anmMv Številka 1-2 Leto Vil. 15. V. 1967 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK USPEHI POSLOVANJA V L. 1966 Poslovno leto 1966. se je, odvijalo v specifičnih okoliščinah. To je prvo leto, v katerem so v celotnem obdobju delovale zakonitosti gospodarske reforme, ki so v znatni meri vplivale na poslovanje, naše delovne organizacije. bi bila še večja, če ne bi vršili selitve svilarskih statev. Preselitev strojev je, povzročila izpad proizvodnje, medtem ko je delovna sila v tem času vršila galiranje in razna druga dela, ki so bila povezana s preselitvijo. A) Proizvodnja je v primerjavi s planom potekala takole: Enota mere Plan Realizacija Index Šivalnica kom 4,166.429 4,166.608 100,0 Konfekcija kom 752.980 826.974 ' 109,8 Tkalnica svile m2 83.333 71.964 86,4 Tkalnica frotirja m2 1,661.007 1,769.079 106,5 Eksper. tkalnica m2 228.852 234.339 102,4 Barvarna kg 617.800 673.479 109,0 Barvarna tm — 8.590 — Realizacija plana tkalnic kaže zadovoljivo sliko. Tkalnica frotirja je svoj plan presegla za 6.5 %, kljub velikemu številu menjav artiklov, pregaliranju strojev in delnim zastojem vsled pomanjkanja preje. Tkalnica svile je dosegla svoj plan le 86,4% in to zaradi preselitve strojev iz obrata Mekinje na Perovo in demontaže nekaterih strojev. Izpad proizvodnje kravatne tkanine se je delno kril z nakupom blaga.- Barvarna je svoj plan presegla za 9 %. Kljub lepi realizaciji pa je proizvodnja barvnega aparata komaj zadoščala potrebam tkalnice bombaža. Da bi zadovoljila najnujnejše potrebe, je barvarna obratovala tudi ob sobotah in nedeljah. Kvaliteta proizvedenih tkanin v lejtu 1966 v primerjavi z letom 1965 prikazana v % škarta proti celotni proizvedeni količini je naslednja: B) Prodaja Ukrepi gospodarske reforme so se odrazili predvsem v realizaciji in to posebej v tekstilni stroki. Zato rezultati prodaje ne sov pa- dajo s proizvodnimi uspehi . Kljub tgmu pa je rezultat prodaje v glavnem dosežen po planskih predvidevanjih. dasi so odstopanja v posameznih grupah proizvodov. Primerjalni podatki o realizaciji: V N din Plan Realizacija Indeks Prodaja lastne proizvod. 29,315.712 29,286.879 99.9 Prodaja tujega blaga — 1,325.737 ■— Prodaja skupaj 29,315.712 30,612.616 104,4 Od tega frotir 22,529.861 23,126.073 102,6 vafe.l 1,392.640 1,316.145 94.5 Bombaž skupaj 23.922.501 -24,442.218 102.1 Svila skupaj 5,393.211 4,844.661 89.8 Izvoz bruto $ 270.000 362.759. , 134,4 Č) Osebni dohodki Povprečno izplačani osebni dohodki po merilih statistike so znašali v letu 1966 743,78 N din na zaposlenega. Leto 1965 Leto 1966 Plan 1966 D) Pregled finančnega rezultata Tkalnica svile 6,64 15,31 6.5 Tkalnica frotirja 10,68 8,07 8.0 Eksp. tkaln. frotir 14,70 8,24 10.0 Eksp. tkaln. vafel 2,26 3.40 1,0 Barvarna 1,04 10,38 8.0 Kvaliteta proizvodnje se je izboljšala Ig v tkalnici frotirja in eksperimentalni tkalnici pri proizvodnji frotirja, med tem ko je kvaliteta svilenih tkanin močno padla. Vzrokov za to je več. Prestavitev starih strojev iz Mekinj na Perovo' je v veliki meri vplivala na. padec kvalitete, v precejšnji meri pa so- vplivali tudi subjektivni vzroki kot so nestrokovno izbrani vzorci ir, premajhen nadzor nad kvaliteto s strani vodje enote in mojstrov. Barvarna izkazuje zelo visok porast škarta zaradi različnega prikazovanja v letu 1965 in 1966 jg prikazan samo subjektivni škart, v letu 1966 pa ves škart, ki presega plan v pretežni meri predvsem zato, ker voda vsebuje veliko železa, ki povzroča kolobarjavost preje. Izkoriščanje strojev v tkalnicah: Leto 1965 Leto 1966 Indeks Tkalnica svile 74,4 % 75,1 % 51,8 % 65,52 % 79,65 % 69,17 % 88,1 Tkalnica frotirja 106.1 Eksperimentalna tkalnica 133,5 Povprečno 67,1 % 71,45 % 106,5 Izkoriščanje strojev v tkalnici bombaža sa je napram preteklem letu občutno povečalo. Na ta uspeh jo v znatni meri vplivala boljša kvaliteta preje, nabava privezovalnega stroja in boljša notranja organizacija. Tkalnica svile ima nižje izkoriščanje strojev kot v preteklem lotu zaradi preselitve, menjave surovin in snovanja krajših osnov. Produktivnost na 1 zaposlenega v tkalnicah v m2; Indeks Leto 1965 Leto 1966 produk- tivnosti Tkalnica svile 2.694 1.845 68.5 Tkalnica frotirja 9.382 9.511 101,4 Eksperimentalna tkalnica 4.602 7.811 169,7 Povprečno 3.598 4.030 112,0 Produktivnost v tkalnicah je v primerjavi s preteklim letom narastla za 12 %. Te;mu je pripomoglo- boljše izkoriščanje statev in montaža nekaterih novih avtomatskih frotir statev. Produktivnost Plan Realizacija Indeks Fakturirana realizacija 29,315.712 32,034,603 109,3 Plačana realizacija 26,746.198 29,383.763 109.9 Drugi dohodki 150.000 174.575 116,4 Celotni dohodek 26,896.198 29,558.338 110,0 Poslovni stroški 18,208.994 21,339.210 117,2 Dohodek 8,687.204 8,219.128 94,6 Za osebne dohodke 7,001.550 6,664.583 95,2 Za sklade 1,685.654 1,554.545 92,2 % OD v dohodku 80,6 81,1 Finančni uspeh podjetja je realiziran nekoliko pod planiranimi predvidevanji vendar v skladu s pričakovanji glede na pogoje gospodarjenja’ v zadnjih mesecih leta 1966. V primerjavi s predhodnim letom je indeks finančnega rezultata sledeč: Celotni dohodek 129.6 Poslovni stroški 143,0 Dohodek 104,3 Čisti dohodek 112.6 Za osebne dohodke 130,0 Za sklade 71,7 Delitev dohodka v primerjavi s preteklim letom 1965 1966' Indeks Dohodek 7,883.690 8,219.128 104,3 Čisti dohodek 7,297.110 8.219.128 112.6 Za osebne dohodke 5,128.510 6,664.583 130,0 Za sklade 2,168.600 1,554.545 71,7 Delitev dohodkov Rezervni sklad 96,180 168.600 175,3 Skupni rezervni sklad 101.260 69.297 68,4 Sklad skupne porabe 420.000 231.321 55,1 Za poslovni sklad 1,685.600 — Neobvezni rezer, sklad 1,080.606 Prispevek za Skopje 34.400 4.721 13,7 V sklad skupne porabe je delavski svet razporedil sredstva za rekreacijo v znesku cca 10,5 milj. S din, ki smo jih izplačali v letu 1966 in sredstva za odplačilo anuitet za nakup stanovanj. Sredstva v znesku 1,080.606 N din je DS razporedil v neobvezni rezervni sklad z namenom, da jih damo na vpogled Jugobanki, ki nam bo iz tega naslova nudila kratkoročne kredite za obratna sredstva. Tekom leta Uspehi poslovanja v letu 1966 i lahko ta sredstva po potrebi razporejamo v poslovni sklad za investicije, obratna sredstva ali v sklad skupne porabe za rekreacijo oziroma v druge namene. Primerjava ustvarjenega čistega dohodka v celotnem dohodku in osebnih dohodkov v čistem dohodku s preteklimi obdobji je sledeča; 1964 1965 1966 Plan 1966 Cisti dohodek: celotni doh. 27,6 32,0 27,8 27,8 OD; čisti dohodek 74,6 70,3 81,1 80,6 Razmerje čisti dohodek proti celotnegnu dohodku nam kaže rentabilnost proizvodnje. Iz tabele je razvidno, da je bila proizvodnja v letu 1965 bolj rentabilna kot leto prej in leto kasneje in da se realizacija leta 1966 ujema s planom in letom 1964. Delno vplivajo na uspeh poslovanja tudi prodajni popusti. V letu 1965 so znašali povprečni rabati in cassa sconti 6,61 %, v letu 1966 pa 7,76 n'„ kar je relativno za 17 % več kot v predhodnem letu. V preteklem letu je podjetje prešlo na devizno samofinansira-nje. Ker na zunanje mtržišču dosegamo le 65 % cene domačega trga, smo z izvozom na zahodna tržišča izgubili v letu 1966 2,585.330 N din, v letu 1965 pa 1,783.470 N din. Pri tej primerjavi moramo imeti v vidu, da smo preko raznih aranžmajev za preskrbo z deviznimi sredstvi prihranili 110 do 120 milj. S din. Na uspeh poslovanja v znatni meri vpliva tudi najemnina za 14 frotir statev od Frotirke Delčeva V letu 1966 je znašala najemnina 587.335 N din. Če bi bili ti stroji last Svilanita bi ustvarili 40 — 45 milj. S din več skladov. S tem nočem reči, da se nam ne izplača imeti v zakupu te. stroje, ker bi bil uspeh poslovanja na starih ozkih statvah, kjer smo 5 s izgubo tkali vafel brisače, še slabši. Pregled zalog po lastni ceni je sledeč: 1965 1966 Indeks Vezava dni 1966 Osnovni material 3,421.786 3,892.367 113,7 74 Nedovršena proizv. 