MARC 1979
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena:
50c.
Annual subscription — letno:
$6.00

"MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
LETNIK XXIII, ŠTEV. 3	Registered for posting as a periodical — Category "A"
"Matica" na Elthamu
Zastopniki Slovenske izseljenske Matice, ki so prišli v Avstralijo za odkritje spomenika Otonu Župančiču na prostoru društva "Jadran" v Keilor-ju so si ogledali tudi Kulturno in Razvedrilno središče S.D.M. v Elthamu. Delegacijo "Matice" sta sestavljala njen podpredsednik g. Osolnik in sodelavka Gabi Heimer, spremljal pa jih je akademski kipar prof. Kalin, ki je napravil dosedaj že tri doprsne kipe za društva v Avstraliji. Na Elthamsko zemljo so jih pripeljali podpredsednik Jadrana g. Likar in odbornica ga. Ivanka Škof, v ponedeljek 12. marca popoldne. Z zanimanjem so si ogledali vse kar smo si zgradili na našem zemljišču in posebno ga. Gabi, ki je obiskala Melbourne s Slakovim ansamblom pred sedmimi leti je občudovala naš napredek.
Po ogledu zemljišča je sledila zakuska s prisotnimi odborniki in člani S.D.M. V pozdravnih besedah je predsednik, g. S. Prosenak, med drugim naglasil, da je glavna naloga S.D.M.
vsa leta svojega obstoja združevati Slovence Melbourna in jim vsaj nekoliko olajšati prilagoditev razmeram v novi zemlji. Dejal je, da mi kljub temu, da smo daleč od nje še vedno ljubimo staro domovino, čeprav to morda na svoj način in, da to ljubezen kažemo v našem kulturnem, družabnem in športnem udejstvovanju.
Podpredsednik Matice g. Osolnik se je zahvalil za pozdrav in dejal, da stara domovina ni pozabila rojakov izven meja in, da je u ustavi Republike Slovenije zajamčena skrb za slovenske manjšine v drugih državah, za Slovence na delu v inozemstvu ter za vse zdomce. Ta skrb je poverjena v praktično dolžnost Slovenski Izseljenski Matici. Dejal je tudi, da središče v Elthamu potrjuje karakter Slovencev, ki se po celem svetu kaže v visoki stopnji pridnosti, sposobnosti in odgovornosti.
Po kakih dveh urah kramljanja se je delegacija poslovila, ker bi se morala zglasiti v studiju 3EA za razgovor na slovenski radijski uri.
Yugoslavia Enters Nuclear Age
Yugoslavia will fully enter the nuclear age when its first atomic power station is put into operation in the little Slovenian town of Krško. Work on this, one of the biggest investment projects to date in Yugoslavia, began at the end of 1974. The cost is estimated at 730 million US dollars. The main supplier of installations is the US firm of Westinghouse, which is overseeing the construction work. A number of Yugoslav firms are also taking part in
the constructiòn: Gradiš of Ljubljuna, Hidroelektra of Maribor, Hidromontaža of Zagreb, and Djuro Djaković of Slavonski Brod. They will mainly be engaged in installing the equipment, and will provide 15 per cent of the installations.
The completion of the Krško power plant was originally planned for the spring of -1979, but several months' delay has been caused by the supplier of the installations. Contrary to the
(Nadaljevanje na X. strani)
S.D.M. IN "VESTNIK" ŽELITA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
USPEH SLIKARJEV V CANBERRI
Slovenski slikarji iz Viktorije so na weekend 9. in 10. marca razstavili svoja dela v prostorih doma Slovensko-Avstralskega društva Triglav v Can-berri.
Razstavo je organiziral "Vestnik" v okviru S.D.M. in s pomočjo Canberr-skega društva.
V	lepo prirejeni dvorani je bilo na ogled kakih sto del. Povečini istih kot smo jih videli v preteklem novembru v Elthamu, vendar je bilo že tudi nekaj novih stvoritev.
Razstava je bila slovesno odprta ob 3. uri popoldne v soboto 9. marca. Otvoril jo je senator g. Miša Lajovic. Častne goste so na vhodu v dom pričakali mladinci in mladenke v narodnih nošah, jim pripeli rdeče nageljčke s slovenskim trakom ter jim po staro-slovenskem običaju ponudili kruha in soli.
