Izhaja vsak mesec enkrat. Uredništvo in uprav-niStvo je v Šelenbur* govi ulici 5|l. Oglase se raCuna po posebnem ceniku. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Petkoviek. Glasilo Pokrajinske ztreze dr^ite^ hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Štev. 9. Ljubljana, 20. septembra 1922. Leto II. Pouišonle hišnem davka. Finančni minister je predložil narodni skupščini nov načrt zakona o neposrednem davku, ki naj velja za celo državo. Ta načrt je izdelala posebna komisija naših najboljših teoretikov davčne zakonodaje, zato se pričakuje, da dobimo vendar enkrat času primerni zakon o neposrednih davkih. Med tem pa tvori zbirko sedanjih zakonov, ki veljajo v posameznih pokrajinah, katerega glavna naloga je povišanje davčnih stopenj, posebno pri hišnem davku. Določbe o hišnem davku, vstavljene v ta načrt, so sledeče: Davčna obveznost. Člen 41. — Hišnemu davku so podvržena poslopja, namenjana za stanovanja ali za katerokoli trajno uporabo. Člen 42. —- Za poslopja v zmislu tega zakona se smatrajo vsa nepremična poslopja na suhem ali na vodi, ne glede na materijal, iz katerega so napravljeni. Sem spadajo tudi poslopja, ki imajo tako konstrukcijo, da se morejo prenesti iz enega kraja na drugi. Ne smatrajo se pa za poslopja: la-dije, vodenice na ladjah in drugi plovni objekti, šotori iz platna, vozovi urejeni za stanovanje, kolibe iz desk za spravljanje orodja in podobne stavbe. Vsi ti objekti, ako se dajo v najem, so podvrženi davku na obresti in rente. člen 43. — Razen oprostitve po čl. 5 so oproščena od hišnega davka: a) Poslopja samoupravnih oblasti in drugih javnopravnih korporacij in fondov, dokler in v kolikor služijo neposredno v javne ali uradne svrhe, h) Poslopja tujih držav v kolikor jih uporabljajo za svoja poslaništva, v slučaju reciprocitete. c) Cerkve, kapele in poslopja ali posamezni deli poslopij, z zakonom priznanih veroizpovedi, ki se izključno uporabljajo za javno službo božjo. d) Bolnice, kopališča in sanatoriji humanitarnih zavodov in razna zavetišča. e) V splošnem vsa poslopja določena za prosvetne, učne ali dobrodelne namene brez pridobitvenih namenov (javni muzeji, javna poslopja za razstave itd.) t) Tovarniška in druga industrijska poslopja, računajoč k temu tudi rudarstvo; poslopja za javna skladišča; poslopja železnic; vse te samo v toliko, v kolikor se ne uporabljajo za stanovanja ali kot prostori za obrt. g) Gospodarska poslopja, ki niso dana samostojno v najem, a služijo poljedelstvu ali gozdarstvu izvzemši prostore, ki služijo za stanovanje (člen 47, zadnji dve vrsti). h) Poslopja zadrug za izsuševanje močvirij in drugih podobnih zadrug za regulacijo voda, ako so ustanovljene po obstoječih zakonih v kolikor služijo ta poslopja za strojarnice ali za stanovanje strojnega osobja ali čuvajev nasipov, splavnic in kanalov, ne vpoštevaje semkaj uradniških stanovanj. i) Za nastanitev vojaštva rekvirirana poslopja, za čas, dokler se lastniku ne vrnejo v svobodno razpolaganje. j Poslopja, napravljena začasno v slučaju izredne potrebe (požar, povodenj, taborišča epidemije itd.), dokler ne preneha ta izredna potreba. k) Podirajoča se poslopja, v kolikor se ne uporabljajo za stanovanje. l) Mrtvašnice in mavzoleji. Vse te oprostitve prenehajo, kadar in v kolikor se da poslopje v najem ali se več ne uporablja v take namene, ki so postavno utemeljena za oprostitev od davka. Ta oprostitev velja tudi za doklade in naklade, ki se pobirajo od državnega davka. Člen 44. — V krajih, v katerih vlada veliko pomanjkanje stanovanj, a katera kot taka označi na predlog finančnega ministra ministrski svet, se oproste začasno od tega davka nova poslopja in novi deli obstoječih poslopij, ki so sezidana po določilih stavbinskih oblasti. Oprostitve od davka se bodo dovoljevale za vnaprej omenjene objekte: a) ako imajo izključno majhna stanovanja in sicer: 1. Na 20 let, ako bodo pod streho do konca 1. 