,; HoehlObl. Kk. Hofbibliothek, Wien St. 35. V Gorici, v cetvrtek 2. septembra 1875. Tegaj V „8o6a" izhaja vsak Cetvrtek in velja .-» poito prejemana ali t Gorici na dora poailjana: ^ ; Vse ieto . ¦ . ¦ . • i- 4.50 Pol lata......,. 2.30 •Cetvrt leta , . . . „ 1.20 ..Kroetbvalec" sa narotoike Soce Vae.l. {. 2—P< I l'-t» *¦ I- Za nenarocnike: Vge kto f. a- P»l lota f. l.fiO Pri oznanilih in ravno toko pri „po- jrfaH&aA" »t» p'aol|iw frankwjejo. — Dolalcera iu drugim «%¦ prnnoinim se naroonina antta aki,;e.— Mnogo cut prostovolj-cev se je v resnici ufco podalo iz Srbije, kder se §e Vfdno nabirajo in uobajajo mnogi prostovoljei iz vseh slovanskih stranij, v Bosno.28. t. m. je udarilo ,1000 Srbov na Preboi; pri Veibasu in Drasenicu so bill Turki tepeni. Pop Zarko pa, o katerem so pisalt* usiavo-verno novino, da ga je DerviS pa§a uXe davno pokoncal, prikazal se jo naenkrat pri ViSogradn na raeji srbski a 3000 insurgenti iz Novega Bazarja, Turke popolnoma potolkel, vzel vafcno mesto Vifiegrad in v roke dobil 3500 centov streljiva in mnogo drago vojniSke priprave. K tem zadnjim uovicam iz b»»ji§6a moramo §e do-staviti, da je dozdaj v Avstrijo. bribe?.alo 6ez 30000 ljudij iz Bosne in Hercegovine, veedel ?.en, starcev in Novredno casnikarsivu in sramotno je, kar pi^ejo tuko se imenujoci liberalni in ustavoveriii ciisniki na Dunaji, v Gradcu, Ljubijani in v Trstu, od kar je /.a-Lela usiaja v H^rcegovini. Ta prikazen bi morala libe-ralizuiu vero in upanjo vzeti v Avstriji, ko ne bi M vaemu svetu znano bilo, da je on neki stranki le sred-^tvo, a kuterim lioce zadobivati samo za se fiasti, dosto-jsnst^a in bogastva v Skodo lahkoverni mnozini; ze takrat, ko so ti casopisi ob 6asu neposrodnih volitev v drzavni zbor se mod seboj sprli zarad kandidatov na Dunaji postavljonib, in ko so zaceli pred vsern svetom svojo nosnaznotiti udkrivati ; ze tucu.s je dobro rekla nDeutsche Zeitung" na Dunaji, da so rijeno tovai^ico iiberalne le za inoittransivo, in da so navdusujejo za Casteilara, Gaoib*tto in Garibaldija, ker to nic no stane; .naaprotno pa doma ie takrat potresejo mohki birokra-tiCno-liberalni jarem, kodnr ho^'ejo ministet^tvo /a^isno nadlegovati, maiieevajo «e, ker jitn jo kako mastno eon-coiijo odroklo. Toda aedaj konC-al je liberalizem tudi glnde ino-«transtva, kt«r ne gee za republiko na Spanjskem in v Franciji, temu6 gre za eloveinost na izhodu. ter si no inorejo izmi^ljevati zadosti psovk o Bosnjakih in Her* cegovincih. ki si prizadevajo, da bi otre*ili, u!i saj zlaj-*ali jarem, pod katerim ne bi hoteli ti gospodjo {usni-karjii to trcnutek m iiw»ti. Izrned teh $oper Slovano tulecih listovjt? najhujSega .ardn polna wNeue freie Presse", katcra je vse druge prekosila s tem, da se jo odpovedula vseb ^.utov clo-veinosti in celo dostojnosti, ona je javno izrekla, da ji ni prav nic" mar nekaj tisuc" zaklanih moz, oskrunjenih ien in na bajonete uataLnjc-nih otrok, samo da se vrno t'urSki red hitro v Hereegovino, in* da zamore j/.re-ci glasovite besede Paskiovi^eve, parodiraje jih: 1' ordro regne a TreDinje. Razumeti je, da toliko skrbi.jo za ob-»toj Turcije in za status quo n. p. na Anglezkem, katero ima mnogo kapjtalov v Turciji zalozenih, in kto-ro zeli, da kolikor inogoeV- dolgo dobiva prcobilne kri-vi5ne cbresti. Vender pa siii vednt* w iirijofia ustaja gtasilo'angiezkih trgovcev nTtm(iH" nriznati. da so ima Bosna in "H^rct-govina proglasifi neorlvisna drzava po izgledu Srbijc. Kako si moremo tedaj raztolmaciti to nccIov»skn besnost dasoptsn „Neae frei" Preaue" in tovar.sm* v «io-bi, v kateri se toliko dela za trpece LloveLtro, v kateri .se snujejo druStva zivalim v varsfvo, in v kateri se z blaionimi nbfiutki babajo eelo tarn, kjer imafo malo pravo fIove§kt* ljnbe/ni, .samo zarad tega, ker ;.e zdaj takSna raoda delati m dobrotuu namene. Nu,nzrok temu je neke stranke neizmerna boja-z»*n, da ne bi zgubila nezaslniene nadvlade v Avstriji. ako bi vse Avstnjske narodnosti, posebno. ako bi SIo-vani zadobili obljubljeno enakopravnost v znstopih; in prav zato se boji ta svojat. da se Avstrija ra/.Siri proti izhodu. Mr sicer ne mislimo, da bi se to znaio zgoditi po prijateljskem na5inu, ker niso narodnostne razmere v nasi drzavi tako vabljive, da bi si Bosna in Heicegovina zelele mehkega jarma nstavovernih velikaSev. Xa dru-gej strani upamo, da ne zapelje Avstrije kricanje uck-cerih pisacev, da bi hoteia miriti tarn, kjer ni pova-bljena, preziraje grenko sku§njo v Scblesvig-Holsteinu. Toga smo pa preprieani, da ne bi Avstriji prav nig §ko-dila ustanovitev nove drtavice na njeni meji, ako bi :>srecila vse drzavljane brez razlike narodnosti. Onda bi bilo mogofie, da bi si zeleh Bosnjaki in Hercegovinei ,1a liberte corame en Autriche". Onda se ne bi bilo vo.c bati, iz poznanih nzrokov, da bi imela Srbija in Crno-gora tako vleSno moc na Avstrijske Slovane, kakorSno ie imel Piemont ua Italijo in Prusija na ostalo Neni-5ijo. L...... * To si je prav lehko wztolma5iti, ie se ve, da je „Presse<( butnioa bogatega podvzetnika,5ida, ki molzc bolno Tardiio; astavc- Terni iidie p» zagovarjajo in morajo tagovarjati avoje brate Tar- Ire, kcr oooji ho ie najbolj nepokvarjeni Azijatje v vsak- m obziru. ________ Uredn.