Predsednik S.-A.D. Canberra, g. Jože Kapušin je v kratkem nagovoru pozdravil goste in zaprosil g. senatorja Lajovica, da otvori razstavo. G. Lajovic je nato z lepimi besedami, v katerih je naglasil, da smo Slovenci mnogokrat preskromni in ne cenimo dovolj svojih uspehov in sposobnosti, uradno odprl razstavo.
V	imenu S.D.M. je spregovoril u-rednik "Vestnika" Marijan Peršič in v kratkem nakazal, kako je prišlo do zamisli o razstavi slovenskih slikarjev. V imenu razstavljalcev je nato spregovorila ga. Dragica Gelt.
Razstava je zbudila mnogo zanimanja med Slovenci v Canberri in kar v kratkem času je bilo kupljenih precej slik. Dvorana je za razstavljanje zelo primerna in je bila zelo okusno urejena. Razstavljalci ter drugi sodelavci kakor tudi odbor s člani društva v
Canberri so se zelo potrudili, da je razstava dosegla visoko stopnjo in uspeh. Največ zaslug pri izvedbi pa si je gotovo pridobil kulturni referent S.D.M. g. Božo Lončar, saj je v priprave vložil mnogo truda in časa, kar mu je bilo poplačano z odličnim uspehom.
V Canberri so imeli na weekend 9.—11. marca višek prireditve Can-berre-week, ki je nekakšen kulturno-zabavni festival po zgledu Melbourn-ske Moombe. Sodelovalo je tudi Slovensko-Avstralsko društvo v Canberri v sprevodu na ponedeljek, z vprizo-ritvijo kmečke ohceti na treh kočijah.
Pri koncertu na Civic Square-u je sodelovala folklorna skupina verskega središča v Kew pod vodstvom Anice Špacapan ter plesni ansambel "Veseli Planinci".
Novi naslov
Community Services Centre — to je u-rad države Viktorije, kateri skrbi tudi za potrebe novonaseljencev ima novo telefonsko številko:
602 3299.
Odseki tega centra so: Antidiscrimination Bureau — Urad za pobijanje diskriminacije; Interpreting Services Bureau — Urad za
tolmačenje; Migrant Advisory Service — Posvetovalnica za novonaseljence; Government Information Bureau — Državni informacijski urad; Women's Arvisory Bureau — Posvetovalni urad za ženske.
Naslov teh uradov je še vedno: 356 Collins Street, Melbourne.
V SLOVO
NAŠEM
VELMOŽU
ETNIČNI TISK IN PRIME MINISTER
V preteklem mesecu se je zopet zbrala | skoraj vsa slovenska srenja Melbourna na | pokopališču v Keilorju.	g
Spremili smo na zadnje počivališče naše- | ga rojaka, prijatelja, mecena in zavednega | Slovenca Jako KOROŠCA.	|
Naš nepozabni vedno nasmejani Jaka je | nenadoma odšel iz naše srede in vrzel, ki | je nastala v tukajšnjem slovenskem občes- | tvu bo za vednjo ostala odprta. Kajti oseb- | nosti kot je bil pokojni Jaka Korošec so | na žalost le preredke, ne samo v naši sredi- | ni, nego na svetu.	_
Jaka, ki si je v času svojega bivanja v . Melbournu ustvaril veliko in uspešno pod- ! jetje ni nikoli zanemaril svojih dolžnosti m do narodne sredine iz katere je izšel.. Vse ! od ustanovitve S.D.M. je nesebično podpiral J naše društvo. Moralni podpori je sledila tudi finančna, ki ja prišla v ogromni meri ® prav ko je S.D.M. pričelo postavljati te- ® melje našemu središču v Elthamu. Kdo od ' obiskovalcev našega hriba ne pozna "Ko- ® roščevc koče" katero je v glavni meri zgra- ® dila velikodušnost pokojnika. To je bila ' prva zgradba iz katere je pričelo rasti naše ® v cličastno središče.	I
Vsi smo poznali Jako kot prikupnega in • vedno veselega moža, ki je bil vedno pri- I pravljen priskočiti na pomoč vsakomur če ■ se je pokazala potreba. Ekonomski uspeh ■ ga ni prav nič oddaljil od preprostosti in I družbe v kateri se je vedno tako dobro po- I čutil. Zapustil nas je v času ko je bil še I poln načrtov zase in za svoje, prav v času I ko se je pripravljal, da se oddahne od trde- I ga dela, prepusti vajeti podjetja svojemu | sinu Jimu ter prične s soprogo Vero uži- | vati zasluženo umiritev. Zla in nerazumlji- | va usoda mu je prekrižala načrte samo pič- g la dva tedna po tem ko je v dvorani v Elt- § hamu s takim veseljem praznoval 21. rojst- | ni dan hčerke Susane.