1925. 2. Na 15 let, ako bodo pod streho do konca 1. 1927. 3. Na 10 let, ako bodo pod streho v času po 1. 1927. b) Ako imajo izključno stanovanja, ne glede na velikost, na 15, 12 in 8 let, in c) ako imajo razen zadnjih prostorov pretežno stanovanja, se oproste na 10, 8 in 5 let z ozirom na zgoraj označen čas, v katerem je poslopje pod streho. Ministrski svet more razen teh pogojev oprostitve postaviti tudi druge. Poslopja, ki so postavljena namesto podrtih poslopij, plačajo davek tudi poleg začasne oprostitve z ozirom na temelj podrtega poslopja, dokler traja oprostitev. Poslopja začasne namembe, ali katera so oproščena od hišnega davka. Adaptirana poslopja, kakor tudi ona, ki so sezidana z uporabo starih zidov ali zidnih delov poslopja, nimajo pravice na začasno oprostitev. Prošnjo za oprostitev davka se mora izročiti v roku 90 dni, računajoč rok od dneva, ko je izdano dovoljenje za uporabo. Ako se prične rok popreje uporabljati, sc računa gornji rok od dneva stvarne uporabe. Oprostitev od davka dospe, ako je prošnja pravočasno vložena, od začetka četrt leta, v katerem je nastala davčna obveznost, a v nasprotnem slučaju od začetka nastopajočega četrt leta po vložitvi prošnje. Začasna oprostitev preneha v obeh slučajih po preteku zakonitega časa, ki se računa od začetka četrt leta, v katerem je nastala davčna obveznost. Začasna oprostitev od davka ne obsega doklad in naklad. Člen 45. Hišni davek obremenjuje samo poslopje, a plača ga dejanski lastnik poslopja. Ako se noben ne briga za poslopje, je dolžna postaviti politična oblast upravitelja, ki je odgovoren huli za plačilo davka. Člen 46. Obveznost plaćanja hišnega davka se prične s četrtletjem po izdaji uporabnega dovoljenja ali prejšnje useli-tve, oziroma po preostali oprostitvi od davka, ako je bilo poslopje po čl. 42 oproščeno davka, a preneha koncem onega četrtletja, v katerem je poslopje podrto ali je uporaba poslopja oblastveno prepovedana ali je zadobilo oprostitev davka po čl. 43. Davčna osnova. Člen 47. Za davčno osnovo služi: a) pri dejansko v najem vzetih poslopjih pogojena letna najemnina koncem leta pred davčnim letom, kateri se ima dodati tudi vrednost vseh obvez, uslug ali katerihkoli dajatev ali katerihkoli ugodnosti, katere je najemnik dolžan vrniti, dajati ali storiti najemodajalcu, a odbiti stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo poslopja. Ako se da v najem poslopje samo za čas sezone, se mora vzeti sezonski znesek najemnine kot letni znesek najemnine; b) pri poslopjih, ki dejansko niso dani v najem, vrednost letne najemnine, ki se plača za najbližje podobno stanovanje ali obrtni lokal V pomanjkanju predmeta za parificiranje ocenjuje vrednost letne najemnine davčni odbor samostojno. Izjemno tvorijo poslopja v selih in onih mestnih pristavah, ki se ne dajejo v najem in pri katerih se odvzame, ako služijo za stanovanje poljedelcem ali uslužbencem za davčno osnovo število sob, ako število sob v enem poslopju ni večje od 5. Pod sobo se razumeva oddelek poslopja, ki je urejen za stanovanje. Ako poslopje, namenjeno za stanovan je, nima posebnega oddelka, ki bi se mogel smatrati za sobo, se ima obremeniti z davkom, kot