— otrok in da ti ubogi ljudje niJKO druzega oteli turJki sili, iiftgo nago zivenjo, so potrebne obleke tio. Ta ubo* go ljudi zdaj tudi Avstrijska vliula podpira; dobivajo namrec iz avstriiskili donarnic po 10 soldov na dan na vsako osobo.— lies mali pripomoSek; ampak avstrijski Hlovani tudi no bodo zaostah s podporo. baj so uietu* di na Anglezkem in Italijanskom za&eli pobirati za ubo-go rajo; imeniton anglotki drzavnik Lord Russel je iz* dal oklic in ob oncm prvi podpisal 500 gld.; onako j« .Garibaldi zagcl subskripoijo na Italijannkeni in mm pr* vi podpisal UK) njogov sin pa 50 lir. To kazo prav jusno, da ustali imajo mnogo. slrn* patij po svetu. V Dalmaciji se je osnoval odbor prvih dalraatfn* skib gospa, ki cel6 nabira poveznla, cufanje in' druge priprave in donar za ranjono v Hercegovlnl, Ta odbor je izdal oklic, ki jo bil natisnjon v mnogih blovnnakih in drugili IistiU.— Tudi zbor vodjev u«tujo je izdal ju<* ini-ski oklic, v katorom klico in vabi vse brati Blovan-sko, naj gredo na pomofi. poaebno pa Srbijo, ki se uze predclgo smci tako nesreSni, da ne najdemo mej domaciiti postenih in sposobnih ljudij? Prefcefieno soboto 28. avgusta je obesil tukajSni Slovenci,- laSki napis v cisto slovenskem kraji ng do^ padel in na§ g. agent je najdel svojo tablo pryo jtttro potpm, ko jo je obesil, 8 crnilom vso namazano, Ker pa w nij izdalo m ker se je pioSCa nekoliko o$S6ena sfopejfc nad vrati repeneila, jo je agent .madSjarske banke ? torek zjatro sopet pomazano naSel. — Pri nas nij niti Lahov niti Madjarov; mi na maramo za tuje banke; pri nas imamo dovolj zastop banko ^Slovenije", kajjera j« naSa doraaca re5 in katero mi hoJemo potaraty,. -ft* nas denar doma ostane in ne pride v rose naSim tfcSIcein, Ka&arom, Lahom in Nemcera.—Menimo, da % se be ta Sin odmeval tudi v bliinjo Bukonco, ^jer imajo na opekarni laSko tablo.*) Za HrcegoTinee se je tadi pri jus sa8elo pobirati; naSe ljudstTo se jako za-aiHi g» oboge brate in tndi naSa duhoTSeina v tern obnm nii samudila svoje dolfcnosti, za kar srao ji hra-Itlm. * __________ Is Tote»ifiikegt,24- aTgnsta 1875. V predzadnji 5tev. JBofe* se je neka mala kukariea iz St. Lueije Tender (Mdasila zarad modrejskega klanea. AH tej ne moremo SSeriti, da si tako glafo beli zaToljo tega klanca,saj mora ma rnki ?ecer v neko kajio romati, ki Jes>-rttk modiejskega klanea, in ker nima perntme. ampak tlabe poUuke* bi ji bilo gotovo praT, da bi se ji pre-sneti klaaee kolikor mogoce sraTnal,- - Ona noje nze ho-sana, ker te je g. deselni glatargrof Coronrai da! pe-liati ees la klanee. Tudi ml se veselirao tega, ker se Sidjamo, da se je Tisoki gospod, kakor poprej uie g. Dr. Pajer, preprieal, da tarn se ne da oic popraTiti, da bi ie moral* &to noTa*crta izpeljati, in da, ker postay-no dolocena now crta pelje eez Selo, se ne more za to odloeeni denar nikjer drugaee porabiti, kakor natej cr-ti. Mi nismo nikoli sanikali, da modrejski kianee se ne da zravniti, ali tega n«m ne bo mogel tudi nihee tajiti, da bi moral biti eko po novem izpeljan, ali veste pa, koliko bi to stalo? Kadar se je pretresaTalo, kako bi at skladovna eesta od St. Lucjje do Podsela nadaljera-la, ae je spwidelo, da je neogibmvo treba novo erto napraviti. V takera polozaji je bilo naravno, da se je dobro pretehtalo, ktera bi bila v vsakemn obzirn bolj-ia. Stara modrejska erta bi bila najkrajSa, ako bi se polagtma vxdigovala od mosta pri St. Luciji do vrha atarega klanea in potem polagoma padala od verh „Po-tyane" do eesarske eeste. Prvi del bi ne uzrokoval ve« ffl^h saprek in bi se dal dobro izpeljati, ali odSkodo-vanjf semJjiSe bi straSno dovolj stalo, ker pelje skoz in skozi eez nar lepie travnike in senozeti. Drogi del je na fides manj teiaven, ali ravno tukaj je najvee orir. Ob jnsnem obnozji se ne da izpeljati, ker bi Sla eez moevirno, grapasto in premehko zemljisfco. Cesta bise dala tesko ustanoviti in Se teze vzderzevati, in most©-ri bi prereft stall. Pri vsem tern pa se ne ognemo onim glavnim napakam sedajne stare eeste, to je, ker bi le* lala fie boy v sencnatim krajn, kakor poprej, bi jo po zimi led in zameti se po Tee tednoT in se bolj popol* noma zaprli, kakor do sedaj. Treba bi bilo tedaj onkraj ob obnozju „Mengore" iti, ampak tudi tukaj bi bilo delo eez to sumo in skalnasto obnozje prav teiavno. Vrh tega pa bi se morala crta stezati skoraj noter do fiiginskih travnikov in se potem vrniti po veliki rajdi eez nizko moevirno kozarsko planjavo proti „TJSnika" do eesarske eeste. Koiiko, bi to stalo ne bomo govori-li, ali samo povdarjati moramo, da bi potem ta grta naj-manj 500 seznjev daljsa bila, kakor poprej.