KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO BOURBONI V SLOVENSKIH GORICAH Ob koncu Jurovskega dola v Slovenskih goricah, okolica Maribora, kjer zavije okraj- na cesta navzgor proti Ploderšnici, levo pa ilovnati kolovoz proti Počeniku in Spod- njemu Hlap ju, naselij občine Jakobski dol, je krasen pogled na široke vinograde pod visoko belo stavbo vrh Ploderšnice. Tam pelje mimo okrajnia cesta proti Velki, Ma- riji Snežni in Cmureku, ki leži že onstran Mure. Vinogradi padajo strmo v začetek do- linice Somat, ki sega prav do Sladkega vrha ob Muri. Visoka hiša, ljudje ji pravijo »štok«, in vinogradi, vse leži proti jugu. Ob sončnih dneh je videti svetlo belo hišo prav od mariborskih gričev. Sem na svoje vinogradno posestvo se je sredi prve svetovne vojne zatekla avstrijska s cesarica Žita, ko je v veliko presenečenje avstrijskih in nemških politikov javnost zvedela, da je skušal avstrijski dvor po po- sredovanju agilne cesarice Zite doseči sepa- ratni mir s Francozi in Angleži. Njeno biva- nje sredi teh sončnih vinogradov v Sloven- skih goricah je bilo strogo tajno, samo do- mači viniičaTJi so nekaj slutili O' Ijivanju tajinstvene gospe v tihem »stoku«, kjer te- daj še niti okrajna cesta ni peljala mimo. Hišo z vinogradi, skupno 19 parcel, je namreč malo pred izbruhom I. svetovne vojne kupila od »Njeg. kralj, visokosti voj- vode Roberta iz Parme« sorodnica Zite, »pre- svitla gospa Beatrica grofica Lucchesi-Palli, roj. princesa Bourbon-Parma«, kakor je bila vpisana dne 15. IV. 1914 v zemljiško knjigo. 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prvotno je imel posestvO' (zemljiška knji- ga pričenja z letom 1882) :i>njegova presvit- lost gospod Adolf Leopold Lucchesi-Palli vojvoda della Grazia« ;na temelju kupne * pogodbe z dne 21. avgusta 1871; a ta ga je, prodal leta 1895 kraljevski visokosti Rober- tu vojvodi iz Parme. Pogodbo so napravili J. julija 1895 na gradu Brunsee pri Cmure- i ku, kjer je bil glavni sedež te rodbine. i Med drugo svetovno vojno je ostalo zem- ljiško stanje nespremenjeno. Po osvoboditvi je nlaša narodna oblast posestvo prvotno zaplenila kot tujo imovino, pozneje pa je I bila prenesena lastninska pravica na ^ploš- j no ljudsko premoženje na temelju mirovne! pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. ^ V belem »stoku«, od koder je kra-en raz- i gled preko daljnih Slovenskih goric, gospo- darijo danes bivši grofovski viničarji. Bourboni so bili tudi lastniki Sladko- gorske tovarne lepenke ob Muri. Ko sem v zbirki listin mariborske zemljiške knjige pregledoval posestno stanje dinastije Bour-, bonov, sem našel njene člane tudi na Slad- kem vrhu, ki meji na Ploderšnico; tu je imela ob nastanku zemljiške knjige veliko 1,'osestvo 23 parcel z viničarijami in poslopji Nicoletta vojvodinja della Grazia. Le-ta je menda imela gospodarske težave, ker je posestvo s kupno pogodbo z dne 18 .junija 1886 iprodala Adinolfu Leopoldu grofu Luc- chesi-Palli vojvodi della Grazia. Istočasno je izdala občina Sladki vrh certifikat z dne 18. julija 1886 za vknjižbo zgradbe tovarne za lepenko. Slednji je posestvo s tovarno vred prodal s kupno pogodbo z dne 3. in 5. julija 1895 lastniku vinogradov na Ploderšnici Njegovi kraljevski visokosti gospodu Robertu vojvo- di iz Parme za 45.000 gld. Vojvoda iz Parme ni dolgo obdržal tovar- niškega podjetja in posestva, temveč ga je prodal 5. februarja 1898 Danielu Feuer- loscherju. Leta 1909 se je podjetje spreme- nilo v Tovarno lepenke d. z. o, z., pozneje v Jugoslaviji v Sladkogorsko tovarno lepenke, samo^ da se je leta 1926 vknjižila tovarna Voith iz St. Poltena v Avstriji kot lastnica strojev v tovarni. Sedaj vodi obrat, ki se je še bolj razvil, delavski svet. Dr. Avgust Reisman 11?