bi imelo eno sobo. Člen 48. Ako je stanovanje ali poslopje dano v najem skupno z vrtom, pohištvom, opravo orodjem itd., se plača hišni davek samo od tistega dela najemnine, ki je določen posebej za samo poslopje. Ako v pogodbi ni določena posebna najemnina za poslopje, ali je pogojen manjši znesek kot bi se mogel določiti po določbah točke b) čl. 47, ocenjuje vrednost najemnine za stanovanje ali poslopje davčni odbor po predpisih navedenega člena. Ostali del najemnine je podvržen odgovarjajočemu davku. Vrednost najemnine za dejansko v najem nedanih delov, lokalov kakor tudi v slučajih, katere predloži finančna oblast, ocenjujejo redni davčni odbori. Odbor določa tudi to, če se more kateri del smatrati za sobo. Člen 50. Na račun za vzdrževanje, uprave in amortizacije se ima odbiti od zneska bruto najemnine: 1. v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Novem Sadu in Zemunu 20 odstotkov; 2. v drugih mestih in trgih, kopališčih in letoviščih 25 odstotkov; 3. v vaseh 30 odstotkov. Karakter kopališč in letovišč določa ministrstvo narodnega zdravja. Ako se kopališče ali letovišče nahaja v področju kake vasi, je dolžna finančna oblast sporazumno s politično oblastjo določiti meje toplic ali letovišča. Davčna stopnja. Člen 51. Kot hišni davek se plača: 30 odstotkov, t. j. trideset dinarjev davka od 100 dinarjev najemnine ali najemne vrednosti poslopja po odbitku stroškov za vzdrževanje, uprave in amortizacije, po čl. 47 se plača od vsakega oddelka za stanovanje 30 dinarjev letno Hišni davek po določilih odstavka 1. ne more biti manjši od davka po določilih odstavka 2. Kataster poslopij in evidenca katastra. Člen 52. Zaradi pravilne odmere hišnega davka se mora voditi kalaster poslopij. Kataster se mora voditi po občinah. Kataster se mora tako uredili, da se vidi iz njega: 1. Kdo je davčni zavezanec; 2. popis hiše (število sob in nadstropij)) in strošek za poslopje; 3. katero posopje je oproščeno davka in doklej; 4. kateri deli ozemlja ali zemljišča stoje v teh delih; 5. znesek ugotovljene najemnine. Člen 53. Vsaki lastnik poslopja je dolžan naznaniti vse spremembe v objektu in subjektu pristojni finančni obiasti v roku 45 dni od nastale spremembe. Člen 54. Način vodenja katastra, oblika prijave in vse one slučaje spremembe, katere je dolžan lastnik poslopja po členu 53 priglasiti, predpiše finančni minister s posebnim pravilnikom. Posebna določila. Člen 55. Kadar sodelujejo v poslu reševanja pravice lastništva v katermkoli si bodi slučaju državne ali občinske oblasti, so dolžne vse te izpremembe sporočiti pristojni finančni oblasti onega kraja, kjer je poslopje, Ravnotako so tudi oblasti, ki dovoljujejo zidanje ali vselitev v novo poslopje, dolžne obvestiti o izdanih dovoljenjih pristojne finančne oblasti. Člen 57. Najemniki poslopij izgube vse pravice, ki jim daje daje zakon ali kaka naredba v odnošaju napram lastniku poslopja, pa bilo v davčni prijavi ali v svojih izkazih dajo na vprašanje finančnih oblasti netočne izjave ali potrdijo ali preprečijo s svojim negativnim zadržanjem ugotovljenje pravega stanja stvari. Ravnotako odgovarjajo tudi za vsako škodo, ki bi jo mogla vsled tega imeti država. Razen tega se imajo tudi kaznovati po posebnih predpisih. Neka] pripomb k temu zakonu. V čl. 44 tega načrta so določbe za oprostitev novozgrajenih hiš. Ro teh določbah se oproščajo davka za določen čas iu pogoje poslopja samo v onih krajih, v katerih vlada veliko pomanjkanje stanc» vanj in katera kot taka proglasi ministrski svet. Torej oprostitev ne bi