Jaka bo za vedno zapisan v spominih | slovenske družine v Melbournu, kot eden | naših velikanov, katerim so generacije predj nami nadevale, danes že tako pozabljena pridevek: VELMOŽ.
M. P. , I
----------------J
Ministrski predsednik Avstralije, g. Malcolm Fräser je 15. februarja imel tiskovno konferenco z zastopniki etničnega tiska v Melbournu, katere se je udeležil tudi urednik "Vestnika".
Uvodoma je Prime minister povdaril, da njegova vlada polaga veliko važnost na izvedbo predlogov, katere je predložila Galbalijeva komisija glede emigrantov. Dejal je, da se bo vlada še nadalje čim bolj posvetovala z etničnimi skupinami ter predvsem s predstavniki etničnega tiska. Saj so prav ti najboljši vir za vzdrževanje zvez med etničnimi skupnostmi in vladnimi predstavniki.
Nato so sledila vprašanja predstavnikov tiska, med katerimi naj omenimo samo par teh, ki so morda najzanimivejši za nas.
VPRAŠANJE: Uradne avstralske statistike ne predstavljajo pravi etnični Spektrum, ker kažejo samo državo rojstva, kar jc lahko napačno, vkolikor se n. pr. tiče beguncev rojenih v Nemčiji takoj po drugi svetovni vojni. Statistike tudi ne kažejo število ctrok, ki imajo starše neangleškega izvera. Ali je mogoče, da se v bodoče postavi v vprašalne pole vprašanje, kateri etnični grupi kdo pripada.
PRIME MINISTER: Državni statističar je popolnoma neodvisna oseba, čeprav končno vlada odobri vsebino vprašalnih pol. Za naslednji popis je vlada odobrila, da naj statističar ima razgovore z etničnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami, kakšna vprašanja naj postavi. Mislim, da je vprašanje, ki je bilo postavljeno zelo umestno in bom o njem obvestil statističar ja. Svetujem tudi, da kadar bo prišlo do razgovorov, uradu za statistiko predočite svoje poglede direktno.
VPRAŠANJE: Pripadniki slovenske etnične skupine še vedno čutijo, da državni uradi smatrajo Slovence, Hrvate, Srbe in Makedonce kot člane enotne Jugoslovan-r ske etnične skupine. Zakaj tako in ali ima vlada namen spremeniti ta svoj odnos?
PRIME MINISTER: To je zadeva katero ministerstva sedaj raziskujejo. Mislim, da je bilo mnenje različnih ministerstev ra-
di naših odnosov z različnimi geografskimi področji in radi naših odnosov z državami in vladami, da skupine, ki prihajajo iz enega geografskega področja tvorijo enotno etnično skupino. Toda očividno to ni tako. Ne vidim nobenega posebnega razloga, zakaj bi se morali sami sebe varati, da je tako. Ni treba iti na Hrvatsko ali v Srbijo ali Jugoslavijo ali bilo kakršnokoli terminologijo kdo želi, da vidimo primere temu. Med Anglosaškimi skupinami so tudi različne etnične grupe, ki ne smatrajo, da spadajo skupaj in bi bile celo užaljene, če bi jih metali v isti koš. Problem, ki ste ga pokazali je resničen. Jaz ga razumem, toda ne morem v naprej ugotoviti kaj bo zaključek ter raziskovanj. Rezultat bo predložen ministrom in na tej podlagi bomo dosegli odločitev. Poiskusil sem, da vam dam svoje razumevanje te zadeve in z vašim pogledom se precej strinjam.
Na vprašanje o etnični televiziji je g. Fräser dejal, da bo v poiskusni stopnji etnična televizija imela oddajo vsako nedeljo in soboto dopoldne iz študijev ABC. Kasneje pa bo oddajala preko lastnega kanala. Poskusne oddaje preko ABC se bodo pričele v kratkem in kar bi Prime minister želel videti so programi, ki jih bo pripravilo osebje Special Broadcasting Service, etnične skupine, komercialne tvrdke in drugi. Želel bi, da bi ti programi pritegnili zanimanje ne le etničnih občestev nego celotne avstralske javnosti. V etnični televiziji ali radiu g. Fraser ne vidi samo nekaj, kar je usmerjeno samo na omejene grupe, nego nekaj, kar bi razširilo obzorje in razumevanje različnih občestev, ki žive v Avstraliji. Izrazil je upanje, da bosta etnična televizija in radio razširila kulturno podlago Avstralije in to bo toliko uspešnejše v kolikor bodo programi izhajali iz različnih virov, vse od etničnih skupin samih pa preko ABC, do komercialnih interesov.