— Pogledaj-mo si sedaj malo Crto 6ez Selo. Ta 5rta bi imela iti tndi po novem, in v tern sluCaji bi se to, da dovolj sta-la; pa Teodnr grdo laic naSa kukavica, kertako tenden-cijozno blebeta, da bi %. do 6 odstotkoT vee stala mi-mo modrejske; s tern je uze pokazala. da se razume na take reei, kot macka na boben. StrcSki bi bili bli-zo enaki, nekaj bolj modri in nepristranski mozje so to uze tacas konStatirali, ko se je v dezelnera zboru no-Ta erta imela odkazati, in toda se je morala le ona iz-ToKti, ktwa ima druge prednosti, in ta je Ie Selska-. Ta 5rta bi Sla ob solncnatim jnznim obnozju s?lskega hri-ba po skozi in skozi stanovitnem svetu tako, da bi potem njeno vzdrzevanje prav malo stalo. To, in da bi bila Tee ko tisue seznjev krajSa mimo modrejske, so one dolo&vne prednosti, zarad kterih jo je moral vsaki iz-voliti, ki nima samo rezanico za mozgane.- V zadnji teji cestnega odbora se je imelo dolociti, kakor receno, kako bi se dala najboIjSe ona svota porabiti, ki jo ima odbor na razpolaganje. Nas g. glavar prej ko ne za-pel|fin. od one stare, sedaj obnemogle tolminske garde, ki js pod Grossman-om pa§evala, in ki bi najraj§e vi-dela dobro zazidane obe poti gez Selo in des Modrejce, da bi potem eel cerkljanski okraj in eela Baeka in Idrij-ska dplina piisiljeni bili eez Tolmin hoditi, in tamkaj ~-njeoo patriarhalifino brado obfiodovati, je stavilpred-log, ker je nar vec zaprek od Sv. Lneije do Podsela, in ker se nima dosti denara, da bi se crta Sez Selo iz-T^rSila, uaj se rajSe zaeasno modrejski klan-c nekaj po-pravi; saj bi se dalo to prar lahko z en par tisue gld. atoriti. To je na videz prav pameten predlog, ali navse Zadnje je nameraval le n?v lepem prvo luknjo v postavo zarad Selske 5rte napraviti. Ako bi bil namrec ta predlog obveljal, bi se bil prvi dalj§i del tega klanea na no-tq izdelal, in 5e je bilo to tudi namesto % do 8 tisud gld. stale. Eo bi bilo to delo enkrat dovrseno, potem bi Slo uze la&ej, postavo popolnoma odstraniti. Regu-uranje §e ostale modrejske 5rte bi potem v primeri ne ataloree toliko, kakor selska, ki bi morala Tsa na no-Tem. wdelaiia biti in bi zatoraj preTefi denai*a porabila; ^idi^bi bili tisugi, ki jih je med tern modrejsK klanee pew, 5i8to zavrzeni. To je kljuf vse modrosti.—. Po-navljamo, da bi se mi popolnoma strinjali s to idejo, «aa> *ibiIo res mogoCe koliekaj zravnati modrejskt kla-neei ali to je eisto nemogoee, stari kianee se mora pu- . •) 16 pa m«umo, da bi ie moralo polepiem naLitt na to ajUnii, d» m bodoi t verokih b»jih iloveiuki napiax napiftT-lym.' '" (Ured.) stiti in cesta no nori erti izpeljati, in Se to se je na-meravalo izvrSiti na najslabai nagin, ki se da iztabtati. Nova Lrta bi ne sla namree od mosta pri St. Luciji polagoma do verh starega klanea, ampak stara se pre* cej dolga, slaba in nevarna pot od mosta do modrejske vasi bi ostala, in se le od te vasi, kder saeenjapraT za prav na§ Predil, bi sla naravnost—proti Tolminn in Se le potem po veliki rajdi vrhprvega kianea. Toda ni se dosti dolg stari klanee, bi ga radi §e toliko zdaljsali.da bi na vse zadnje res boljfie bilo eez Tolmin iti? In potem, kaj pa bo se zgornjim kianeom, kteri ni sieer tako dolg, ali sem teitje Se bnjSi in strmejsi kot spod-nji ? In od „ Pol jane" d) eesarske eeste se bo morda pot saroa zravnala, se bodo po zimi led in zameti sa-mi topili pred modrostjo naSih inienirjev? AH ni oci-vidno, da bi vsaki krajcar zavrien bil, ki bi se t tako zvano popravljonje te cite porabil, in da bi se s tem Ie onim eadnira modrijanom vstreglo, ki vedn^ zdihu-jejo po predeiski ieleznici, se pa ne sponmijo, da 6e se bo kedaj Tresnicila, se bo Ie za to, ker ima doloeivno prednost, da je— najkraj&i, nam pa le to zeljjo da bi nikoli ne mogli po narkrajSi erti 5ez Selo t Gorieo. Saj ako bi bil to spaceno misel kak drijgi sprozil, bi naa ne bila tako osupnila, ampak da jo je rodil ravno g. glavar, ki ima pred vsem drugim nato gledati, da se postave izverSijo. je obialovanja vredno. Koliko inrzenja, koliko prepirov in homatij bi bilo manj, ako bi bil on predlagal, naj se postava izTrSi, in naj se tedaj nemu-doma izdelovanje selske erte zaene, nihee ni bil na to §e crhniti se predrznil, in kar je Se vaznejSe, dandenes smo se biliuze prej ko ne eez Selo Tozariii. Nasprotniki, in tako tudi naSa kukavica ceneajo, da je selska Lrta Ie ilnzoricaa, ker se ne bo dala zarad prwelikih stroSkov nikoli izpeljati. Kdo pa tirja, da se ima kar na enkrat izdelati ? ali so se morda Baeka in Idirjska erta na enkrat dovrSile? Toliko denara ne bomo se ve, da nikoli skup imeli, da bi jo kar na enkrat dognali, in ce bomo to cakali, potem se bo gotovo zelja nagtb parti-kularistov izpolnila. da bi se mnogo let Ie na papirju I stala. Z onosvoto, ki jo ima odbor na razpolaganje, se je bil uze lehko najhujSi del od Sv. Lueije do „Goz-meriSe" izdelal, od tod naprej se je bila stara obeinska pot semtertje nekaj razSirila in nekaj zravnala, od Sell do Podsela se bi bil pa lahko zaeasno stari klanee rabil, saj ni tako strm in nevaren, kakor je modr.jski. In na tak naSin smemo po vsej pravici trditi da smo bili letos oze vozarili Lez Selo, in ako bi bila ta provi-zoridna eesta Se tako slaba, zagotovijarao, da Se raube ni bilo ve5 eez modrejskt Predil, in to nam dokazuje najjasnejae ta klanee sam. Saj imajo vozniki tudi sedaj Se preeej ravno pot eez Tolmin, ako jo hoeejo rabiti, in vendar gredo rajSe vsi be? Modrejee in trpineijo zivino in sami sebe, da si Ie—pot skrajSajo. Dobro, da je Se eas vse pregreSke popraviti, in nadjamo se, da bo naS g. glavar to sprevidel in se znal zoebiti mrez naSib b^bicnezev, kteri skrbijo Ie za svoj zep a ne za obeni biagor in ki so zastonj lovili tudi g. Winkler-ja. Ta gospod je dobro poznal naSe razmere, in se je tudi po vsem preprieanju potozoval za selsko erto, ker je videl, da s tem vstreze naj gorkejSim ze-ljam eele v^hodne poloviee naSega glavarstva. Konfazna glava naSe kukavice obljnbava kone^no, ne vemo komu pohvalo, celo krizec, ki bi ji pot do vrh modrejskega klanea zra.aal. Mi sieer gole pohvale ne bomo dajaii, ali vendar,—velik kriz zagotovljamo vsa-kemu, ki bi se za to dal oslepariti. - Da ne bo pa revi treba vec v potn svojega obraza si leziSca iskati, ji sve-tujemo, naj ona rajSe svaka pregovori, da njegovo bajto doli k Sv. Lueiji prenese; stavimo, da se potem ne bo ve5 zilila za ta klanee. Naz Rake m Dofenjskem 7. avg. (Izv.dop.) Otresel sem se mestnega prahu krSkega in hudo se jenekaterimrah-loecfnim gospodom pod nos pokadil, ker se zdaj po njem 5ihajo. Naj! da bi jim eihanje glavo in am vsaj toliko zvedrilo, da bi spoznali in razumeli, da nemajo samo patroni in mameluki ljubljanske „Schulzeitunge" pravicft kranjsko Solstvo bieati in nemSurske ucitelje ostevati;da zupani nijso tako vsegamogoeni, kakor si morda v Sasih sanjajo, §* taki ne, katerim po dolgolet-nem—6e tudi svojevlastnem—zupanovanji, skoro dru-zega ne manjka, da bodo veenega paSevanja gotovi, ne-go intabulacija na zupanov prestol za se in za svoje dediSe; da Socin dopisnik lahko svobodno razodeva svoje mnenje o krSkih razmerah, posebno ce je to mnenje poSteno in odkritosreno. Le krepko naj ciha-jo, ti gospodje, dokier popoka na njih nemcurska oble-ka, da se do jasnega zavejo, kaj so vsak v svoji sluzbi, kaj so po narodnosti in kake svete dolznosti imajo do ljudstva, med katerim in za katero sluzbnjejo. V tem zmislu in v to svrho naj eihajo in jaz jim kli^era od dalec prav sren! Bog pomagaj! V nedeljo sem priSel na Rako Uze od dalee sta me prijazno vabila med velieastnimi topoli dvigajoca se bela eerkvena stolpa, katera sta zares prav okusno do-delana. Cesta od KrSkega do Bake ne dela posebne ca-sti niti mojscrom, ki so jo delali, niti oblastniji, katera je dolzna vzdrzevati jo; tem bolje padopadacestni okvir: tu nij nie goiega, ni5 prav zapuScenega in ee se tudi skoro poTsod zapaznje malo pravilno, da ne reeem pri-mitivno obdelovanje polj, senozeti, drriSc in Vinogradov, je vendar narava tako dobrotljiva in potrpezljiva, da s prijaztitm zidenjem zakriva ^loveSko nevednost in ne- marnost in da vendar S Stoliko obrodi, kolikor je pri takera obdelovanji mogoCe. Raka ima posebno lepo lego, ]nz bi skoro sodil, da med mnogo drugimi prav lepirai najlepSo na Oolenj«> skem. i'udi okolica je krasna; kt se ,na pr. izpred farovza oziraS na obStrno planjavo, ki se pod teboj razprostira proti Brezicam in naprej proti Hrvaski, ali po prijazmh, z vinogradi in gozdici zarascenimi do-lenjskimi grici, ali na dolgo vrsto pogozdenih Oskokov, povsod ti poiSiva oko na dobrodejnem zelenji, ki se ti kaze t Tseh svojih spromembah; a najbolje te gotovo zaniraa velika razli5nost kulture: gozd, travnik in po-lje, vinograd in paSnik ti predocuje en sam pogled in <5e hoces natancnejie opazovati tla in pridelke, spoznal boS kmalo, da je mati narava tu jako radodarna, saj ji kmetovalee v ob^e malo in brez pravega razuma po-maga, pa mo Tender rod i pri memo dosti in raznovrstnih pridelkov—od sladkega vinca do ostrega ovsa—; skoro bi rekel, da si tu jug in sever se svojimi prideiki roke podajata, Vas Baka pa ne sprieuje ni6 kaj takih ugodnih razmer in se sploh nic ne vjema s krasnim svojim okvirom. oe odStejeS prostorno in lepo -erkov, grad, duhovnijska poslopja, Solo (pa lo ua z u n a n j i videz) in Se par drugih hi§,—ostanejo ti skoro samo revue, lesene, zakaji'ne, se slanio pokrite bajte brez dimnikov, katera po svojej svunanji in znotrauji neanaznosti ka-zejo br^e veliko nemarnost nego uboStvo; saj je tndi najbornejSa lesenakajzalahko snazna in dimnik bi se dal napraviti s tem, kar kmet in druzina v dveh ali treh nedeljah zapijeta A v sladki kapljici in v zganji, ali prav za prav v nezinerni rabi enega in druzega tici pomenijiv uzrok, za nevednostjo naj-znameuitejSi pospeSevalec tako ocitno razkrite nemarno-sti. Ze!6 nevSecen vtis je na me naredilo, ko sem pri* SedSi na Rako uze prvi dan, v nedeljo, toliko okaje-n i h, in ve6 nego okajanih na potu sreeal, koji so se na eesti od dfesne na levo in z ieve na desno zibali, da se jih je bilo nadlezno ogibati. Po tem, kar sem po« zvedel, mora biti to zelo med tukajSnim ljndstvom uze globoko vkoreninjeno. Nedavno je nekda moj spoStovan rojak, g. kaplan. preeej ostro zoper to grdo impako pri-digoval in posebno poudarjal, kako .ostudno je gledati zensko, kedar se da po moLnih pijneah omamiti. A kaj nastane? Obcinstvo se vznomiri in za^nepo celi cerkvi prav razloeno in nodostojno mrrarati in z nogami dfsati, AH ne kaze to uze najhujSo domoralizAoijo? Zalibog, da! in tozko se bo dala brez vstrajuega podu-devanja zatreti. — Za to bi jaz cast. gosp. rojaku prav nujno priporocal, naj se v tem oziru ravna po znanem izreku starega modrijana „guta carat lapi-dem non vi sed saepe cadendo" in naj si pri enakib prizorih raisli. kar nam je nekdaj rajnki professor Po-gorelec Ljubljanskim petosolcem rekel, ko smo zaradi neke predebek graje godrnjali: HTulite, lajajte, mijav-kajte. mene vendar iz raojega pota ne ^pravitel* Pri-hodnjic Se kaj. - ___________ li Petrinji 29. avg., nam piSe prijatelj Slovenee : V^eraj sem se podal iz Siseka v Petrinje z nekim laj-tenantom, polka Ernst, koji stanuje tamo, toje, okolo %% uri oddaljeno od Siska blizo TurSke meje pri kor-doni; eden bataljon tega regimenta je dalje 3 ure, namrec v Kostajnici na TurSkej meji, kjer so uze uporniki. Tedaj s tem lajtenantom sem se peljal popoladne v Petrinje, ker nam je pripoiedoval, da so tamo ove boS-njaSke familje, koje so ubezale crez granico, i koje tukaj naSa vlada podpira; odraS6eni dobivajo po 7 nov-cev, otroci po 31/* na dftn iz oes. kase; i da bi se t lastnimi oemi osvedocil o revS5ini ovih vbozih druzin bosniSkih, vdal sem se povabilu omenjehega lajtenanta. Ko dospeva v ovi tabor ub'ozih pribeglin BoSujakov, misli si, kako nama je bilo: videti otroke popolnoma nage, device lepe, da bi jej peto poljubil, skrivale so se pred nama, sramovaje se pol nage; matere sede&e v senci za vozom i do;ece svojega otroka, med tem ko je njen „muzu sedel blizo nje, puSil i pravil nama je o vsem tem, kar je uze dobro znano iz casopisov; do-* Sla sva med po v prase van jem ednega i druzega do jed-noga starca, koji nama je prav zalostnega serca pripd-vedoval, da je zgubil pri prehodu crez granico pri Sa* vi od Turkov posedono zeno, dve lepi hceri, koji so mu Turki odpeljali i dva otroka, koja so vergli prokleti duS-mani kukavice v Savo!!! Dalje je jokaje nam slikal krutovite Turke, sobrate dunajske zidovske „Neue Freie Presse". kako starce, uboge zene z deco na persih sece-jo, device oskrunevajo i v Savo nieSejo. Ob kratkem. revScina, uboStvo se kaze, se javi pov-sod, kamor prideS, kjer povpraSaS. P. S. Pri ubeznikih je to jaka posebnost, da vse osobe zenskega spola (seveda odraScene) imajo na de-snej roki (rokavn) rude6 kriz, znamenje, da so krS6eni! Seveda to je uze njihova narodna obleka, ne da bi mi-slil, da se njim stoperv kasneje po ubegu naSije, kakor nekedaj krizancem (Kreuzfahrer). Politicni pregled. Na Ceskem in na TiroUkem se bodo t te mesecH vrsile dopolnitne volitve za drzavni zb . namesto vseh tistih poslancev, ki se drze passW politike in iioSejo stopiti v drz> zbor. Slisi se, da je omajeno stauje grofa Andrassi-ja in da je na dvojii zmagala voja*ka -strarika, katera ne stoji na dua-jfetiSnem stalisfii, ampak na pravem avstrijskem,— fa atranka zahteva, da si Avstrija prisvoji Bosno in Hercegovino, da si tako zagotovi vazno posest Dal-macije. ~ h cisto avstrijskega stalisfia je to prava politika, naravuo je, da so proti njej ustavoverci in Madjari, ker se bojfc po tern zgubiti nadvlado <5ez vse avstrijske narode. V hrvatskem dezelnem zboru je dr. M a k a n e c * nav&uSenimi besedami potegnil se za jugoslovanske brate ustajuike, interpelujoc" uiado zarad vstalih bratov t Bosni. Oovornik je rekel inej drugim:„Zbor nas se je se&el v okoligfiiuak, ki so pozornost 'celega sveta na-«e obrniie. #alibog, da se nasa deEela pri temne more kot drftava, nego le kot „pars aduexa" (pritiklina Ogerske) v ozir jeinati. Se nikoli nij-sem odvisuosti nase dezele tako globoko fiutil, ko pti zaslisanji k. reskripU Pad se nim obeta v njem reSenje reskega vpra*anja iu sklopjenje voja Sk& kfajine si domovino, toda leonda, fie bodo oko-lis&tte ngodne. B a 1 m a c i j e pa sedaj, ko se tako Taini dogodki ptipravljajo ua balkanskem polo-toku, reskript niti ne omenja. Politika oportun-stva v e 2 e hrvatskemunarodu roke rav-no sedaj v najbolj ozibljcm fiasu, ko nas fiakajo ve-like dolznosti, na katere smo vsak dan opomenjeoi. Vem, da .vam gospoda moja, za nase uboge brate na jugu srce gorko bije, zato ne sme deZelui