veljala za vsa mesta in trge in bi to največkrat preprečil" zicanje in olepševanje mnogih naših mest. Za mesta pa, ki bi bila označena, da vlada veliko pomanjkanje stanovanj, bi nekega lepega dne ministrski svet naznanil, da ta slučaj več ne obstoji ter bi vsa poslopja, ki bi se potem zidala, ne imela nič več pravice na oprostitev od davka. Velika naša mesta in središča kot Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Split itd. bi prenehala z zidanjem in olepševanjem modernih in velikih poslopij, če se upoštevajo splošni interesi in ugled cele države, ki obstoji in Upada v njenih središčih, potem tak načrt ne sme postati zakon in sicer tem manj, ker v 4. odstavku imenovanega člena določa, da poslopja, sezidana na mestu podrtih morajo, kljub temu, da so oproščena, plačati davek z ozirom na osnovo podrtega poslopja. V vseh državah se kolikor le mogoče podpira zidava novih hiš tako od strani države kakor tudi od strani samoupravnih oblasti. Zato so v takih državah sezidana mesta najmodernejše. Rri nas pa še danes nismo na jasnem, katera nova poslopja naj država favorizira z ozirom na oprostitev davka. Do 1. 1919 je imel pravico na oprostitev davka novih hiš samo Beograd za 10 in 2 Olet in sicer samo za poslopja, meječa na ulico. V tem letu je bilo tudi to odpravljeno in od tega časa pa do leta 1920 se more reči, da ni bila v Beogradu sezidana niti ena moderna stavba. V bivši Avstriji, torej v Sloveniji, so bile določene zakonite oprostitve za nove stavbe, večinoma za dobo 12 let, v nekaterih krajih tudi več, kakor n. pr. v Ljubljani po potresu celo 25 oziroma 18 let. Državni zakon z dne 28 decembra 1911 drž. zak. št. 242 je predpisoval razne olajšave in oprostitve najmarine posebno za manjša stanovanja, a ta zakon radi nastale vojne la-korekoč ni stopil v veljavo oziroma ni prišel skoro nič v poštev. S stanovanjskimi uaredbami iz 1. 1920 in 1921 se je priznala pravica oprostitve od davka vsem novim poslopjem ne glede na kraj, kjer se zidajo ali na ulico ali pa na dvorišče. Ti privilegiji so izvedeni tudi potom začasnih finančnih zakonov za 1920 21 in 1921/22 kakor tudi s stanovanjskim zakonom iz februarja t. 1. Te vsebuje tudi finančni zakon za 1. 1922/23. Samo v Beogradu so tekom 2 do 3 let dobili najmodernejše stavbe, katere se morejo kosati s stavbami v naj-vecjih evropskih mestih. Če se pa določbe čl. 44 imenovanega načrta uzakonijo, potem se bo zidalo samo v krajih, ki bodo proglašeni, da vlada v njih stanovanjska beda in seer samo tako dolgo, dokler bo to zanje veljalo pa samo v tem slučaju, ako bodo oproščeni za določeno število let ne samo davkov, ampak tudi vseh državnih in krajevnih naklad; kajti pogostokrat so krajevne naklade tri in še večkrat večje kot pa državni davek. Naše stališče je, da se prizna pravica določanja o oprostitvi novih poslopij od davka kakor tudi eventualnih »olajšav ministrstvu /a javna dela, ki bi moral uvesti potrebne določbe v stavbni zakon, veljaven za celo državo. To pravico naj se vzame finančnemu ministru in ministru za socijalno politiko. Člen 51 dolča stopnjo obremenitve s hišnim davkom. Temelj za obremenitev tvori vrednost letne najemnine, po odbitku 20 odstotkov za Ljubljano za vzdrževa nje, upravo in amortizacijo. Po določilih sedanjega zakona o neposrednem davku se plača hišni davek od bruto vrednosti letne najemnine in je znašal v Beogradu za stanovanja 10T, za trgovine 12%, za kavarne, gostilne in hotele 25 odstotkov, računajoč vse naklade, a brez njih je stopnja: 3, 4 in 8%. Po novem načrtu pa znaša