Konferenca je bila uspešna, saj je dala predstavnikom etničnega tiska možnost, da predstavijo probleme neposredne najvplivnejši inštanci. Izgleda, da bodo taki sestanki med predstavniki etničnega tiska in raznih ministerstev še sledili in vsaj do neke usmerjali politiko vlade v odnosu do etničnih skupin neanglosaškega ozadja-

VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati)
Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East- Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755

"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI.
Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Uredniško-upravni odbor:
Jana Gajšek, Darko Hribernik, Marijan Peršič, Werner Remšnik, Božo Lončar, Helena Golenko, Stanko Penca, Robert Ogrizek, Anita Žele.
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $6.00 Cena številki 50e.
JAGRI IN JAGA
Čeprav se lovsko-ribiška družina S.D.M. že dolgo ni oglasila je vendar ves ta čas pridno delovala in ne spala kot bi si nekdo mislil. Bolj prav rečeno bi bilo, da je dopisnik zaspal na štoru.
Da ne boste mislili, da se samo hvalimo vam bom pa nekoliko opisal, kaj smo v tem času delali.
V	letošnji sezoni ima lovsko-ribiška družina preko 70 članov, kar je zelo lepo število če pomislimo, da obstoja samo dve leti. V lanskem letu smo si lovci tudi nabavili lovske uniforme in zpačke. Predsednik, g. Janez Žemljic, pa nam je dal natiskati še posebne lovske izkaznice, katero dobi vsak, kadar plača lovsko članarino.
Sedaj pa še nekaj o tem, kaj smo delali v teh tihih mesecih.
V	lanskem letu smo imeli lovsko veselico in razstavo lovskih trofej.
Pri otvoritvi doma v Elthamu smo tudi krepo pomagali. Okrasili smo sprednjo steno dvorane z raznimi lovskimi okrasi. Imeli smo svoj paviljon. Obiskovalci in kuharice pa so nas pohvalili, da smo mojstri za pečenje prašičkov na ražnju.
Lansko leto se je lovska družina kot skupina udeležila, na slovenskem društvu Planica, plesa in to v popolni lovski uniformi — za kar so tudi želi priznanje. Proti koncu leta pa smo imeli skupni lov v okolici kraja MAUDE v N.S.W. Čeprav je bila pot dolga, čez 500 km v eno smer, se je tega lova udeležilo 25 lovcev. Med temi tudi 4 ali 5, kateri so morali naslednji dan balinati na S.D.M. Ti vrli lovci so morali v 24tih urah prevoziti nad 1000 km, da so se udeležili lova, nato pa že naslednji dan balinati. Kakor smo zvedeli, so pozneje tudi zmagali. Eden od teh pa mi je kasneje povedal, da še ni nikoli tako dobro balinal kot ob tej priliki.
Januarja letos pa smo pripravili svojim družinam in vsem ostalim tridnevno taborjenje ob reki Murray v Yarrawongi, katerega se je udeležilo 35 odraslih oseb in 20 otrok. Na krasnem prostoru ob reki smo imeli postavljenih 16 šotorov. Vreme je bilo odlično, tako da so tisti, ki se radi kopajo res prišli na svoj račun. Verja-mite pa tudi, da veselja in zabave ni manjkalo.
G. Zemljič je tudi imel priliko pokazati svoje plavalne sposobnosti. Če se spomnim na ribji paprikaš in ostale dobrote, ki so nam jih gospe skuhale in pripravile, bi najrajši ostal tam — verjetno tudi večina drugih. Upamo, da bomo še kdaj priredili takšno taborjenje, takrat pa se še vi okorajžite in se nam pridružite, pa boste videli kako je lepo med nami.
Ojej!!!, kmalu bi spet na štoru zaspal, če bi se to zgodilo bi vam ne mogel povedati, da se ravno sedaj, ko to pišem, pripravljamo za lov na race. Kako bo tam in koliko rac bo padlo, vam bom drugič povedal, če seveda ne bom na štoru zadremal.