zbor zapirati uses kriku bolesti, ki iz Bosno in Herce-gorine knani dohaja, nego mora, sporainjaje sesvo-jih dolznostij, ne le vse svoje pravice, nego tudi svoje dol&nosti pred ofinri imeti, fie tudi Ev-ropa divjanje Turkov terpi. Evropa gotovo fiuti, da J je dosedaoja politika na jugu bila grd madez za moralo, kulturo in clovefinost. Evropa fiuti, da se je zelo pregreSila, ko je teinja Slovanov po svobo-di zadrievala in turSko divjost z veseJjem gledala. ttazen tega'je bila tudi zavist mej velkimi vladami in njih sovraStvodo vsega, karnosi i m e S1 o v a n, kriva, da je Turek mofinejSi postal. Ako'bi pbdjarmljeni Slovani brez tuje pomofii turski jarem odvrgli, stopile bi takoj velike vlade se svo-jimi zahtevanii pred osvobojene S1 o t a n e; toda ti ne bodo pozabiliinneodpustili in-f a nine perfidije, skatero so sedaj za-p u § fi e n i. Evropa, ki je trmasto mogla poslati legijone vAzijo, se ne briga za prelivanje krvi na jugu. Diplomatje evropski se posvetujejo o zadevah na Balkanu in ponujajo svoje posredo van je prLpomirjeuji ustaje. Kakor da bi Turkov ne poznali! TurSki poslanik naj pritofcbe ustasev preiSfie in iz Carigrada bode sludajno pri§la pomo^! To je vse uze bilo, in ven-dar je stvar denes hujsa nego kdaj. Vsaj je le eiio sredstvo, in to jo, da se nasi in slo van-s k i m b r a t o m njihove pravice da jo. Toda Evropa je pozabila na nase slovanske j u n a k e, ki so za evropsko izobra2enje kri p r e 1 i t a i i oibijaje divjo druhal, ona pozablja, kaj je slovanski jag trpel. in ne misli veo na to, kako so Slovane ravno ko 2rtev pred divje zveri postavili, §e na staro rimsko *lex Rhodia de jacta*. Najbolj zalostno pa je, da Avstrija tako hladnokrv-no. gleda, kako Turki na avstrijskej meji starce, zene in otroke koljejo, obeSajo, poiigajo; z nepo-pisliivo krutostjo deca z maternih prs trgajo in v vodo meSejo; Avstrija inirno gleda,' ne 6uti se poklicano, postaviti se za uboge 2rtve, ker diplo-matje tako hoSejo". Prasal je konefino vlado, ali node ubeznim rodbinam pomagati in v ta namen dati 100000 gld., ter poslati na bojiSde zdravnikov, ki bodo pasili, da se iz pobijanja ne izcimi kaka na-lezljiva bolezen.- Ban Mazurantfi je na to interpellacijo odgovo-ril, da hrvatska vlada ne more pogresati 100000 gold, in da je to zadeva miriisterstva zunanjih >.a-dev, katero je a2e prskrbelo, da ubezniki dobivajo nekoliko podpore. Nazadnje pa je opominjal Makan-ca,, naj. ne stavi interpellacy, s katermi spravlja ? nevarnost obstanek deSelnega zbora.-— Na to je sa-oor sprejel adresso na Cesarja, v katori omenja v zadnjenr odstavku tudi ustaje v Hercegovini in Bos-ni in prosi Cesarja, naj bi skrbel, da' se v one kra-je sopet povrne mir in da setain vpeljejo odno§aji, ki bodo zagotovili mir na avstrijskib mejab. — V teh besedah je prav pohlevno omenjena intervenci-ja Avstrije; a tudi s tern nijso zadovoljni ogrski li-sti in zdaj 2ugajo Hrvatom, da jim Ogri vzamejo se to malo avtonomijo, ker sabor nijma pravice vtikati se v zunanjo politiko^—V seji 30. t. m. se je Makanec odpovedal poslanstvu reksi, da bo za narod delal na drugi bolj usposni nadin.—Po tern je sabor volil 34 poslancev za drzavni zbor, ki so vecinoma vladuo-narodne stranke. — Makancu pa je zveder napravila hrvatska mladina v Zagrebu ve-likansko baklado. Za Makancem je torej hrvatska mladii»a, ki pomcnja prihodnjost in prav tako sim-patizujejo Slovenci in drugi avstrijski Slovani z od-lodnim Makancem, katerega Bog zivi! — Vendar pa nas veseli tudi to, da se je tudi narodna vecl-na hrvatskega sabora, ceravno v bojazljivi obliki, pa vendar spominjala nadih bratov zdihujodih pod turSkim jar mom. Na TurSkem je sopet nov vezir, Mahmud-paSa, prijatelj Ruske in novi vojni minister; tako sultan zdaj vsakih 14 dnij zmenjava svoje ministre, kar jasuo kaLe, da je turdka vsak dan blize propada in da gre tarn vse narobe broz sistoma.—-Na TurSkem nijso uia kaj veseli posredovanja velevlasti in me-nijo, da to posredovanje bo brez uspeha. — SliSi se celo, da se ho5e Tur&ka neposredno poravnati se Serbijo in Crnogoro. Egipt ima vojsko z Abissinyo; torej od tarn Tur&in ne dobi pomodi. Sploh se gtrena dudno mesa in te2ko je spo-znati Se diplomatom samim, kako se bo sopet ra~ zmotala. Na Spanjskem je vladna vojska vzela trdnjavo Eco de Urgel ter potisnila Karliste v gore, Razne ve&ti. (Rftdnj«> vwmi) Cosar je denes odprl ogrski dr*. zbor s prostolnim govorom, v katorom, graja dosedajno gospodarstvo na Ogerskem.—- Vest, da so ustafii zapustili sftmostan Monastir nij vorjetna.—Hubmnjer in porodo-valcc „Narodn. Hstov" nta bila vjeta od Turkov.—Hub-mnjor stun je poskusil z mino pedroti nek turdkt stra->,ui Kiolji; a Turki so ga zapa/.ili in dasiravno so za ubciuim mocno strcl.juli, je vendar utekel.—V Albaniji je punt velik postal, ustaSi so m polastilt uio veCiti turSkih trdujavic. Prav tako so ti.itasi vBosni v vefiih krajih Turke potolkli. Ustaja rasto. Iz Srbije in Onrno-gore so denes pridakujejo va^ne no vest i. (iMeaovnnjA.) Gospod svetovalec okroine sod-nije in dezelni odbornik, Anton Gorjup, je dobil (astni naslov svetovalca uadsodnije; trgovec Kohn v (ioriei je postal vladni Rvetovalec in g. grof Dandini, dosedaj pre-iskovalni sodnik je postal okrajni sodnik v Tr/.iii. Od-likovauje gospod Gorjupa je gotovo zaslufteno; kajti pravifinost, zmoznost, u5enost tega gospoda sft v resni-ci odlikujejo in le cuditi so moramo, da je ta gospod kakor poznan najbistroumnoj^i sodnik v Goriei toliko 6a-sa (akati moral na odlikovanje, katerega so uze dolgo delezni mnogi njegovi inanj lashueni in manj zmoZni ufienci.—Tako ostano marsikedaj kak velik talent po-zabljen, mej tern ko se srednji Ijivlje na najviSih stopi-n.jah Sopirijo. Emiko nas veseli imenovanje g. grofa Dandini-ja, ker tudi on sluje kot jako zmozen in popolnoma pra-viP.en sodnik. (i»cv«ko firaltvo niwv«c) kot ustanovniki so na-dalje pristopiH gg: E. Klavzar iz Goriee. Ivan Kuzlin iz Biljane in Andrej FilipiC iz Ravnice. 2 t. m. je irael odbor SlaviJev sejo, pri kateri se je sklenilo, da druStvo, ker je odbor dobil neugoden odgovor od !ju-bljanske matice, na svoje stroSke i/.dazbirko slovenskih najboljsih dosedaj znanih cerkvenih in posvetnih pesmi; v ta namen se je izvolil strokovnjaSki odsek, ki ima vse potrebno pripravitt iu stro§ke natanj&no pozvedeti.— Nadalje se je sklenilo, da dru§tveni pevovodja in njegova namestnika potttjejo po celem GoriSkem pregle-dujejo in organizujejo pevske oddelke ter napravijo skup-ne produkcije bliznjih oddelkov raorda v Tominu, v Komnu in Rihenbergu: -Naposled je obveljal predlog, da se ima napraviti 30. decembra prvi velik konceri v Goriei in da mora pevovodja pred ko mogo(e razposlati potrebne napeve pevskim oddelkom. Cf Wariin Pantsn) bivfii c. k. sodnik in veliki posestnik in ad dezelni komissije za uravnavo davka je v Senpasu timrl 29. t. m. 31. t. m. so prepeljali truplo rajneega skcz Gorico na kolodvor in po zeleznici v Kranj. V Goriei je bil lop sprevod, katerega se je ude-lezilo sosebno mnogo slovenskih rodo^ubov. — Z ranj-cim zgubili smo Slovenci na GoriSkem vrle^a rodoljuba, podpornika domaiSe re8i in vnetega, pa jako umnega naprednjaka. Poznan je bil v obfie kot potajak in za govornil kmeta, katerega revo je kot jako razumen kmetovalec do dna poznal.—-Glede njegovega polit. pre- pnCanja bil je zmerom zvest ua nafii strani; aatorei *ivo fiutimo njegovo zgubo in ostal nam bode vedno I najlepgem spominu...-.Mar8ikedo je ugibal, zakaj j* rani-ki izvohl si zadnji poSitek v Kranji, kder nnSl njeiof rojstni kraj; ranjki bil je rojen na Doleiijskem, We?je tudi vefi let sluzboval kot c.k. sodnik. Bahjki Panian je dobro poznal PreSirna ; biljenjegov velik prijatelj in ifi-vatelj m kot tak je veckrat rekel, da hoSe pofiivati zraven svojega pnjatelja in prvega slovenskega pesnika in Sella se mu je spolniia, pa prezgodaj.-To je le malo katere-mu znano, pa kaze moia prave slovenske koreniqe. ;i« loibiM.) Pretekli torek ob9 uri zvefier nam je to sopet nemila smert pobrala zvestega uda nafie cifalniee znanega rodoyuba J a n o z - a Ko s -». Bain. ki je bil komaj 38 let star, o6e trek otrok, katere ie zanustil svoji udovi. Pogreb njegov je bil 1 sept. pj. poludne. DrnStveniki nase fiitalmce so go sprejeli do tikega groba, in mu taiakaj nagrobnico zapell. Rahl* mu zemljica in sladak pofiitek! (v «'V»rii) je, kakor se nam poroca, v mejdaii, ko je v ponedeljek v Goriei razsajala huda ura, tud( tamkaj nevihta mnogo skode naredila. Izrula j0 neki dokaj droves in druzega rastlinja iz zemlje, a voda se je baje tako bila narasla, da je v hiSe drla in moogim kinetovalcem skodo naredila. Nekemu je eelo odoeila 24. k. pgiwice. («. J. Btmduuln de €onrl«nay^ ^teri je BO-sebno uo GoriSkem dobro znan, jo z izverstnim uspehom napravil 23. maja v St. Peterburgu duktorat iz primor-jevalnoga jezikoslovja ariftkih pJomen sploh. VeleuCenemu ruskemu profesorju i nasemu prijatelju serfiuo fieititamol (Niuibeui rtf«i«m«nt) je izdrtl nafi rojnk g. »tot-ink Komelj, ki je prvi in edini slovonski pisntelj na vo-jaskem potji in je zda^ i/dal 8. vojaSko knjigo v sloven-skem joziku. - Sluzbtmi reglemont potreben je vaakemu vojaku in brambovcu; obsezek to knjigo je 25J strani in oona 35 novtfeev. Naj bode toplo prfporotona alo* venskim vojakom! (Jtiff.uilovuiulit MHoltn|M^ gedajfioi g, U^J0 w imeli v saboto 28. avgusta svoj javni pogovor, kder «o sklenill slcdefto: Da bode se napravil, septombra ma-seca javni obftni zbor, zato preskerbuje odbor/ %» Da nSokolu no bode same pevsko, ampak tudi telovodoo druStvo in zovol so bodo nJug V S e 1 u: A. Baucar 20 sold., J. Berbufi, 10 sold., F. Marmolja 20 s., M. Mermolja 5 s., IT. Cermelj 10 s., ne imenovan 30 s„ J. prof. Berbue I gold., J. Mermolja 10 s., A. Pirjavec 20 s., J. Muzina 10 s., J. Berbue 40 s., J. Oigoj 10 s., M. Zupan 29 s., J. Baucar 10 s., A. Baucar 10 s., J. Baucar 10 s., A. Mermolja 6 «., F. Bati6 LO s., eno dru§tvo v kr6mi 65 «., A. Berbnc 5 s., A. Pirjevec 35 s., J Mihel 20 s., A. Pir* jevee 21 s., A. Baucar 20 s., A. Slamift 20 s.. dva mi-zarska vajenca 20 s., France Baucar poverjenik his. go-spodarje se 30 s., J. CJernigoj 30 s., A. MermoUa 10 s., A. Berbud 5V9, A. PiSot 10 sM A. Juh 10 s. A. Mermolja 10 s., A. Baucar 10 s., J. PiSot 10 s„ A. Bauifar 5 s., J Bandar 10 s.f A. Pirjevec 10 sM A. Mermolja 10 s., J. M. Muzina & s., A. Kerko5 4 s., J, Baucar 15 s.t F. Juh 6 «., A. Majiti 10 s.. A. Btrbufc 10 s. J. Baucar 10 s., A. Baucar 10 s.f J. Baufiar 10 sold. Fantje: Joh. Pisot 10 s., J. Pisot 10 s., M. Pir-ievic 141/., A. Muzina 14.. A. Baufiar 10 s., F, Pod-gornik 6 s., K. Berbu6 6 s., A. Sternad 8 s„ A. patina 7 s., J. Kerko6 10 a., M. Cernigoj 5 s., F. Cerni-goi 20 s., A. Mermolja 10 s., M. Muzina 15 s., J. Berbu6 10 s., M. Baufiar 10 s., Joh. Baufiar 10 b. J. Kosovelj 10 s„ Joh. Kosovelj 10 s., J. Juh 14 s„ A. Mermolja 10 s., K. PiSot 10 sold., Dekleta 20 soldov. Skupej 10 gol. 60 soldov. — V Goriei F. G. 5 gW„ Josip Hrovatin v Gorjanskem 1 gld. in F. Vogwfi v SembiSki Gori 1 gld. §kupaj 7 gld.—V Sovodnjah Jan. 1 gld. Grudrti Urban 50 s., Nanut Andrei 60 8., Primozifi Janez 50 s„ Lukezifi Jakop 50 s. Dmm Miha 80 s., Ce§sut Jozef 30 8. Cqak Jozef 50 a, Few. Schwarz 20 s. Visintini Jozef. 40 sold. Skupaj 5 gold. 20 sold. — Iz Rene: A. B. igl.,Donale IgUFranc. Pahor tergovee 1 gl., Rajmond Znidarfiifi 1 gl., Hebat Franc, kremar 1 gl., Znidarfiifi Anton 1 gl., Nekateri zidarji 69 nkr., Lukezifi Abel 1 gl., skupaj 7 gl. 69 a. t (•t; 3. odpustno sprifovalo Ijudske ali me§6anske Sole. Spre-jemajo se de5ki in dekliee in sieer vsak dan od denasojega dne zaLensl do (6. oktobra ustmeno in pismeno pri podpisanem voditeljstvtt. Pridni nSenci dobe" 50 gold, drzuvne Stipendije. Ta sola nij namenjena le za okoliSane,ampak ravno tako za Kra-Sevce in Vipavee in sploh vsacega, kdor se hoce oglasiti. 2eleti bi tedaj bila, da bi se mnero mla-diue tidelezilo. V Proseku, 17. avgusta 1875. Voditeljstvo c. kr. pripravnice. Janez Kersovani m civilni inienlr je odprl svojo pisarno v G o r i c i Contra-da Municipio (inagistratni nlici) st.391 v. I. nadstropji; PriporoCa se si. obCinstyu za vsa t e h n i 5 n a d e I a, to je razae stavbe, ceste, mostovei.t.d. za izdelovanje na«5rtov, proraennov in nadzorovanje pri raznih stavbah,s kratka za vsa opravila, ki spadajo v in2enirsko stroko, ohljiibiije hitro, natanjeno in c*iiio postrezbo strank. ¦ I 111 mi Ifaznanjam si. obginstvu, da v svoji Ze davno znani kljueavniCarski delalnici na Plaenti St. 36 (pri Kurtelinn) izdelujem in ptedelnjem vsakoverstne tehtnice po novem sistemu izlijvam tehtne bute in de-lam metrifine mere. Jakofp Oblak. Perva ob^ia zavarovalna banka poslala je svojega in^pektorja, gosn^ Ema-nuela Adler-ja na OoriSko.— Jfaj ga vsi rodoljubi po mogofinosti podpirajo, da ho raogel uspeSno delati za narodai zavod, ki zdaj stoji, hvala Bpgu, na popolno . trdnih nogah. Slovenci! zava-mjte se pui domae>m zavodu, da vaS denar doma ostane. in da koristite do* movini! Nova fabrika v NABRE&NI za likerje. [1 | Rum, prav jamajsk prve eene »ft bok»l mwmmmammm 65 "'goteT,1,1! *wiS,' H 26 ""¦'1 1 « » " 4ru?e * — — '"* i 60 24 -•• » I , druge » . . .• '• — — .1 65 26 ~ II BTropinsko zganje, prve vrste 60 24 — | 1 Jane^evee po franc, okusu 1 vrste 50 20 **"' 9 1 »¦ r> » p druge n 40130 16 iiS «-..! 65 26 -¦ 1 franko pOttija&NABR^!NSKA. Poskusite! Kar se tide dobrote zgoraj imeno* vanih pija6 stoji Nahre2iuska fabrika v prvej vrsti, KEE DELA Sfi SADJEM. Lastnik tej npvej fabrikije: A fit oil Kar is. pravegadoma6egavina. Belo Vipavsko od 10 do 12 gol. vedro . 6rno Frijaiansko „ 14 v 16 ,. Dobiva se t drogeriji % «* P p €fc II It o t *» f-jevi na Travniku. X MnJ iioliSa iinjiya Naj boljSa knjiga o metr6ni meri hi vagi je: Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-cih in njih upotrebljevanji pri rafiunih z metriCno mero in vago in !J0 n a t a n-C n i h primerjalnic dosedaj v Avstriji t rabi hiv§ih mer in vag in metri^ne mere in vage. Prodajajo jo: J. Giontini, 0 Elerr, Kleinmayer & Bamberg in ^Narodna, ti-skarna* v Ljubljani; E. Liegel v Celov-ci; J. Pajk v Mariboru ,* Th. Drexel ? Celji; E. Piliak v Soriei; F. H. Sehimpf v Terstu; Aibreeht & Fiedler v Zagrebu. Dobiva setudi pri pisatelji J. ^nidar§i6n na Premu (via St. Peter).—Cena : 60 kr. T il.ij l>oiJJ»ii liiljigrji i V Gorici vulici sv. Ivana hl$ stv. 3. jezaloga sviloprejskega prahu, semljeti bigati, kteri j6 po»ebno izvrsten za gnojeuje strnenega polja in travnikov. Za Kras je ta zaloga v Komnu pri kr^maju Makovou v ^iv«5evi W§i. I BASEVI. Lastnik YIKTOR DOLMEC. Izdavatelj in za nredntetvo odgovoren: ALOJZTJ VALENTTNCrC. - T;skar: PATER^IOLLI v Goriqi, 94