davčna stopnja trideset dinarjev od sto dinarjev letne vrednosti najemnine, ne računajoč državnih in samoupravnih naklad. Stopnja bi se torej povečala samo za državni davek in sicer za stanovanja 27%, za trgovine 26/b, za kavarne, gostilne in hotele 22 T>. Ako vzamemo, da bo za Beograd ostala tudi v bodoče današnja stopnja državnih in samoupravnih naklad, ki znaša 163 in pol od sto, potem bi po tem načrtu znašal hišni davek ne glede ua to, ali je stanovanje, trgovina ali hotel na sto dinarjev vrednosti neto letne najemnine 75%. Torej skoro štiri petine čistega dohodka ali njegove vrednosti (čisti dohodek po tein načrtu je znesek, ki ostane po odbitku 20 odstotkov) bi moral plačati vsaki lastnik v Beogradu za davke. Vzemimo poslopje v Beogradu, ki obstoji iz samih stanovanj, katerega letna vrednost najemnine znaša 10.000 Din. Po sedanjem zakonu o neposrednem davku, znaša letni davek na to poslopje okoli 1000 dinarjev, a po novem načrtu bi znašal samo državni (neposredni) davek na 8000 Din neto najemnine 2400 Din. Ako bi ostale današnje državne naplade, bi znašal letni davek na to najemnino okoli 6200 Din. Ako vzamemo, da stanuje v takem poslopju sam lastnik, bi plačal državi nad 200 oziroma 500 Din mesečno na davkih. In če ne bi ostale današnje državne naklade, bi bila obremenitev izredno velika in nepravična, posebno za majhne lastnike stanovanj, kateri stanujejo sami v njih ali životarijo od dohodkov teh stanovanj. V Sloveniji znaša sedaj od Avstrije podedovana hišna najmarina za mesto Ljubljano 20%, za vse ostale kraje pa Yl% hišne najemnine brez vsakega popusta. Po nameravanem zakonu pa bi torej ta davek znašal v Ljubljani za 4%, na deželi pa za 9% več. Največja krivica bi bila, ako postane tak načrt zakon, ker je obre menitev ista za vse vrste poslopij ne glede na to, ali služijo za stanovanja, za trgovine, kavarne, gostilne, hotele itd. in ker ni določeno progresivno obdavčenje, ko je ta princip izveden v ustavi, če k temu pridamo tudi še davek na premoženje, ki se ima pridodati davku na davčne objekte, po principih avstro-ogrskih zakonov, potem se obremenitev še bolj poveča in hišnega lastnika prisilijo, da se reši poslopja s prodajo. Vsaki davek mora iti le do skrajnih mej zmožnosti, pravičen in enakomeren gospodarski moči davčnih zavezancev. Prepričani smo, da zakonodajni odbor in narodna skupščina nikoli ne bosta dovolila tako veliko in nepravično obdavčenje državljanov, ker z nepravičnim obdavčenjem se morejo državne blagajne napolniti z milijoni, ali obenem tudi z vzdihi in prokletstvom revežev. Dolžnost hišnih posestnikov pa je, da proti tej krivici odločno in skupno nastopijo po svojih organizacijah. Gospodarski pomenki. (Kramlja društveni tajnik Jože Pirc.) Bilo je letos 9. oktobra. Ljubljanska megla je še v popoldanskih urah odevala kakor umazan pajčolan belo Ljubljano. Sedela sva v kavarni okrog mizice v živahnem pogovoru, uganite o čem sva govorila. 0 ljubljanskih občinskih volitvah , uganili ste. Toda glej šmenta! Ravno ko bi imela skleniti stavo, ti pridrvi v kavarno raznašalec časopisa ter položi liste na sosednjo mizo. Vsi zagrabimo za nje, toda mali Korlček, odločen in prebrisan kakor vedno nam veli: Gospodje pardon, vedite, da so tudi ljublj. natakarji, sledeč vzgledu ljublj. dimnikarjev, ki so razdelili vaše hiše v ometalne okraje, razdelili tudi ljubljanske kavarne v rajone. Vašemu kotu so dodeljeni trije izvodi na novo došli h časopisov. Razumeli bodete, da potem nisem ob tej priliki prišel do političnega lista, ampak mi je ostal v roki le ^Uradni List pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 9. oktobra 1922 št. 105. Izredno obširen, imel je 24 celih strani, je vzbudil takoj mojo pozornost. Z debelimi črkami stoji zapisano na prvi strani Finančni zakon za 1. 