Poročevalec
NA HRIBU
Šola v novih prostorih	Ženska Sekcija S.D.M. poroča
Dopusti so pri kraju in priznati moramo, da smo letos imeli odlično poletje, kar se tiče vremena. Upam, da ste ga dobro izkoristili in telo napojili s soncem, kajti če bo zima takšna kot je v Evropi, se bo prav lepo spominjati na lepe sončne dneve. Ker pa je za dežjem vedno sonce in obratno, se je po lepem oddihu treba vrniti nazaj na delo in (ali) šolo. Mnogo naših otrok bo letos obiskovalo redno šolo in dopolnilno šolo slovenskega jezika.
S.D.M. je s poukom slovenščine pričelo 18. februarja 1979 in to v novem poslopju, ki je bil zgrajen ravno v ta namen. Razred je v isti stavbi kot mladinski prostor. Oba imata različen vhod in nihče ne moti nobenega pri svojem delu. čeprav je šolski razred začasno še zelo preprost, je namreč lepo prepleskan, ima mize in stole ter tablo, je občutuje vse drugačno in bolj šolsko. Zahvala za vse to gre pridnim očetom, ki so z njihovim neprestanim delom, strmeli za tem da bodo otroci pričeli novo šolsko leto v novem prostoru.
Ob pričetku pouka ob 2.30 popoldan sta učiteljici, Ga. Dragica Gelt in Ga. Magda Pišotek, najprej vpisali učence. Za vpis še ni prepozno, zato so novi učenci dobrodošli. Vseeno pa ne odlašajte predolgo, da ne bodo otroci zamudili preveč snovi. Sledila je kratka obnova snovi lanskega leta, katera je pokazala, da so se mnogi učenci lani veliko naučili in ravno tako pomembno — snovi niso pozabili.
Seveda je nekaj takih, ki z starši večkrat govore slovenski jezik in obvladajo težjo snov, kot so nareki, krajši spisi itd., zato sta jih učiteljici razdelili v dva razreda. V slovensko šolo je sedaj vpisanih 30 učencev, kateri so se udeležili tudi prve lekcije. V šoli se otroci poleg slovenskega jezika izpopolnjujejo tudi na kulturnem polju. Učiteljicama se za njihov trud in požrtvovalnost že v naprej zahvaljujemo in jima v novem šolskem razredu želimo veliko prijetnih uric z marljivimi učenci.
BALINANJE VEDNO VLEČE
4. februarja se je pri S.D.M. vršilo prvo tekmovanje 2. polovice sezone Slovenske Balinarske Zveze Vic., za leto 1978-79. Kljub negotovemu vremenu v jutarnjih urah, balinanje ni bilo prekinjeno, temveč se je vreme tako izboljšalo, da je bilo vsem še pretopio. Vse je potekalo v najlepšem redu in obiskovalcev ter navijačev je bilo presenetljivo število. Balinarski odbor se za moralno podporo vsem navzočnim iz srca zahvaljuje.
ZA LETO
NOVA ŠOLA
Središče pozornosti se je letos obrnilo našim otrokom — matere imajo vsako leto svoj dan, očetje tudi; za otroke pa so letos določili celo leto.
V SDM so se za letošnje praznično leto otroka posebno pripravili — za naše najmlajše, za naš novi rod, so odprli novo šolo.
Ko smo lani pričeli s poukom slovenščine, je stal še tako imenovani "kurnik" in pozimi je bil ta podrt. Kmalu so pričeli z delom in ne dolgo zatem smo že videli, kako je stavba začela napredovati. Letošnji prvi šolski dan, na tretjo nedeljo v februarju pa je bil nekaj posebnega:
Otroci so se zbirali v novih prostorih, pravkar dokončanih, prepleskanih, urejenih prostorih in z njihovih obrazov je sijalo zadovoljstvo in ponos ter
Prva mesta na tem tekmovanju pa so si osvojili:
Moška ekipa četvorke — S.D.M.
Moška ekipa trojke — S.D.M.
Ženska ekipa — Slov. Zveza Geelong,
in prvo mesto mladine so si pridobili mladinci S.D.M.
Na tem balinarskem srečanju je navzočo publiko zabaval ansambel "Veseli Planinci'.. Mladim muzikantom najlepša hvala za prijetno popoldne ob njihovi živahni glasbi. Rekli bi: "Well done, boys!".
Ker pa je ob takih tekmovanjih veliko priprav in je zanj potrebno nekaj parov pridnih rok, želi odbor balinarske sekcije izraziti svojo zahvalo vsem, ki so pomagali in organizirali, da je ta balinarski piknik res odlično uspel.