2,100.487 2,180.190 103,8 28 Gotovi izdelki 743.611 2,141.065 287,9 28 Skupaj 6,265.884 8,213.622 131,1 130 Zaloge osnovnega materiala in drobnega inventarja so se povečale za 13,7 % v primerjavi s predhodnim letom. To spričo povečanega obsega poslovanja ni mnogo, vendar moramo tu opozoriti na precejšnje zaloge pomožnega materiala, za katerega ni potrebno, da je vsak trenutek na razpolago in da veže obratna sredstva. Pripravlja se seznam materiala, ki se brez škode za produktivnost lahko proda in tako sprosti prepotrebna obratna sredstva. Bistveno so< se povečale le zaloge gotovih izdelkov. Delno povečanje gre na račun višjih cen. po katerih so evidentirane zaloge. V primerjavi z ostalo tekstilno industrijo Jugoslavije so zaloge še sorazmerno nizke, saj predstavlja povprečje zalog v Jugoslaviji 3 mesečno proizvodnjo, naše zaloge pa nehaj več kot enomesečno to je 28 dni (računano na delovne dneve). Da bi bil pregled poslovapja popolnejši, dajemo še pregled sta- n ja terjatev do kupcev, obveznosti do dobaviteljev in kreditov r dan 31. 12. 1966. 1965 1966 Indeks Terjatve do kupcev 2,157.638 2,578.550 119,5 Obveznosti do dobavit. 1,106.497 2,850.304 257,6 Krediti za osn. sred. 184.255 81.795 44,4 Krediti za občasna obratna sredstva 435.818 326.011 74,8 Vezava kupcev 35 dni Vezava dobaviteljev 49 dni T er j at ve do kupcev so se povečale prav toliko, kot se je povečala fakturirana realizacija. Obveznosti do dobaviteljev predstavljajo mnogo večje povečanje. Glavni vzrok je dospetje fakture od »Pazi n k e« Pazin v zadnjih dneh decembra, drugi vzrok pa je, zmanjšanje kratkoročnih kreditov v decembru. Krediti na osnovna sredstva so se zmanjšali od 18 milj. S din na 8 milj. in ne predstavljajo pomembne obremenitve za podjetje. Tudi krediti na trajna obratna sredstva so se zmanjšali na 74,8%. Ker imamo dobroime.tje pri »Plavi Laguni« Poreč 250.000.- N din in pri Kovanem orodju cca 75.000.- N din, podjetje praktično ni zadolženo. Krediti na občasna obratna sredstva so se zvišali za 16,8 " Stanje kreditov na dan 31. 12. je nižje kot povprečje druge polovice leta. Ker so se povečale zaloge, potrebuje delovna organizacija več obratnih sredstev. Prav v tem obdobju, to je v prvem kvartalu leta 1967. je situacija z oskrbo z obratnimi sredstvi zelo kritična. Banka izloča iz obtoka znatne količine denarja. Posledica tega je slabši dotok denarja od kupcev, zmanjšanje kratkoročnih kreditov naši delovni organizaciji in takoj slabša možnost plačila našim dobaviteljem in izplačila naših osebnih dohodkov. Zato bo treba izločiti v letu 1967 vse investicije, ki niso neposredno v zvezi z modernizacijo strojnega parka, tako da bo vsaj polovica to je 50 milj. S din ustvarjenega poslovnega sklada ostalo na razpolago za obratna sredstva. Osnovna sredstva Za obnovo strojnega parka smo v lejtu 1966 vložili, cca 100 milj. S din, če pa upoštevamo še vplačane avanse za osnovna sredstva, znaša vložena vsota 140 milj. S din. Z revalorizacijo sq je vrednost osnovnih sredstev povečala za 2.568.660 N din. Vrednost osnovnih sredstev na dan 31. 12. 1966. rznaša po nabavni vrednosti 9,814.237 N din, po sedanji vrednosti pa 6,216.256 N din. PosloVni sklad podjetja pa znaša 10,313.208 N dinarjev, ki se; bo po razporeditvi ustvarjenega dohodka povečal za cca 100 milj. S din. Letošnje proizvodne naloge tkalnice frotirja Plan proizvodnje v letu 1967 je izdelan na osnovi obstoječih strojnih kapacitet. Povečanje plana pa je predvideno samo z večjim izkoriščanjem statev in drugih strojnih naprav. Plansko izkoriščanje statev je za 2% večje od lanskega leta proizvodnja v m2 za 11.7%. poraba materiala v kg za 14% in v dolžinskih metrih za 4 %. Pri navedeni povečani proizvodnji je planirano 6.5 % manj delovnih ur kot v letu 1966. Iz teh podatkov je razvidno, da je v planu predvidena precejšna povečana storilnost, poleg tega pa je tudi asor-timan mnogo bolj zahteven. Izvršilo se bo precej zamenjav artiklov, zaradi katerih bo potrebno prevdeti in pregalirati večje število strojev. Prav tako je tudi sestava artiklov bolj zahteven zaradi barv in manjših gostot. Kljub zahtevam, ki so postavljene z letnim planom za tkalnico frotirja upamo, da bomo planske naloge izpolnili 100 %. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bil plan proizvodnje dosežen v votkih za 106.6 % in v m2 98.3 %. Razlika med doseženimi votki in m2 je nastala, ker se še ne. proizvajajo artikli, ki so predvideni z letnim planom. Pri tem se lahko vprašamo, zakaj se v tkalnici še proizvajajo artikli, ki bi se morali že zamenjati in kakšne posledice zaradi tega lahko nastanejo. Okvirni odgovor na to je; slabo planiranje, kar je vzrok nedosledne priprave proizvodnega programa in analize trga, precenjevanje proizvodne zmogljivosti barvane in nabava nekaterega pomožnega materiala. Vse to je vzrok slabi realizaciji izvoza in otežkočena prodaja na domačem trgu. Proizvodnja v tkalnici frotirja se je v mesecu januarju in februarju srečavala z naslednjimi problemi: zaradi zakasnele dobave galirne vrvice ni bilo po planu pregaliranih pet strojev, na katerih bi se morali izdelovati izvozni artikli. Posledica tega je bila ne, polno1 zaposlena delovna sila, ki je bila predvidena za galiranje. Zaradi pomanjkanja surovin nastajajo zastoji na posameznih delovnih mestih: križno previjanje, snovalnje, in previjanju votka. Pri takih problemih smo bili večkrat v položaju, da nekaterih delavcev nismoi morali polno zaposliti, drugič spet, da nam delovne sile manjka. Na snovalih moramo pogosto navijati krajše osnove, posledice, pa se kažejo v večjih zastojih na statvah. Večkrat so primeri, da moramo zaradi pomanjkanja nekaterih številk preje zamenjati votek. Vsekakor povzročajo take menjave netočne teže in slabo kvaliteto artiklov. Velike probleme v proizvodnji nam povzroča ozko grlo v barvarni, neenakomerno beljena in barvana ter pusta preja. Temu sledijo večji zastoji, neizpolnjevanje barvnega asortimana in slabša kvaliteta izdelkov. Eden od perečih problemov je tudi premajhen prostor medfaznega skladišča beljene in barvane; preje, saj jo moramo vskladi-ščevati v lopi med upravo in pre-vijalnico. Tam pa je izpostavljena mehanskim poškodbam, umazaniji, prahi* in neprimerni vlagi. Pogosto se primeri, da dobi beljena in barvana preja še ne preveč lep barvni ton umazano sive barve in sicer od saj, ki padajo iz dimnika skozi streho. Če pri tem pomislimo za kaj uporabljamo brisače . . . ne, pri pogledu na umazanijo, ki se nabira na preji, človek res ne more imeti užitka pri brisanju. Mislim, da bi se z malo dobre volje in preudarnosti našla rešitev tudi za najvažnejšo, predvsem pa dragoceno surovino. Ne bi bito potrebno veliko> truda, da bi se kupi kartonov, škatel in nekaj želez j a umaknili iz varnejšega dela skladišča, nežno barvani in beljeni preji. Tudi glede varnosti pred požarom in nemotenega prehoda, bi bilo nujno, da bi se pri vskladiščenju ukrenilo kaj več, kot se. S 1. januarjem je bil v tkalnici uveden večstrojni sistem posluževanja. Predvidevalo se je, da bo1 v prvih treh mesecih več tkalk, ki ne bodo dosegle norme. Po dveh mejsecih z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da v januarju ni doseglo norme samo pet tkalk, v februarju pa je bila pod normo le še ena tkalka. Da bi se tkanje na novem sistemu posluževanja še izboljšalo, smo uvedli inštruiran je na del. mestu katerega namen je, poučiti tkalke O' bolj sistematičnem delu. Od tega pričakujemo, da bodo delavke lahkotneje opravljale svoje delo, obenem pa bi se povečala proizvodnja in izboljšala kvaliteta. Tudi na drugih delovnih mestih lahko ugotovimo dobre rezultate dela. Vendar je opaziti na večini delovnih mest, da ljudje dajejo poudarka predvsem količinski proizvodnji, zanemarja pa se kakovost proizvodov. Prav v tej smeri nas še čaka mnogo dela, saj si le s kvalitetnimi izdelki lahko pridobimo mesto na trgu med ostalimi konkurenti. Seljak Bogdan Člani ZK so obravnavali gospodarske in poslovne razmere v podjetju Osnovna organizacija ZK podjetja Svilanit je imela sestanek, na katerem je obravnavala zaključni račun za leto 1966. Po poročilu, katerega je podala tov. Drobnič Silva, se je razvila resna diskusija. Poleg lepih uspehov, ki jih je doseglo podjetje, so komunisti zelo kritično ocenili gotove postavke katere so negativno vplivale na zmanj. doh. podjetja. Po datki zbrani v zaključnem računu nam dajejo pregled rentabilnosti in ekonomičnosti našega podjetja, predvsem pa jasno vodilo k nadaljnjemu delu. Moramo se zaveda- ti, da smo v letu. ki ga zelo pogosto označujemo za usodno, in ki je tesno povezano z izvajanjem reforme. V tem letu so začeli veljati novi ukrepi v gospodarskem sistemu, ki bodo še bolj zaostrili pogoje gospodarjenja in ustvarjanja dohodka. Kreditni in bančni sistem zapira razne dosedanje vire kreditov, s čemer sili gospodarske organizacije, da si ustvarijo predvsem lastna, sredstva. Naš kolektiv bo moral pokazati svojo moč in rentabilnost samo' z resničnim delom in vrednostjo, ki n^m jo bo priznal trg, oziroma z zaslu- Člani ZK so obravnavali gospodarske in poslovne razmere v podjetju ženim dohodkom. Zavedati se moramo, da so tuji konkurenci vrata na široko odprta in da spričo tega trg ne bo tako zlahka sprejemal naših proizvodov. Zanj se bo treba bojevati, predvsem s kakovostjo in pestrim asortimanom naših izdelkov. Iz tega sledi, da je mogoče iskati edino varno oporo v svojem čimvečjem dohodku ker bomo morali pokrivati vse naše potrebe za normalno proizvodnjo. S tem se bomo tudi lažje prilagodili spremembam in novim pogojem gospodarjenja. Da bi vse to dosegli, je nesporno1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11, da bodo morali samoupravni organi našega podjetja s pomočjo družbenih organizacij in celotnega kolektiva dobro proučiti in objektivno oceniti položaj resničnih dogajanj. Znano nam je, da trg ne sprašuje, kaj lahko izdelujemo, temveč nam jasno narekuje, kaj moramo delati. V bilanci so pokazane večmilijonske vsote, katere smo morali v preteklem letu za razna znižanja naših nekorantnih artiklov, s katerimi smo zmanjšali čisti dohodek pod- jetja, kar se v letošnjem letu ne sme zgoditi. Dalje se priporoča DS in UO, da resno proučijo program in izvajanje planskih nalog, kar dostikrat resno ogroža pravilno in namensko sodelovanje z domačim kakor tudi s tujim tržiščem in vpliva predvsem na zamujanje rokov, asortiman, kvalitet itd. Nezadostna odgovornost izvrševanja nalog na delovnih mestih nam dostikrat onemogoča pravočasno in pravilno izvršiti planske naloge. Tudi organizacija deda je dostikrat na gotovih delovnih mestih zelo pomanjkljiva, kar je v gotovih primerih tudi malomarnost posameznikov. Stremeti je treba za tem, da se najdejo najboljše organizacijske oblike dela. katere bi zagotovile nemoteno delo. Spričo dejanske situacije in navedenih pomanjkljivosti naj bi DS zavzel pravilno stališče po teh vprašanjih, ker se bomo le v tem primeru lahko vključili v sedanji sistem gospodarjenja in ki bo pozitivno vplivalo na dobrobit celotnega kolektiva. Š. S. FROTIRKA v Delčevem redno obratuje Končno smo le doživeli, da je naša posestrima »Frotirka« v Delčevem začela z redno proizvodnjo. Prvega februarja letos je bila slovesna otvoritev tega obrata. Poleg predstavnikov iz Svilanita sta se otvoritve udeležila še predsednik občine tov. Vidervol in predsednik OSS tov. Kirbus (iz Kamnika). Na slovesni seji centralnega delavskega sveta »Makedonke« Štip, ki je bila v Delčevem, je bila izrečena javna zahvala Svilanitu za veliko pomoč pri' izgradnji Frotirke, direktor podjetja tov. Marci-jan pa je za Svilanit sprejel iz rok predsednika delavskega sveta Makedonke častno diplomo. Posebna zahvala je bila izrečena našemu sodelavcu Balantič Sil-votu, ki je eno leto preživel v Frotirki in, ki ima gotovo največ zaslug, da Frotirka danes ni samo vzoren obrat kombinata Makedonke, ampak tudi vzgled vsem vsem tovarnam daleč naokrog, Tov. Balantič je prejel diplomo in spominsko darilo. Za to priliko je izšla v Delčevem posebna številka tovarniškega časopisa, kjer je najti izčrpen članek o doprinosu Svilanita k izgradnji Frotirke, posebej pa je v posebnem članku povedano, kakšne zasluge ima tov. Balantič. Otvoritev Frotirke je bil pravi krajevni praznik. Tako Frotirka sedaj obratuje, naše skupne naloge, po vprašanju razvoja in plasma na pa odpirajo nove probleme, s katerimi se bo treba še krepko spoprijeti. V. B. Fluktuacija delovne sile v letu 1966 V letu 1966 je bilo v podjetju razrešeno delovnega razmerja 10 moških in 23 žensk, skupaj 33 delavcev. Vzroki odhoda delovne sile primerjalno do leta 1962: ?,ap' Vzrok odhoda 1. Odpoved podjetja 2. Odpoved delavca 3. Sporazumna razrešitev 4. Razrešitev med poizkus, dobo 5. Odslužen j e, vojaškega roka 6. Upokojitev 7. Samovoljna zapustitev dela 8. Izključitev 9. Odhod v inozemstvo 10. Rehabilitacija 11. Smrt SKUPNO Fluktuacija delovne sile se je napram lanskem letu znižala za 8,5 % in to predvsem iz razloga, ker je po reformi od julija 1965 dalje poraslo stanje nezaposlenih, ne samo v kamniški komuni, pač pa v vsej državi in je težko dobiti novo zaposlitev. Z ozirom na to, se je. dvignila prizadevnost pri delu in disciplina, pri sprejemu in premestitvah pa so se poostrili kriteriji za zasedbo odgovornejših delovnih mest. Tudi letos so odhajali delavci iz podjetja za- 1962 1963 1964 1965 1966 M Z M 2 M 2 M 2 M 2 2 — 1 1 1 — 8 5 1 -4 4 — 2 1 3 7 12 10 11 2 7 3 6 4 8 1 3 1 3 3 4 — 1 — 1 4 — 4 — 1 — 3 - 3 — 1 2 1 — 1 — 1 4 1 4 2 5 4 8 2 5 1 4 — 3 1 1 2 — 1 1 1 - — — — 2 1 1 -1 2 1 1 1 — 1 48 40 44 39 33 radi reševanja družinskih problemov, t. j. preselitve ali varstva otrok. Samovoljne zapustitve so so imele za posledico povračilo nastale škode, pri odhodu na zaposlitev v inozemstvo pa so predhodno odpovedali delovno razmerje. KRAVATE IN TRŽIŠČE Kravat je na tržišču dovolj. Uvozniki se kar kosajo, kdo jih bo uvozil več. To dejstvoi se zelo pozna pri našem plasmanu. Posebej pa nas moti v naši proizvodnji dejstvo, da smo proizvajali lani kravate skoraj izključno iz Bemberga in še to na starih strojih, ki niso sposobni kvalitetne proizvodnje. Poleg tega pa je bila lani izvršena še selitev obrata, kar tudi ni ugodno vplivalo na kvaliteto naših kravatnih izdelkov. Letos se stvar izboljšuje, novi stroji so nam dali že lepe in dobre kravate, ki se bodo v kratkem pojavile na trgu. Po vprašanju vzorcev smo napravili važen premik. Uspelo nam je navezati stike z italijanskimi ateljeji, ki nam dobavljajo skice in celo' vzornice, tako', da ni več vzroka, da bi morala biti naša kravata slabša od uvoženih. Seveda pa bo na tržišču huda borba za plasman vsled česar bo morala doživeti organizacijske spremembe ter najti nove prijeme, da bo mogla uspešno konkurirati. Splošna stagnacija v tekstilu se bo pri nas najprej odrazila prav v plasmanu kravat. Ta problem moramo imeti pred očmi in skrbeti, da bomo na tekočem v modi ter vodilni v kvaliteti naših svilarskih izdelkov. , V. B. Vprašanje organiziranosti in notranjega partijskega življenja Delovanje ZK se mora opirati na progresivne sile, če hočemo, da bo ZK nosilec in inciator progresivnih prizadevanj v demokratizaciji našega družbeno političnega življenja, samoupravljanja in uve,-1 javi jan ja intencij reforme, se mora opreti na vse stvarne in potencialne progresivne sile, sile, ki so v neposrednih okoljih na raznih področjih življenja in dela, samoupravnosti in demokracije resnične nosilke napredka. Da pa i. lahko tako delovala, mora seveda tudi v svojih lastnih vrstah ustvarjati take odnose, za kakršne se v družbi zavzema. Ne more se v družbi zavzemati za samoupravljanje, za demokracijo proti birokratizmu in tehnokratiz-mu, za odprtost in javnost dela vseh organov in organizmov, za samoupravno, družbeno in individualno odgovornost itd., če se v svoji lastni organizaciji ne zavzema za take demokratične odnose, ki bodo vzpodbujali predvsem ustvarjalnost, kritičnost in borbo mnenj v težnji po uveljavljanju progresivnejših stališč in prizadevanj. Pravimo tudi, da je članstvo ZK lahko učinkovito, če se pri svojem delu opira na poznavanje konkretnih razmer, zakonitosti družbenega razvoja, poznavanje protislovij in načina obvladovanja in razreševanja le-teh. Pri tem se mnogi delavci sprašujejo, ali imajo lahko še kakšno vlogo v organizaciji. Brez dvoma mora biti idejni nivo članstva stalna skrb vseh organizacij, vodstev in vsakega člana ZK, in tako bi bil lahko vsak po^ samezni komunist v svojem lastnem okolju nosilec progresivnega idejnega vpliva. Kako povezovati idejno delovanje z naprednimi nalogami in akcijami v ZK v vseh sredinah. Brez dvoma moramo idejno delovanje in seveda tudi izobraževanje povezovati z vsemi novimi progresivnimi tokovi in perspektivami, ki se odpirajo z gospodarsko in družbeno reformo, neposredno v delovni organizaciji in komuni, pa tudi v širši družbeno politični skupnosti. Reorganizacija vodilnih organov ZKJ ne predstavlja trenutne kampanjske naloge, ki naj bi rešila vse probleme,, ki se pojavljajo v praktičnem delu ZK. Reorganizacija mora prvenstveno zagotoviti skladnost delovanja ZK povsod in vsakem okolju z družbenim razvojem. Pri reorganizaciji gre prvenstveno za bistven premik odnosa članov ZK doi konkretne družbene stvarnosti, kar pomeni aktivirati slehernega člana ZK v boju za rešitev problemov in do» slednega vztrajanja na pozicijah VIII. kongresa ZKJ in pozitivnih načelih boja za socializem in napredek samoupravljanja v celotnem družbenem mehanizmu. Tem smotrom se moramo prilagoditi in notranje učvrstiti ter usposobiti tudi našo organizacijo. Hm vodstvo sindikalne podružnice podjetja V mesecu februarju t. 1. je bil občni zbor sindikalne podružnice podjetja. Občni zbor je ugotovil, da bivši upravni odbor ni imel zadovoljivih uspehov pri svojem delu. Premajhnega vpliva sindikata na poslovna in samoupravna dogajanja v podjetju ne gre očitati samo predsedniku, te;mveč vsem članom upravnega odbora, ker niso redno prihajali na seje. Bivši člani upravnega odbora so dobili razrešnice po dvoletni mandatni dobi. V sindikalno vodstvo je bilo izvoljenih 21 članov in to: EE 10 Travnar Dora Grden Francka Majdič Silva Repnik Francka EE 11 Pirš Marinka EE 12 Domitrovič Ančka Golob Jakob EE 13 Robida Karel Ocvirk Jožefa Javornik Vera Grudnik Nace Zadrga! Marija Osolnik Anči EE 14 Lužar Marija EE 15 Maček Jože EE 20 Tajč Peter Balantič Andrej E E 30 Lipovšek Peter Petrovič Nastja Ambrož Marija Grabnar Vinko Za predsednika sindikalne podružnice je bil izvoljen Robida Karel, za tajnika pa Ambrož Marija. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Kožuh ing. Rozka, Stankovič Brane in Povše Pepca, Novi upravni odbor bo imel mnogo težje naloge zaradi sedanjih gospodarskih razmer, upamo pa, da bo imel pri svojem delu dobre uspehe v korist članov delovne skupnosti, Odgovornost delavca v delovni organizaciji V delovnih organizacijah so vsa prizadevanja po racionalne,m trošenju materialnih dobrin, boljšemu gospodarjenju in hitrejšim dviganjem produktivnosti dela v veliki meri odvisna od ustreznega kadra in delovne discipline. Kadrovska politika v podjetju mora biti zato izoblikovana in mora uresničevati težnjo po enaki odgovornosti za svoje delo. delovni disciplini, ker le na ta način prispeva svoj odgovarjajoči delež k intenzivnemu gospodarjenju. Tako integracijo kadrovske politike na eni strani in proizvodov na drugi strani je mogoče doseči z zavestno in dosledno organizirano akcijo v Sodelovanju z vsemi odgovornimi kadri podjetja in organi upravljanja, ki so poklicani ter dolžni reševati celotno problematiko medsebojnih delovnih odnosov. V preteklosti so podjetja zaposlovala ne glede na njegove navedbe, odnos dot dela. odnos do družbe itd. Premalo je bilo storjenega za preobrazbo takega delavca. Niso bili redki primeri, ko je dober delavec postal slab, zato ker je ugotovil, da v delovni organizaciji kriterij odgovornosti ne velja za vse enako. V tem pogledu delovne skupnosti, družbeno politične organizacije in kadrovske službe (v podjetjih) niso storili vsega in še marsikaj je ostalo nerešenega. Prvi pogoj za dobre medsebojne odnose v delovnih skupnostih je enakost odgovornosti za- vse. Pragi pogoj pa je za enako delo enako plačilo. Osebni dohodek mora temeljiti samo na delu in ne na kakršnemkoli drugem kriteriju. Visoke stopnje izkoriščanja strojev, dviga produktivnosti dela itd. ni mogoče doseči, če se v delovni skupnosti ne posveča dovolj skrbi medsebojnim delovnim odnosom. Mnogo vzglednih primerov kako mora biti organizirana delovna skupnost v proizvodnem procesu lahko najdemo v prirodi, kot npr.: mravlje, čebele itd. Priroda je obdarila človeka z razumom, zato so njegova dejanja zavestna in organizirana za dosego določenega cilja. V sedanjem družbenem razvoju lahko ugotovimo, da 'so si naši delovni ljudje ustvarili ekonomsko bazo. Če pa bi bili pri delu še bolj dosledni in bi bolj spoštovali pravne predpise, bi bili ti ustvarjalni uspehi še mnogo večji. Pri izvajanju teh samoupravnih aktov pa se ne zavzemamo v toliki meri za njihovo- realizacijo, kakor smo to zapisali. Delavec v delovnem razmerju je odgovoren delovni skupnosti zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Za tako dejanje odgovarja običajno pred komisijo za izrekanje ukrepov. Za prekršek se lahko delavcu izda samo tisti ukrep-, ki je predpisan s samoupravnim aktom in to: opomin, javni opomin, zadnji opomin in izključitev iz delovne skupnosti. Pod materialno odgovornost razumemo odgovornost delavca za povrnitev škode, storjene na delu oz. v zvezi z delom ne samo podjetju in družbeni skupnosti, temveč tudi fizičnim in pravnim osebam. Zaradi specifičnosti dela lahko nekatere delovne organizacije na posameznih delovnih mestih s pravilnikom določijo posebno odgovornost delavca za škodo, ki jo je storil na delu oz. v zvezi z delom. Toda tudi ta škoda mora temeljiti na krivdi delavca. Delovna organizacija odgovarja fizičnim in pravnim osebam za škodo, če jo je storil de- lavec s svojim delom. Ge podjetje tako škodo plača, ima pravico do regresa samo v primeru, če jo je delavec storil z namenom ali iz hude nepazljivosti. Kako se ugotavlja višina škode, tega zakon ne določa. Način in ugotavljanje višine škode mora predpisati^ podjetje s pravilnikom. Višino škode bomo pravilno ugotovili na podlagi nabavne vrednosti predmeta, knjižne vrednosti in ocenitve. Za dejanski obstoj škode se mora izpeljati predpisani postopek in na podlagi tako izpeljanega postopka dokončno odloča organ uprav- Pri odločanju o pravici do otroškega dodatka za otroke iz razvezanih zakonov in za nezakonske otroke se dodatek iz delovnega razmerja deli samo- na člane tistega gospodinjstva, v katerem tak otrok živi oziroma v katero gospodinjstvo- pravno spada. Razvezani mož tedaj ni član gospodinjstva razvezane, žene, če otrok živi pri materi, nezakonski oče pa ni član gospodinjstva nezakonske matere, če otrok živi pri materi in ne obstoji izvenzakon-ska družinska skupnost oziroma nasprotno, če otrok živi pri očetu. Z republiškim zakonom je, na novo določen cenzus za dohodke iz delovnega razmerja. Za dohodke od samostojne dejavnosti ter druge prispevkom in davkom zavezane dohodke pa še nadalje veljajo cenzusi, določeni v 35. členu uredbe o- otroškem dodatku. Tudi vrsta dohodkov, navedena v tem členu, ostane zaenkrat neizp-remenjena. V cenzus dohodkov od samostojne dejavnosti in drugih prispevkom in davkom zavezani dohodki gredo tedaj samo: dohodek od zgradbe (v kolikor ne gre za vrednost lastnega stanovanja), dohodek od zemlje, dohodek od v zakup vzetega zemljišča in dohodek od samostojne poklicne dejavnosti (od obrti, odvetniške dejavnosti, prevozništva ipd.). Povprečje mesečnega dohodka se ugotovi tako, da se dohodek treh ali več mesecev deli s številom mesecev, kolikor je bil upravičenec ali član njegovega gospodinjstva zaposlen. Mesec, v Na podlagi 13. in 14. člena zakona o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in 114. člen statuta Svilanit Kamnik, je delavski svet na svojem zasedanju dne 24. 3. 1967 sprejel PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delitvi osebnega dohodka o nadomestilu osebnega dohodka do 30 dni zadržanosti od dela zaradi bolezni ali za druge primere zadržanosti iz dela, kot to določa osnovni zakon o zdravstvenem zavarovanju 1. člen S tem pravilnikom so določene pravice in dolžnosti delavcev in vajencev v podjetju za primer Ijanja. Če je bilo delavcu s sklepom naloženo, da mora škodo po-vrrjiti, še ne pomeni, da se sklep lahko izvrši. Sklep je le osnova oz. odgovarjajoči dokument za izdajo plačilnega naloga od strani sodišča splošne pristojnosti. Če pa je delavec podal izjavo, da prostovoljno odstopa del svojega dohodka delovni organizaciji za plačilo škode, se taka izjava šteje kot izvršilni predlog, na podlagi katerega lahko blagajna odtegne odstopljeni del osebnega dohodka. katerem je bil upravičenec ali član njegovega gospodinjstva zaposlen v posameznem mesecu le nekaj dni, se šteje za cel mesec. V primeru, ko upravičenec prejme izplačilo osebnega dohodka v enkratnem znesku za daljše razdobje skupaj, se prejeti znesek deli s številom mesecev, na katere se ta dohodek nanaša. Ob smiselni uporabi določil 40. člegia uredbe učinkuje navedena sprememba od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je sprememba nastala. (Prime,r: Upravičenec ima po dohodkih iz leta 1966 pravico do otroškega dodatka. Z marcem 1967 pa so se njegovi dohodki tako povečali, da je povprečje dohodkov presegalo cenzus. Pravica do otroškega dodatka mu preneha s 1. aprilom. Obratno bi bilo, če bi po dohodkih iz leta 1966 ne bil upravičen do dodatka, z marcem 1967 pa bi se njegovi dohodki ustrezno zmanjšali si pravico do otroškega dodatka pridobi.) Če po dohodkih iz leta 1966 upravičenost do otroškega dodatka ni obstojala, po dohodkih iz leta 1967 pa obstoji, jo bo upravičenec uveljavljal po teh dohodkih. Če je primer obraten, so zopet odločilni dohodki iz leta 1967, ker bi upravičenec itak moral javiti, da mu zaradi povečanja dohodkov otroški dodatek ne gre več. Če gre, pravica do otroškega dodatka po dohodkih iz leta 1966 in 1967. se s tem, da se pravica presoja po dohodkih iz leta 1967, že izvrši kontrola, da pripada dodatek tudi po teh dohodkih. zadržanosti iz dela za prvih 30 dni zaradi bolezni, zdravljenja, medicinskih preiskav, nege družinskega člana in porodniškega dopusta delavce — porodnice. 2. člen Sredstva za izplačilo nadomestila, določena s tem pravilnikom, so zagotovljena z letnim gospodarskim planom in to: za delavce iz sredstev, namenjenih za o-sebne dohodke, za vajence iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja. Ta sredstva se ne smejo zmanjšati niti takrat, če delovna organizacija izplačuje minimalni osebni dohodek v mesecu, v katerem se zavarovancu izplačuje nadomestilo. Če podjetje iz objektivnih razlogov v času izplačila ne razpolaga s sredstvi, ki so potrebna za polno izplačilo nadomestila, se razlika do polnega nadomestila vknjiži v dobro zavarovanca, ka- teremu nadomestilo pripada. Izplačilo izvrši delovna organizacija takoj, ko so sredstva na razpolago. 3. člen Pravice in dolžnosti po tem pravilniku si pridobi vsak zavarovanec z dnem vstopa na dejlo oziroma učenja ob pogoju, da je zavarovan za določene primere ne glede na to, če je sprejet na delo za določen ali nedoločen čas in ne glede na to, ali dela s polnim ali s skrajšanim delovnim časom. 4. člen Zavarovanci imajo pravico do nadomestila za prvih 30 koledarskih dni zaradi zadržanosti z dela, če so: 1. zaradi bolezni ali poškodbe začasno nesposobni za delo ozir. zaradi zdravljenja in medicinske preiskave). 2. odsotni z dela zaradi poškodbe na delu oziroma, če so se poškodovali na poti na delo in iz dela, 3. spremstva v zdravstveno ustanovo. Nadomestilo osebnega dohodka pripada zavarovancu za nego družinskega člana in to: 1. do 7 dni, če zboleli član ožje družine še ni dopolnil 15 let, 2. do 3 dni, če je zboleli družinski član ožje družine dopolnil 15 let starosti. 5. člen Nadomestilo osebnega dohodka se zavarovancem izplačuje samo za tiste dni v katerih bi delali in za toliko časa, kolikor bi delali, da niso bili zadržani z dela zaradi primerov, naštetih v predhodnem členu. 6. člen Zavarovanec, ki je v teku delovnega časa iskal zdravniško pomoč, pa jo bi lahko iskal tudi po delovnem času, nima pravice do nadomestila za izgubljen delovni čas, če mu zdravnik ne potrdi, da je bilo nujno nuditi zdravniško pomoč. Zavarovancu ne pripada ozir. se mu ne izplača nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela v naslednjih primerih: — če si je zavestno povzročil bolezensko stanje — za čas nezmožnosti za delo, — če je namenoma oviral zdravljenje ozir. sposobnost za delo, ker se ni ravnal po navodilih zdravnika — za čas, ko je, bilo ugotovljeno nasprotno ravnanje, — če se brez utemeljenega opravičila ni odzval na zdravstveni ali komisijski pregled v zvezi z boleznijo, zaradi katere je zadržan z dela — od dneva, ko je odklonil vabilo, da se javi na zdravniški pregled, — če je v času bolniškega stale-ža delal doma, v podjetju ali kjerkoli — od dneva, ko je bilo ugotovljeno, da je delal. 7. člen Nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe znaša: 1. v primejru zadržanosti z dela do 3 dni — 65 %. 2. v primeru odsotnosti od 4 — 30 dni — 80%, 3. v primeru poškodbe na delu ozir. na poti na delo in iz dela ter za poklicno obolenje — 100 »/o. Nadomestilo v navedeni višini se izplača zavarovancu pod po-gojejn, da je bil predhodno za-(Nadaljevanje na strani 5) Izvajanje spremenjenih predpisov o otroškem dodatku (Nadaljevanje s strani 4) varovan nepretrgoma 9 mesecev ali v poslednjih 2 letih 18 mesecev. . Zavarovanec, ki ne izpolnjuje pogoje;v iz predhodnega odstavka ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, za čas zadržanosti z dela v višini 50 "/o od 1 — 30 dne. 8. člen Če se je delavec poškodoval na delu, ker sq ni ravnal po predpisih o varstvu pri delu, mu pripada nadomestilo v višini kot to določa prvi odstavek predhodnega člena. Poškodba na fielu se šteje samo takrat, kadar se je, delavec poškodoval na delovnem mestu in delih, ki spadajo v njegov delokrog dela, če je bil o poškodbi napravljen zapisnik ali, če je bila poškodba vpisana v obratno knjigo ne,zgod pri delu. Nadomestilo osebnega dohodka v višini 100 se prizna delavcu tudi na poti na delo in od dela. — če se je nezgoda zgodila v času, ki ga porabi delavec od stanovanja do tovarne in obratno; — če je o nezgodi napravljen zapisnik organov' javne varnosti; — če je nezgoda v navedenem času nedvomno dokazana s pričami. 9. člen Nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela zaradi sanitarne izolacije ali je zavarovanec določen za spremljevalca bolnika, ki je poslon na zdravljenje, ali zdravniški pregled v drug kraj ter nadomestilo zaradi nosečnosti in poroda, gre v breme sklada pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Ljubljalan. Nadomestilo osebnega dohodka zaradi sanitarne izolacije znaša: a) 70 % od osnove za prvih 7 dni in 80 % od osnove od 8 — 30 dni zadržanosti od dela ter b) 50 % od osnove za prvih 7 dni in 60 "-n od osnove od 8 — 30 dni zadržanosti od dela za zavarovanca, ki ni izpolnjeval pogoja predhodnega zavarovanja, t. j. 6' mesecev delovnega staža. 10. člen Nadomestilo osebnega dohodka Za prvih 30 dni zadržanosti od dela za primer nesreče pridem ali poklicnega obolenja za vajenca znaša od prvega oziroma od 4. dne zadržanosti od dela 100 Zaradi nezmožnosti za delo ali kakšnega drugega obolenja pripada vajencu nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni 9011',i. Izplačilo nadomestila osebnega dohodka za vajence gre v breme sklada pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. 11. člen Zavarovanec, ki je po- prestani bolezni telesno oslabel se je telesno izčrpal na delu v podjetju, pa zdravniška komisija ugotovi potrebo po naravnem zdravljenju (klimatsko, termalno), ima pravico do nadomestila za polovico časa zdravljenja v višini 80 %, za drugo polovico pa trpi stroške zdravljenja sam. 12. člen Eelavka — nosečnica, ki je na predlog zdravnika razporejena na lažje delo oziroma ne sme delati v treh izmenah, prejema o-sebni dohodek v višini delovnega me,sta. kx” je prej delala. Osebni dohodek se ugotavlja na pod- lagi 3-rnesečnega povprečja, če na delovnem mestu, na katerem dela, dosega predpisano normo. Če, mesečno dosega vsaj 70 % predpisane norme delovnega mesta, na katerem dela, ji pripada osebni dohodek v višini 100 % od osnove delovnega mesta. Če, nosečnica na delovnem mestu, na katerem dela, ne dosega niti 70 % norme ki je predpisana za delovno mesto, kjer dela, se ji obračuna osebni dohodek po vlo-že,nem delu. Če delavka — nosečnica iz objektivnih razlogov (zdravstveno stanje, spretnost dela. teža delovnega mesta), ne more dosegati povprečnih rezultatov dela, se tak primer individualno prouči in predpiše taka norma, katero bo delavka lahko dosegla. 13. člen Zavarovanec, ki je bil sprejet v bolniški stalež. mora svojo odsotnost posredno ali neposredno opravičiti pri svojem vodju dela v roku 24 ur. Vsaka poznejša prijava bolniškega staleža se, razeji v izjemnih primerih, ne bo upoštevala, tudi, če jo je potrdil zdravnik in delavec za čas odsotnosti z dela nima pravice do nadomestila. 14. člen Odhod iz tovarne k zdravniku med delovnim časom praviloma ni dovoljen. V primeru nujne potrebe zdravniške pomoči, pa se odhod smatra kot opravičen izostanek, čei ga je odobril pristojni vodja dela. V izjemnih primerih se lahko delavcu odobri brezplačni dopust. Zavarovanec, ki ima napotnico za specialistični pregled, pa ni Pregled nesreč pri V primerjavi s preteklimi leti je bilo v letu 1966 evidentiranih najmanjše število ngsreč pri delu in to 17 obratnih in 2 izven obratni. K temu je sigurno pripomogla boljša organizacija dela, discipliniranost pri uporabi zaščitnih sredstev in uvedba tečaja HTV za ves vodilni kader do mojstrov v EE. Od vseh nesreč je. bil težjega značaja le 1 primer pri snovalu v EE 13, ko se je snovalka s telesom preveč približala glavi ležaja in je dobila lažje telesne poškodbe na levem licu, bradi in podpludbg na rokah. Prijave s pravilnimi utemeljitvami so se vedno upoštevale; v 2 Zaključni račun sklada komunalne skupnosti za socialno zavarovanje za leto 1966 izkazuje N din 273,870.104 dohodkov in 283,851.493 N din izdatkov. Dohodki so bili realizirani z 97,9 %, izdatki pa z 101,5 %. To pomeni, da je bil v skladu 1. 1966 za 9,98i.389 N din primanjkljaja. Skupščina je obravnavala vprašanje, iz kakšnih virov s? bo kril primanjkljaj. Izvršilni odbor je predlagal, da se, primankljaj krije v višini 6,422.183.54 mili. iz rezervnega sklada, 35,590,00 N din pa z izrednim dopolnilnim prispevkom, ki bi znašal na zavarovanca — delavca 0, 25 %. Člani skupščine so sprejeli zaključni račun s pripombo, da se za razliko ne uvede izredni prispevek, nujno, da ga takoj opravi, nima pravice, do nadomestila, če ga opravi na dan, ko bi moral delati. V izjemnih primerih se mu nadomestilo prizna po čl. 7. tega pravilnika in to na podlagi zdravniškega potrdila, da je odhod k specialistu nujno opraviti med delovnim časom. Če zavarovanec meni, da mora opraviti specialistični pregled takrat, ko bi moral delati, lahko dobi en dan izrednega dopusta brez pravice do nadomestila o-sebnega dohodka. 15. člen Osebni dohodek, ki se jemlje za ugotavljanje osnove za nadomestilo, je osebni dohodek in ostali prejemki, ki se na podlagi osnovnega zakona o osebnem dohodku uporablja za ugotovitev pokojninske osnove za plačevanje prispevka za socialno zavarovanje delavcev. Nadomestilo osebnega dohodka se obračuna po osnovah, ki jih določajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju. V osnovo za nadomestilo se ne štejejo tisti dohodki, ki imajo pomen nadomestila stroškov ne glede na to, iz katerih sredstev jih izplačuje delovna organizacija. 16. člen Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme delavski svet, uporablja pa se od 1. 4. 1967 dalje s tem, da se; obračunajo bolniški izostanki za mesec marec. Z dnem, ko stopi v veljavo ta pravilnik, preneha veljati sklep o nadomestilu osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela do 3 dni. Predsednik: Peter Pečevnik 1. r. delu primerih pa je zdravnik že predhodno odklonil priznanje poškodbe kot nesrečo pri deju, ker je bil mnenja, da sta bili pogojeni že preje. Odsotnost od dela zaradi nezgod se je napram lanskemu letu kljub večjemu številu zaposlenih zmanjšala za 112 delovnih dni, prepričani pa smo. da bo razlika v letu 1967 še večja, ker se morajo pokazati rezultati na osnovi opravljenih izpitov po tečaju za higiensko tehnično varstvo pri delu, nove organizacije, dela in zamenjave starih strojev z novimi avtomati. temveč je strokovna služba zavoda za socialno zavarovanje zadolžena, da prouči vse mogoče variante, kako kriti razliko. Predlagano1 je bilo, da se pri banki najame kredit, ozir. zahteva vrnitev danega posojila iz prejšnjih let. Z najetjem posojila pa zadeva ne bo rešena, ker bo1 potrebno po vseh izgledih le predpisati izredni prispevek za kritje izdatkov zdravstvenega zavarovanja v tekočem letu. Predlog finančnega načrta sklada predvideva znižanje sredstev za zdravstveno varstvo- v letu 1967 napram lanskemu letu za cca 41,600.000 N din. Na podlagi. 5 % stopnje osnovnega prispevka, 25 n/n dodatnega prispevka na bazi 5 % povečanja osebnih dohodkov in - ostalih prispevkov, bo imel sklad 209,100.000 N din dohodkov in toliko izdatkov. Čeprav je uvedena participacija zavarovancev za nekatere zdravstvene, storitve, ne bo- toliko do-hodkov kot v preteklem letu. Ti podatki nam povedo-, da bo obseg zdravstvenega varstva nedvomno zmanjšan, če se bodo sredstva rabila neracionalno. Člani skupščine so sprejeli tudi več sklepov o obveznem prispevku zavarovanih oseb na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana za posamezne oblike zdravstvenih storitev. Prispevek k stroškom za nočni in dnevni obisk je enoten in znaša 5,00 N din. Za prevoze z rešilnimi vozili znaša prispevek N din 10,00. Tega prispevka zavarovanci ne plačajo, če je prevoz nuje,n. Za preglede in zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom je predvsem obvezen prispevek v višini 200 N din. To je vsota stroškov vseh pregledov in zdravljenja, nastalih v prvih 24 urah po sprejemu v zdravstveni zavod. Prispevek pri prvem pregledu v specialistični ambulanti zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja znaša N din 5,00. Če zavarovana oseba pri pregledu ne predloži predpisane napotnice, znaša obvezen prispevek toliko, kolikor znašajo vsi stroški pregleda. V primeru začetnega nedovoljenega splava, če ni podana medicinska indikacija in ga izvrši ginekološki zavod, znašajo stroški 100 N din. Člani skupščine socialnega zavarovanja delavcev so zavrnili predlog o obveznem prispevku za oskrbo v stacioniranih zdravstvenih zavodih za zavarovance in družinske člane zavarovane osebe, ki naj bi znašal dnevno N din 3,- Ravno tako je bil zavrnjen predlog za prvi ambulantni pregled N din 1,- Plačila obveznega prispevka so oproščene osebe, ki prejemajo poleg pokojnine varstveni dodatek, socialni podpiranci in vojaški vojni invalidi. Upokojenci prispevajo za zdravstveno varstvo 570 N din letno. Znesek podpore za opremo novorojenčka in zneski pogrebnin o-stanejo nespremenjeni. Povračilo stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju znaša: za osebo nad 7 let, če prenočujejo v drugem kraju 30.- N din, za osebe, če ne prenočujejo 16.- N din, ja osebe do 7 let, če prenočujejo v drugem kraju 22,- N din, če ne prenočujejo pa 10.- N din. Pravico- do povračila v navedenih zneskih imajo zavarovane osebe, kadar traja potovanje nad 12 ur. Pravico do povračila potnih stroškov pa ima zavarovana oseba nad 10 km. K. A. ZA DOBRO VOLJO Dva nova filatelista Rudi pokaže Cenetu znamko z letnico 1800 in pripomni, da je vredna milijon dinarjev. Cene mu na to- odgovori, da so danes poštne tarife mnogo cenejše in si takrat pisani e pisem ni mogel vsak privoščiti kot danes. Želja Po bogastvu Prodajalec srečk vpraša Naceja, kaj bi napravil, če bi na loteriji zadel 10.000 novih dinarjev. Nace mu odgovori, da bi jih takoj zamenjal za stare dinarje, da bi postal miljonar. Potrditev zaključnega računa in načrta za finansiranje zdravst zavarovanja SIMPOZIJ O ODGOVORNOSTIH V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Pričele so se organizacijske priprave, za simpozij o odgovornosti v delovnih organizacijah. Ob sodelovanju Repuliškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarske zbornice SRS ga pripravlja Višja šola za organizacijo dela v Kranju. Obravnaval bo probleme osebne odgovornosti strokovnih in vodstverah kadrov ter posameznih članov organov upravljanja in članov delovne skupnosti, prav tako- pa tudi vprašanja kolektivne odgovornosti organov upravljanja in delovnih skupnosti. Na simpoziju o odgovornosti v delovnih organizacijah, ki bo od 20 — 22. IV., bo- sodelovalo z referati o-kro-g trideset strokovnjakov in političnih delavcev, ki proučujejo- vprašanje odgovorno--sti. Predvidevajo, da se bo simpozija udeležilo- okrog 500 udeležencev iz slovenskih delovnih organizacij tgr povabljenih gostov. Simpozij o- odgovornosti v delovnih organizacijah bo obravnaval predvsem probleme, ki zadevajo: — dejansko pristojnost in odgovornost ter posledice- Za neodgovorno- oziroma nepravilno ali neuspešno delovanje organov upravl janja, delovne skupnosti in odgovornih oseb; — stimulacijo in vzgojo- k odgovornosti ; — kadrovsko- politiko p-ri konstituiranju organov upravljanja ter izboru odgovornih oseb; — pravno- ureditev odgovornosti: — politična stališča o odgovornosti in dejanske zunanje vplive; ria oblikovanje intenzivnosti in kvalitete odgovornosti posameznih organov in oseb. Navedene probleme bo simpozij obravnaval z vidika odgovornosti za: načrte in probleme dela ter razvoja podjetja, notranjo organizacijo-, poslovne odločitve, kadrovske odločitve, delitev dohodka in vodenje poslovanja ter druge operativne odločitve. Obravnaval jih bo tako s politično — demokratičnega kakor tudi s strokovnega vidika. OBRAČUN STROŠKOV ZA KAMNIŠKI TEKSTILEC Kamniški tekstilec je v letu 1966 izšel v 10 številkah in v 2670 izvodih. Uredniški odbor: urednik: — Konda Alojz člani: — Mišič Danica — Žabkar Irena — Grzinčič Zdenka — Kramar Stane — Lipovšek Peter Uredniški odbor je pri obračunu stroškov ugotovil, da je izdal Svilanit v letu 1966 za glasilo »Kamniš:ki tekstilec« 5.985,44 N dinarjev in to: za 10 številk — 2670 izvodov honorarji bruto- 2.070,64 N din tisk 3.914,80 N din Skupaj 5.985,44 N din Cenik za obračun honorarjev v letu 1967 je naslednji: Vrstica ne glede na N din članek oz. intervju 0,20,- kore;ktura od strani časopisa 10,00,- objava fotografij — original 5,00,-križanka, če je izvirna 10,00!- križanka, če je prepisana 2,50- od uganke 2,50- smešnica 2,50,- karikatura 5,00,- rebus 5,00,- Oglašajte v časopis! S sodelo- vanjem vseh članov kolektiva bo časopis postal bolj zanimiv in pester! Uredniški odbor Obvestilo za koriščenje letnega dopusta Odbor za rekreacijo podjetja obvešča vse člane kolektiva, da bomo- dne 1. IV. 1967. pričeli z vpisovanjem za letovanje v naših weeke.nd hišicah v Novem gradu in koči na Veliki planini. 1. Otvoritev' sezone Dom v Novem gradu bo odprt od 1. V. 1967. dalje. — Zaključek sezone je predviden v drugi polovici septembra. — Koča na Veliki planini b-o- odprta vse leto. — Letovanje za posameznega člana kolektiva je predvideno na 8 dni. v kolikor pa ni bilo še dovolj prostih mest pa tudi 14 dni in to z menjavo v sobotah. 2. Vpisovanje Vpisovanje bo v pisarni kad-rovsko-socialne službe v dneh od 1. IV. do 15. IV. 1967. od 6. do 14. ure. Prijave sprejemamo samo- osebno. 3. Akontacija Ob vpisu vplača vsak 5000,- S din na polni penzion za 8 dni letovanja, oziroma 10.000,- S din za 14 dni. Otroci do 15. leta ne; plačajo akontacije, če vzamejo- polovičen obrok. V kolikor pa vzamejo cel obrok, velja zanje isto kot za odrasle. Za Veliko planino akontacij ne bo. pač pa vsak ob vpisu plača nočnino- v odgovarjajočem znesku. Čas sezone se smatra od 1. 4. — 30. 10. 1967. Akontacija za Novi grad se obračuna pri dvigu napotnice teden dni pred odhodom na dopust. Akontacijo- vračamo samo- v izrednih primerih (bolezen, smrt v družini, zadržek v službi), kar mora prijavljenec dokazati s pismenim potrdilom p-o možnosti najmanj 7 dni pred nastopom dopusta. Po končanem vpisovanju t. j. od 15. IV. 1967 bomo oddali prosta rresta interesentom driigih podjetij oz. tujim gostom. * 1 2 3 PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE, SLIKOVNE UGANKE IN QUIS-A 1. Križanka BIOT, APIS ADLER, REVA, SEIZMOGRAF. RAKA E OGNE, ALA, BAN, HOD, PEK, AVGUR OONA, CHARLEN-STON ROTO, FLOTA, EDEN, OPAL. 2. — Saten je p-ol-svilena tkanina — Smaragd je zelen okrasni kamen — Šantung je Svilena tkanina — Safir je okrasni kamen — dragulj — Damast — fina bombažna tkanina 3. Izseček slike; predstavlja podest na severnem vogalu objekta v katerem je šivalnica. Uredniški odbor je prejel 12 rešitev. Pravilna rešitev je bila samo od Okorn Leona. Za pravilno rešitev je prejel prvo nagrado kopalno brisačo. 4. Cene oskrbnega dne Polna cena oskrbnega dne v Novem gradu: Za člane kolektiva in svojce, ki jih člani vzdržujejo znaša: V S din v predsezoni od 1. V. do' 15. VI. 1967 in v posezoni od 1. IX. do 20. IX. 1967 1700,- no-čnina 150,- turistična taksa 50,- Skupaj: 1900.- V sezoni od 15. VI. do 31. VIII. 1967 2200,- nočnina 150,- turistična taksa 70,- Skupaj: 2420,- Polo-vični obrok lahko koristijo otroci do 13. leta starosti. Nočnina za tuje goste znaša: od 1 — 3 dni 600 - za več ko-t 3 dni 400,- Cena penziona za inozemce znaša dnevno: izven sezone 3100,- no-čnina 400,- turistična taksa 100,- Skupaj: 3600,- v sezoni 3600,- nočnina 400,- turis-tična taksa 140,- Skupaj: 4140,- Cena bivanja v šotoru znaša 300,- S din dnevno na osebo- + turistična taksa. Menjava posameznih grup bo v sobotah. Velika planina Prijave za čas od 1. IV. do 30. IX. 1967. bo sprejemala kadrovska služba od 1. do 15. IV. 1967. Cena za uporabo koče znaša: za člane kolektiva V S din od 1 do- 3 dni 250,- za več dni (od 4. dne dalje) 200,-cela koča 1500,- z:i tuje goste: od 1 do 3 dni 500,- za več dni (od 4. dne dalje) 400,-cela koča 3000,- OPOZORILO! Opozarjamo člane delovne skupnosti da brez napotnice podjetja ne bodo- sprejeti v dom. oziroma bodo morali plačati polno ceno- oskrbnega dne. t. j. 2500 S din. za otroke pa 1400 S din. Ob prihodu v Novi grad se mora vsak javiti v pisarni počitniškega doma vsled prijave. Predložiti mora napotnico podjetja in osebno izkaznico-. Istočasno- mora vsak dvigniti blok za brano- in r-estei.ino- perilo. Pri vstopu v hišico mora vsak pregledali seznam ■ inventaria in prevzem podpisati v posebno- obstoječo- kniigo. kamor se podpišeta oba koristnika vsled pravilnega sprejema in oddaje inventarja. Koristniki so- odgovorni za inventar v hišicah in za red in disciplino v Počitniškem domu po postavljenih predpisih. V sezoni imajo prednost koristiti letni dopust starši šoloobveznih otrok. Odbor za rekreacijo OSOLNIK PAVLA NI VEC MED NAMI! Kot meteor je med člane delovne skupnosti Svilanita nepričakovano padla vest, da je smrt iz njenih vrst iztrgala tov. Osolnik Pavla. Cepravr tej vesti nismo mogli verjeti, je žalostna resnica prodrla na vsako delovno mesto. Od kolektiva se je za vedno ločil eden izmed najboljših in najbolj vestnih delavcev. Težko bo najti tako delovnega, poštenega in skrbnega delavca kot je bil Pavle. Se ni dolgo tega, ko je prišel o-biskat svoje delavce vesel in nasmejan. rekoč, da se mu zdravje izboljšuje in, da se kmalu vrne na delo. Zahrbtna bolezen pa je neutrudno kljubovala njegovi želji po življenju in ustvarjalnosti. V najlepši moški dobi — v 41 letu starosti, je ugasnila življenje delavcu. možu in skrbnem očetu. Tov. Pavle je okusil grenkost življenja kot otrok številne delavske družine. V rani mladosti se je moral boriti za vsakdanji kruh. Sedaj, ko si je ustvaril družino in boljše življcnske pogoje je moral umreti, namesto. da bi užival sadove svojega dela. Vse življenje se je zavzemal za pravice delovnega človeka in bil vzgled drugim v skromnosti in tovarištvu. Člani kolektiva, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegova zadnji poti so potrdili njegovo priljubljenost med ljudmi. Žalostno je bilo slovo od človeka, ki je z vsem srcem spremljal uspeh kolektiva, v katerem je živel dvanajst let. Težko je bilo slovo pri odprtem grobu, kjer sta mu tov. Šuštar SlaVko in predsednik sindikata Robida Karel v zadnje slovo spregovorila nekaj besed ter opisala njegovo živlDmko pot. Tov. Pavle ni slišal teh besed niti ne videl joka žene in otrok, kajti njegove oči so ostale nepremične in telo negibno. V nemi žalosti so trepetale ustne pogrebcev in polglasno izgovarjale »Pavle, naj ti bo lahka domača gruda!«. Konda NENADNA SMRT IIANČIC ANE Nepričakovano je v mesecu januarju umrla v čudnih okoliščinah delavka Hančič Ana iz Volčjega potoka. Njeno smrt so pospešile socialne in družinske razmere. Kot mati in delavka je morala sama skrbeti za nedorasle otroke. Vseh teh skrbi in bremen ni mogla prenašati, zato je bežala pred njimi. Sama niti s pomočjo družbenih organov teh bremen ni mogla prenašati v vsakdanjem življenju. Vseh skrbi jo je rešila bela in hladna smrt. Prerano je legla v' grob, stara komaj 43 let. Zapustila je tri nepreskrbljene otroke, ki bodo morali okusiti mladost brez skrbne matere.