1922/28. Ponovim polglasno, že me čuje zraven sedeči tovariš, tudi na svojo nesrečo ljubljanski hišni posestnik. Daj ,daj, prelistajva ta list! , mi reče, obenem ponižno pripomni: Ker vem, da tiči v tebi tudi nekoliko računarja, povej mi, kaj pa je to fin. zakon. Veš priznati ti moram, da ravno v tej stroki nisem doma, vzlic temu, da smatram gospodarstvo z drž. denarjem za eno najvažnejših nalog vsake državne uprave! Vesel sem bil tega odkrtosrčnega tovariša. Iz dveh ozirov vesel, prvič, da se hoče sploh š kakšen človek na svetu o čem poučiti, drugič, da je vendar le Še nekaj ljudi, ki imajo smisel za gospodarska vprašanja. Vem, da se me od slej naprej predstavljate kot suhoparnega profesorja državne računske vede, toda ne vstvarjajte si sodbe vnaprej, poslušajte raje. Osnovo in temeljna načela vsakoletnega državnega budžeta (proračuna) tvori zakon o drž. računovodstvu, ki ga-je imela Srbija od 1. 1910 dalje in ki je bil potem po prevratu raztegnjen na celo državo. Državni budžet je zakon sestavljen iz finančnega zakona in iz bužeta prejemkov in izdatkov. Fin. zakon določa torej vsoto prejemkov ter izdatkov a poskrbeti ima tudi za ravnotežje med obema. In to ravnotežje doseza v prvi vrsti z davščinami. >A za tem grmom tiči zajec, vzklikne moj tovariš ,bolj vesel kakor Kolumb, ki je odkril Ameriko. Moj tovariš je sigurno mislil, da vsebuje fin. zakon le splošna proračunska določila, a prepričal se je, da vsebuje fin. zakon tudi važna davčno-pravna določila. Jasno mu je bilo, da je fn. zakon ena najvažnejših nalog drž. zakonodaje in se je le čudil, da je proračunska debata, ki se je vršila skozi mesece vzbudila tako malo zanimanja v naši širši javnosti. Rad bi mu povedal vzrok za ta pojav, namignil nem mu le eno, da je v naši javnosti preveč politikov, pa premalo gospodarjev, kdo se bo pač še pečal s težkimi gospodarskimi vprašanji, za katere je treba posebnega študija, ko se pa s frazami lažje omami dobro ljudstvo. Opazil sem na tovarišu spremembo, pazno je začel motriti določila, bal sem se, da ga bo zakon, ki ima 320 členov, že vnaprej preplašil ter da mi v sredi uide v krog brezskrbnih kvartopircev, ki žive brez budžeta. Potolažil sem ga, da premotriva le važnejša določila, v prvi vrsti ona, ki se tičejo naju kot hišnih posestnikov in Ljubljančanov. Glej, prvi obrok v znesku pol milijona dinarjev za odkup zemljišč za univerzo, poštno direkcijo in trgovsko akademijo v Ljubljani že imamo, torej skromen začetek, ko začne tudi država graditi, da preneha zasedati stanovanjske hiše z uradi, kar povečuje le stanovanjsko bedo. Spomnil sem prijatelja ob tej priliki na ljubljansko žandarmerijo, ki ima zasedenih najmanj 20 rodbinskih stanovanj skoro brezplačno s svojimi uradi, mesto da bi se preselila v napol prazne vojašnice. Najno pozornost je vzbudil nadalje 4-nii-lijCŽOŽIiniCj 1 LjiMjauka kreditna tenka v Ljubijani. Ustanovljena 1900 m Delniška glamica in rezervni zakladi cca K 150,000.090"— & Čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. £ Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja W srečke razredne loterije. 3 M Podružnice: Brežice, Celje, Gorice, Kreni, Mor, Metković, Kevlrod, Ptui, Serojcve, Selit. Trst. j KX*M*K*£JK*K XXXXXXXXXXXXXXOXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXX3