolj sladkati in se delati bolj poslušnega, ta ima večjo veljavo v Moskvi. To pa nekaj pomeni. V Moskvi je komunistični Rim in komunistična centralna blagajna...
Ta notranja gnjiloba je kriva, da danes komunistična internacijonala ni nič močnejša kot je bila predvojna druga internacijonala. Zato napreduje reakcija^ v vseh deželah in na vsej črti... Če hoče postati važnejši faktor in če hoče priti do večje dejanske moči, se bo morala komunistična internacijonala odpovedati sedanjemu despotičnemu centralizmu, ki vzgaja in redi laž, hinavščino. Postaviti se bo morala na temelj resnice, postati bo morala svobodna zveza delavskih strank, ne bo se smela bati kritike v lastnih vrstah, ampak jo bo moral* pozdravljati. Njena apostolska sila se ne bo smela oslanjati na grožnje in denar, ampak na resnico, na vero v pravičnost in na požrtvovalnost.
Dokler tega ne bo, bo navzlic vsem bobnečim besedam notranje piškava, ostala bo igrača za kapitalizem in za svetovno reakcijo.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trt 8.
Telofon 220.
Angleški garderobe kovček
nikel. okovan za 12 visečih oblek ter 6 predalčkov, proda
HINKO SEVAR, LJUBLJANA,
Stari trg štev. 34.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNJKA NASL, v Ljubljani.
S	Popolnoma	varno
naložite svoj denar ▼
j 9ZUEM1 POSOJILNICI j	V UOBUiMI
g	r. z. ® o. as.	g
5	seda|	poleg nunske cerkve	S
po leti	1.1923 v svoji lastni pa-	g
lači ob	Miklošičevi cesti poleg	i
hotela »Union".	S
■
Hranilne vloge se obrestujejo S po 6% brez odbitka rent- S nega in invalidskega davka, j Vloge v tekočem računu se « obrestujejo po S 1/2%’	“
Hranilne vloge vezane na S dobo pol leta po 6 l/2°/0. js
Večji vezani zneski se obre- S j	stujejo po dogovoru.	£
Nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga, naramnice, D. M. C. prejca jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina
OSTALO DOItEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
■■■■■■■■■■
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
obročke za Rese in Wecksteklenice, se-saljke za otroke, vinske in vodne cevi, pnevmatiko za kolesa kakor vse druge higijegične, tehnične gumi izdelke kupite najceneje pri gumi Specialistu
M. I. Nerat
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA št. 12.
Perilo čevlje klobuke
ter ravno modno in galanterijsko blago kupite najbolje pri
Jakob Lah,
MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 2.
Najboljša
kolesa, pnevmatsko
in vse deie koles nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. Goreč
M. M. Plevel,
PRESKA pri MEDVODAH.
Pisarniški sluga
vratar, kurjač k parni kurjavi ali kot strojnik v tovarni išče službe vpoko-jeni izprašani železniški strojevodja in kurjač državne železnice, z 20 letno Službeno dobo. Ima tudi spričevala kot strojnik pri stabilnem stroju. Cenjene pismene prijave na upravo našega lista.
pisemski, svilen, krep, ovojni, havana, kuverte, noteze, vpisalne knjižice pisarniški, trgovski, koncepni in razglednice na debelo pri
OSVALD DOBEIC, Ljubljana
Sv. Jakoba trg štev. 9.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov.
Berite
ravnokar izišlo brošuro „Jngo> sloveni, Slovani la Jugoslovani1*, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več.
Stran 4.
AVTONOMIST
f "	"	 -	"
Mev. 30.
Teodor Horn, Ljubljene
Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih Instalacijskih del kakor tudi za pokrivanje streh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najniiji (9 dnevni ceni. Ambalaža in pločevine. X
l(TO(B5)<ga<gŽ g3x5ž(ga(gž<3gx3B>(gžXgg)flB>M
Jermena
.	n
za cepe in za čevlje, kože, biče, bičev-nike, razne krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
O&VArJD) DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 3.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo.
-«1-5	® 1	V najlepši legi ob Bohinjskem	jezeru
Ifflllllm	se nahaja h°te! Sv-Duh	s 30
UUIllIlg a	opremljenimi sobami in novo vpeljano
®	električno razsvetljavo v sobah.	Čolni
in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
Papirna trgoma IV9N EittfEK
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 2.
ima v zalogi
razne pisarniške in šolske potrebščine, poslovne knjige, pismeni, trgovski in uradni papir vseh vrst, po konkurenčnih cenah.
Viktor Šober
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 4.
Trgovina špecerijskega blaga, moke, žganja i.t. d. Cene nizke, postrežba točna.
Kupujem vsakovrstne deželne pridelke.
Čistilo
(krema) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri
C8SV&LD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
Za zohe.
Na Vas je ležeče, da varujete svoje zobe propadanja. Tu so našteti oni preparati, ki so najbolji za negovanje ust in zob.
Prašek dr. Hulhena, bel
kakor sneg.
A-lem prašek, posebno za kadilce, da so zobje izredno čisti in beli.
Adoform inastei za zobe, nenadomestljiva s svojim ugodnim tekom in osvežujočim svojstvom. Ta pasta beti zobe, ter po njej ves dan ostane v ustih ugoden duh.
Aseptin voda za usta nekoliko kapljic na pol čaše vode služi za izpiranje ust, jači zobe in zobno maso osvežuje dih in nas varuje raznih infekcij, ako se stalno uporablja. Dobiva se pri
MUran parfumerija" Ljubljana, Mestni trg II.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur in budilk, svetovno znane tovarne BJunglians“. Vsakovrstne precizne Švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribdra.
»ffl
S i Najboljša m najsigurnejša prilika za štedenjei
i
Ljudska posojilnica d Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po
PV8** 5% "IPi
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad flO milijonov kron hranilnih vlog in nsd 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
Obrtna banka v Ljubljani.
UHBILO
na podpisovanje delnic.
III. emisija delnic.
Izvršuje sklep Občnega zbora delničarjev OBRTNE BANKE v Ljubljani, z dne 18. IV. 1922 sklenil Je v to pooblaščeni upravni svet na temelju odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo št. VI 3417 ddo 30. junija 1924 provesti zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000’—
no Oin 2,000.000'—
z izdajo 15.000 novih delnic po nominalnih Din 50*— v skupnem znesku Din 7 50,000'— pod sledečimi pogoji.
1. Dosedanji delničarji Imajo pravico prevzeti na vsaki 2 stari delnici 1 novo po kurzu Din 5C-*— prištevši Din 7*5 0 za stroške in obresti za komad. Plašči starih delnic se imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja.
2. Ostalih 2500 delnic je na razpolago delničarjem oziroma novim subskribentom po tečaju Din 5 5-— prištevši Din 7-5 0 za stroške.
3. Delnice partlciplrajo s polovico kupona na Čistem dobičku za leto 1923.
4. Subskribcija se vrši v času od 15. julija do 15. avgusta 1923 pri Obrtni banki v Ljubljani in njeni podružnici v Ljutomeru, ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in Kranju.
5. Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu.
6. Pravico reparticije si pridržuje upravni svet in se za nedodeljene delnice vplačani zneski vrnejo s 6% obrestmi.
7. Za uspeh te emisije jamči poseben sindikat.
Upravni svet Obrtne banke v Ljubljani.