Leta 1905. v Petrograd! Ni ga boljšega pripomočka v izpopolnitev izobrazbe, kakor so ravno potovanja. To mnenje je že prešinilo vse sloje človeštva, zakaj prirejajo že razne ekskurzije in razna znanstvena potovanja. Države in razna društva podpirajo vsako leto z izdatnimi prispevki posameznike, da morejo obiskavati razne kraje in razne — razstave. Zakaj ravno v razstavah, kjer se koncentruje delo človeškega duha in človeške roke posameznih desetletij, se človek v enem dnevu več nauči kakor če bi prebral še tako debele folijante. Svetovnega pomena obeta biti razstava svetovnega Slovanstva v Petrogradu, ki jo otvorijo leta 1905. v Petrogradu. Kakor je soditi -po pripravah, bo nadkriljevala ta razstava celo pariško svetovno razstavo. A kar bo najimenitnejše, je pač dejstvo, da ta razstava pokaže svetu, kaj premore Slovanstvo, kam je že dospelo v svoji kulturi. V 42. številki »Napredaka« beremo sledeči poziv: »Hrv.-pedagoško-književni zbor« oglasio je nedavno u »Napretku«, da je naumio za velikih školskih praznika g. 1904. prirediti zajedniČko putovanje u Bosnu, Hercegovinu i Dalmaciju, pa je ujedno pozvao učitelje i učiteljice, da se prijave, koji bi bili voljni pridružiti se tomu putovanju. — Buduči, da se do danas prijavio samo neznatan broj učesnika, pozivlje ovim »Zbor« ponovo učitelje i učiteljice, koji so voljni, da se pridruže tomu potovanju, neka mu se što prijave. Za to putovanje treba, da se doskora upriliče priprave, a upriličit če se samo onda, ako se najavi dovoljan broj učesnika. Upravni odbor »Hrv.-pedagoško-književnoga zbora«. V 1. 1903, je priredilo učiteljsko društvo »Lehrerhaus« na Dunaju znamenito skupno potovanje na sever, o katerem je bilo tudi kranjsko učiteljstvo obveščeno po oni, za kranjske razmere značilni odredbi, o kateri je tudi »Učit. Tovariš« nekaj besedi objavil. In kakor beremo v 3. številki srbskega »Učitelja«, je priredilo i srbsko učiteljstvo skupen izlet v — Črnogoro. In sedaj pa vprašamo javno, ali bi ne moglo tudi slovensko učiteljstvo prirediti skupen izlet na vseslovansko razstavo v Petrograd I. 1905.? Sicer je naš načrt smel, vendar upamo, da je izvedljiv, akoravno ne v onem obsegu, kakršnega bi si želeli ravno z ozirom na skupnost slovenskega učiteljstva. Vsekakor pa menimo, da bi se na Slovenskem dobilo vsaj nekaj učiteljev, ki bi hoteli skupno posetiti ono razstavo naših severnib bratov. Naš načrt naj se naslanja na te-Ie točke: Povodom glavnega zbora »Zaveze« v Postojni naj se osnuje komitd, ki bi imel preskrbeti, oziroma rešiti sledeče zadače: a) Izda naj oklic na slovensko učiteljstvo, v katerem se pozivlje, da pristopi k temu odboru, in v ta namen se zaveže dotičnik plačevati primeren mesečni donesek kot prispevek za potovanje. b) Komite preskrbi po avstrijskih kakor tudi ruskih, oziroma nemških železnicah znižano vožnjo; le-ta obeta biti po ruskih železnicah za skupne izlete uprav bagatelna. c) Komite preskrbi dalje cena skupna stanovanja po ruskih krajih s posredovanjem ruskih učiteljev. d) Komite izda slednjič na ostale avstrijske slovanske učiteljske »Zveze« poziv, da stare i one enake korake v tem oziru, da pohitimo 1. 1905. skupno vsi avstrijski slovanski učitelji na ponosno Nevo, da se skupno spoznamo s svojimi severnimi brati. Ta skupni izlet bi po našem skromnem mnenju imel dalekosežne posledice. Zakaj tu bi se ne spoznali natančneje le avstrijski slovanski učitelji, temveč tu bi bili zastopani vsi slovanski narodi mnogojezične Evrope v nekaki idealni skupščini. In pri tej priliki bi se vršil lahko tudi vseslovanski učiteljski shod, ki bi lahko idealno začrtal pot one velikanske naloge, ki jo ima ravno rešiti Slovanstvo, ki viškuje v prislovici: Bodočnost je v rokah Slov a n s t v a. —d.