340
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Zadnje dni bival je tukaj kralj grški Oton. Cesar podal se je po poprej razglašenem programu v Szegedin na Ogersko.
—  Umrl je preteklo nedeljo popoludne tukaj vred-nik „Tribiine" Skrejšovski, svoj čas vrednik ;;Poli-tike" v Pragi, odličen časnikar in goreč zagovornik av* tonomistične stranke in pa narodne enakopravnosti v naši državi. Bolehal je nad leto; toda bolan bil je le malo časa. Rajnki zapustil je sedmero otrok in vdovo. Vreduištvo ^Tribiine" naznanja, da bode izhajal ta časnik tudi še dalje. Srbski minister unanjih zadev Bogi-čevič ostane še teden dni na Dunaji in se po izvršeni}? opravkih s soprogo svojo vrne v Beligrad.                  "^^^
—  O začetku zborovanja državnega zbora čuje se Boveji čas, da se ima pričeti uže dne 20. novembra, toda se pred Božičem ne bode vzelo v obravnavo nič druzega kakor postava zadevajoča začasni budget, in to posebno zato, ker je v novem poslopji državnega zbora še marsikaj dodelati.
Iz Trsta. — Preteklo soboto začelo se je zborovanje tržaškega deželnega zbora. Delovanje kaže se za zdaj izključno gospodarsko. Proračun tamošnjega zem-Ijišno-odveznega zaklada kaže več tisoč goldinarjev.
Zagreb. — Včeraj ob 9. uri zjutraj bili so na poslopji finančnega vodstva in v gornjem mestu obešeni ogerski grbi z dvojezičnimi opisisneti in na mesto njih obešeni grbi brez opisov. To delo izvršil je vladni komisar Herovič v navzočnosti kompanije vojakov in vojaške godbe.
Prav zanimiva je izjava prejšnjega bana Hrvatske grofa Pejačeviča v „Pester Llojdu". V tej izjavi trdi grof Pejačević, da še njemu o razobešanji dvojezičnih grbov minister Szaparj ni zdaj naznanil ničesar razun pred dvemi leti, pa takrat, da je odločno odsvetoval ta korak. Zdaj pa je finančni vodja David brez vsakega naznanila do njega koj tisti dan obesil grbe, ko je on odpotoval iz Zagreba, in ravno tako je finančni vodja David brez vednosti banove vpeljal nepostavne dvojezične pečate.
Ogersko. — Deželni zbor sprejel je z nepričakovano veliko večino predlog vladin glede Hrvatske. — Padale so od strani opozicije zelo ojstre besede zoper vlado o njenem postopanji zoper Hrvatsko, toda opozicija je poleg graje dogodeb na Hrvatskem očitala vladi, da je s svojim premehkim in neprevdarjeno po-
skušenim ravnanjem veljavi državne oblasti le škodovala , trdila pa je tudi, da so zahteve Hrvatov pa vsem neopravičene. — Sprejem cesarjev v Szegedinu in svečanosti tamošnje so bile sijajne.
Nemška. — O navzočosti španjskega krajja na Nemškem naznanjajo zdaj časniki, da Nemška in Španj-ska zdaj niste sklenili nikakoršne zveze. — Te izjave imajo očividen namen pomiriti razburjeno Francosko.
Francoska. — Po odstopu vojnega ministra Thi-baudin-a nastala je v radikalnih okrajih velika agitacija za njega oziroma za radikalno sovraštvo njegova zoper Nemčijo. To je imel priliko čuti ministerski predsednik Ferry pri svojem zadnjem popotovanji. — Sicer pa se je vsied premembe ministerstva na Spanjskem Francoska uže zelo pomirila, ker novo španjsko mini-sterstvo izreklo se je v svojem programu odločno zoper zvezo z Nemško in to izrekoma zato, ker bi Španjski taka zveza nakopala  po pravici nasprotstvo Francoske^
Laška. — Videti je, da se je po prizadevanji držav, ki Francoski niso prijazne, na dnevni red spravilo vprašanje, katero bi moglo sprožiti poojstreno nasprotstvo, ali celo vojne korake zoper Francosko , namreč neutraliteta Savoje. Leta 1815. ste se namreč v dogovorih dunajskih provinc Chablais in Faucignj, kakor tudi druga Savojska na severni strani Ugine izrekli za tako neutralne dežele kakor vsa Švicarska, taka, da bi bil za slučaj vojske kralj sardinski kot gospodar Savoje vezan ,^ svojo vojsko iz omenjenih provinc umakniti in samo Švica bi imela pravico, z vojsko zasesti jih. Ko je Francoska Savojo vzela v posest, protestirala je Švica zoper to prilastenje in je zahtevala, da naj se ali združite imenovani provinci s Švico aJi pa da naj ostanete neutralni. Napoleon III. si je vendar-le znal to deželo prilastiti, pa v odstopni dogodbi določilo se je izrekoma, da kralj sardinski one kraje le z onimi pogoji odstopi Francoski, pod katerimi jih je imel v posesti sam in da cesar francoski obljubi, se glede tega dogovoriti z merodajnimi velevlasti. Napoleon te obljube ni spolnil, toda v tem ni veljave zgubila pogodba dunajska. Današnja francoska vlada je pa blizo meje kantona bern-skega na gori Vuache napravila vojaško cesto in namerava neKi na gori napraviti trdnjavo. Vsled tega sklenila je Švica poslati francoski vladi pisanje, v katerem se ima izraziti mišljenje Švice o neutraliteti teh krajev in se zahtevati pojasnila o naredbah Francoske na teh krajih. — Cuje se iz zanesljivih virov, d^a glede tega vprašanja stoji Laška odločno na strani Švice in da bode odločno postopala zabraniti nakane vlade francoske in se potegniti za neutraliteto Savoje, kakor je bila zagotovljena leta 18 lo.