ODLIČNE PUSTNE MASKE
Pustna zabava v Elthamu je tudi letos pokazala veliko zanimanje za ke. Predvsem je bilo našemljenih veliko otrok in mladincev. Maske so bile raznovrstne in so si nekateri kostime napravili doma ali celo izposodili. Sama sem opazila, da je treba za pustno rajanje samo nekaj dobrih idej, malo dobre volje in časa za pripravo, pa je pustna šema tu.
Iz leta v leto postajamo bolj sram-mežljivi in se zanašamo eden na drugega: "če boš ti oblekel, se bom tudi jaz", če pomislimo se je lepo nasmejati in ugotavljati, kdo je kdo pod tisto masko? Zato še več korajže in si tudi tisti, ki letos niste bili našemljeni že sedaj zapomnite, da ko bi se vsi zanašali eden na drugega, ne bi letos imeli toliko mask. Tradicija ne sme izumreti, saj je pustna tema: "PUSTNA ŠEMA".
Iz vsega srca smo se nasmejali ansamblu Fest, ki nas je ta večer zabaval. Vseh šest muzikantov se je sredi večera našemilo in z odličnimi maskami predstavljalo grozna nečloveška bitja. Škoda, da tudi oni niso bili vključeni v izbiro najboljših šem. Izbira je bila težka, saj so si vsi našemljeni zaslužili nagrade. Žirija je pri najmlajših podarila tri nagrade najboljšim maskam in sicer:
1.	Paul Beve — kot Kitajec,
2.	Kathie Kordež — dekle iz harema,
3.	Irene Norton — clown.
Tudi pri starejših so bile podeljene tri nagrade:
1.	Jana Gajšek — Meksikanec,
2.	Kevin flervatin — Kot vila — fairy;
3.	Magdalena Tomšič — strah.
JANA
OTROKA
nestrpno pričakovanje.
Prav hitro so posedli za mize in čakali.
Ko sva z g. Magdo Pisotek vstopili v razred, naju je na mizi pozdravil ljubek šopek cvetja, katerega je pripravila skrbna mamica. Kako lep začetek v mednarodno leto otroka!
Pa se povrnimo v preteklo leto:
Otroci so se pripravili poleg učenja slovenščine še za materinski dan, za dan očetov; sodelovali so na razstavi ob priliki otvoritve doma SDM, nastopili ob svečani otvoritvi s petjem in plesom in pa priredili program za naše upokojence za Božič.
V 3. semestru se nam je pridružila še g. Pisotek, ki je prevzela delo s starejšimi, oziroma "večjo" skupino in pripomogla k pestrejšemu programu s svojimi idejami za upokojence.
Na dan prireditve so se otroci postavili na oder s petjem, deklamacija-
Ženska sekcija S.D.M. poroča:
V nedeljo, 18. 2. 1979 smo se zbrale odbornice ženske sekcije na prvem letnem sestanku. Ob vr.oči debati smo ugotovile več pomanjkljivosti in napak, ki so se izvršile v preteklem letu. Ničesar pa ni bilo storjeno iz zlona-mernosti, pač pa iz nevednosti.
Saj se še vsi učimo, tem bolj na napakah. Strmi se za tem, da bi z novim letom začele z večjimi izkustvi in kar se da, čim bolj organizirano delo, tako bomo odpravile sedajšnje napake.
Vzrok je bil v tem, da smo bile v •tem letu preveč zaposlene, premalo pa je bilo časa za sestanke na katerih bi se temeljito pogovorile. Vsak pa lahko prizna, da je bila ženska sekcija posebno v tem letu dovolj aktivna in j ^ izvršila ogromna dela v zvezi z otvoritvijo Slovenskega Kulturnega in Razvedrilnega Središča, da ne govorimo o prireditvah, plesih, raznih 21. rojstnih dnevih in poročnih gostijah.
To pa zahteva veliko dobre volje, prizadevanja in truda, skrbi in odgovornosti. Omeniti pa moramo, da to delo opravljajo v glavnem vedno le ene in iste, pridne in zavedne članice, ki jih ni treba omenjati — vsi jih poznate. Toda lepo in prav pa bi bilo, da bi se prostovoljno javile za kakšno delo še ostale članice, kajti ne pomeni biti član če nikdar za skupnost nič ne prispevaš. Češ, plačam članarino pa je s tem vse odpravljeno. Ali zaveden član to ni! Taki znajo po navadi najbolj kritizirati druge, sami pa nič ne dajejo za skupnost.
Odbor ženske sekcije zato naproša, da se v tem letu javijo vse ostale članice, ki se niso do sedaj udejstvovale iz kakršnih vzrokov. Dobrodošle ste, da vsaj malo razbremenite stare članice. Boste videle, da ni težko, če eden drugemu pomagamo. Nasmejale in spoznale, ter razvedrile se boste, saj pravi pregovor: "Vsak k svojim najrajši gre". Tako je tudi prav, kajti samota ubija človeka. To pa tem bolj občutimo v tujini.
Isto tako naprošamo pogumnejše članice, da se javijo v odbor ženske
„Prav imaš. tako se nogavice res hitreje sušijo. "
mi, prizorom, branjem in s svečkami v rokah ob petju slovenskih in angleških božičnih pesmi smo privedli, u-pajmo, vse navzočne, v slavnostno božično razpoloženje, posebno še, ker je petje bilo spremljano z orglami.
"Father Christmas", ki je obiskal u-pokojence, se je spomnil tudi otrok, ki so morali še zadnje tedne v letu pridno hoditi na vaje. Pa se niso jezili, resnično da ne; samo včasih kakšen "O-o", ali pa morda malo daljši "0-0-0-0-0-0-", naučili so se pa vseeno.
Upam, da lahko rečem tudi v imenu naših mamic in očetov, da smo ponosni na vas, naši otroci, ki se tako trudite, da nas razveselite z našo lepo, domačo, slovensko besedo in pesmijo.
Naj se obenem, čeprav malo z zamudo, posebno zahvalim materam in očetom, ki z zaupanjem vozijo skrbno in redno otroke k pouku slovenščine.
sekcije iz katerega bodo letos, zaradi preutrujenosti, nekatere odstopile. Prav je da pridejo še nove moči na vrsto. Javijo naj se predsednici ženske sekcije Anici Markič na telefon 870-9527 ali Viki Gajšek na tel. 49-4106.
Pogoj za sprejem v odbor: Dobra karakteristika članice, malo dobre volje ter pripravljenosti za nekaj odgovornosti — to pa je tudi vse. Zato nove kandidatke zaželjene.
Ob tej priliki pa naj omenim, da je po več letnem delu in organiziranju odstopila od dolžnosti naša članica Anica Zemljič. Zato se ji članice najiskrenije zahvaljujemo v imenu celotnega S.D.M. v Elthamu. Ona je namreč vsak teden skrbela za dostavo svežega peciva društvu. Zelo te bomo pogrešale, Anica, ali želimo ti, da se vsaj nekoliko razbremeniš in odpoči-ješ. Vemo da boš kot doslej še vedno pomagala, pa na drugem polju. Torej še enkrat, prisrčna ti hvala! — Tvoje sodelovalke.
Jože Urbančič, predsednik balinarske zveze pa sporoča, da želi več žensk v njegovo sekcijo. Ljubiteljice tega športa vabljene. Razvedrile in nasmejale se boste, čisto po tiho mi je povedal, da brez strahu če še niste igrale. On vas bo naučil vse veščine in vseh trikov, tako da boste vedno zmagovale. Pa tudi na turnejo boste šle!!?
Slovenke, ki imate doma hčerke od 16 do 21 let starosti, pa obveščamo, da bo zopet kmalu izbiranje lepotice za leto 1978—79. Pogoji so samo o-menjena starost, da je eden od staršev Slovenec, da se dekle čedno in okusno obleče in pa malo korajže potrebuje. Saj mladost je že sama po sebi lepa. Že od nekdaj so Slovenke zale slovele — je rekel Prešeren. Slovenka je že po naravi nasmejana, privlačna in prikupna, kar ji poudarja lepoto.
Kandidatke naj se javijo, ravno tako Anici Markič na tel.: 870 9527, čim prej.
Če pa bi še katera od članic rada kaj obvestila v Vestniku, naj sporoči odbornici ženske sekcije Viki Gajšek na tel. 49 4106.
„Veš kaj, Gustav, pri kuhanju jajc si gotovo najboij pikolovski človek na svetu. "
Ne bom podrobneje opisovala kaj se učimo — kdor si je ogledal razstavo — šolski kotiček, je lahko videl delno kaj se učimo, kako otroci delajo: pišejo slovensko, delajo različne vaje, rešujejo uganke, berejo in se poleg tega učijo slovenskih pesmi in plesov — tudi kakšno besedo v slovenščini, po pouku, se včasih sliši. Le pogum, otroci!
Čeprav se otroci glasno in javno niso zahvalili še staršem za njihovo prizadevanje in trud, lahko rečem, da to delajo pridno in potrpežljivo s svojim učenjem: teden za tednom prihajajo, nekateri z večjim, drugi z manjšim zanimanjem in se tako zahvaljujejo vam vsem, ki ste storili toliko prav zanje.
Čestitamo, starši, saj lahko v zgodovino SDM zapišemo:
Za mednarodno leto otroka — nova slovenska šola.
D. GELT
VESTNIK. Marc 1979 — 3
y lUMttf »«iittn • .............................«*ri t ogpdOMUU
S PUSTNE zabave S.D.M.
Maškare so vsepovsod zbujale mnogo smeha.
Nagrado za najboljšo maškero je prejel "Mehikanec z izgubljenim zobom" — (gdc. Jana Gajšek) — poleg sedečemu blagajniku S.D.M. g. Stanetu Penci se kar samo smeje, ne vemo če toliko radi smešnih maškar, kolikor glede "profita" — medtem ko njegova soproga Marija Poskuša delati resen obraz.
Edi Zorzut je bil nekam prevelik dojenček za pestovanje, na pa ga je zenka Viki najbrže potolažila na kak drug način.
ili ninni» mnryi 111 »iimin » rrrnrrrrrr» 11 » »m »»» »rr
4 — VESTNIK, Marc 1979
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS §	IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
^ 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
5	Postreženi boste v domačem jeziku
Dragi Rojaki
POTNIŠKA AGENCIJA
IZKUŠNJE MNOGO POMENIJO
Tour World je edina potniška agencija v Avstraliji, ki ima usložbeno profesionalno osebje z mnogoletnimi izkušnjami pri potovanjih. Kadar iščete strokovno zanesljiv nasvet ga boste našli samo pri osebah s takimi kvalifikacijami.
Tukaj navajamo samo nekaj zadev pri katerih vam lahko pomagamo:
•	Kako prištedite denar kadar potujete.
•	Potovanje v Evropo.
•	Prekinitev potovanja v mestih, katera hočete obiskati.
•	Dovoz sorodnikov v Avstralijo.
•	Priprava vseh potrebnih dokumentov.
•	Počitnice na Daljnem vzhodu ali na otokih Pacifika.
Telefonirajte gospodu Kosti Pavloviču pri Tour World International äli pa na zasebni telefon 26 5689. S štirinajstimi leti izkušenj pri potovanju Vam bo znal odgovoriti.
TOUR WORLD INTERNATIONAL
153 Collins St., Melbourne Tel. 63 4833 (V bližini Ton n Hall-a)
QANTAS	IATA	JAT
KADILCI, POZOR!
Teden od 25. septembra do l. oktobra lani je bil v Sloveniji posvečen boju proti pljučnim boleznim in kajenju. V "Jani" je bil ob tei priliki objavljen članek, ki ga deloma ponatiskujemo saj velja v glavnem tudi za tukajšnje prilike.
"Hi there", as you know the Disco/ Rock was a raging success. Present at our disco were twinkle toes Fistric, associate Frisky Fistric and Favourite fourteen year old's prancing Peter Trinnich, also many other avid Disco Dancers. (Unfortunately John Travolta was unable to attend.)
The night was greatly enhenced by the many funky ladies who attended our gig, their exotic perfumes mingled with the acrid scent of cigarette smoke. Oh yes, and not forgetting the macho men jiving to the disco tune.
At various times during the evening prizes were given out to the best dancers, as well as lucky door prizes, (unfortunately the D.J.'s assistant was not one of the prizes, whoever claimed her, please return her to GPO Melb. by next April). Sexy Rexy, the man of the hour, didn't manage to win a prize, even though he attempted to claim them all.
Intermittedly through the night you may have sighted some flashing lights, this was not a U.F.O. or the D.J.'s lighting, it was Flash Anna, with her trigger happy finger catching the highlights of the night (unfortunately she didn't have her glasses on, therefore the pictures were out of focus, or was she drunk?). Stay tuned for next weeks episode, same Eltham, same elevation.
P.S.: Alcohol (that dreaded word) as you know was not permitted in the hall, it was good to see that everyone adhered to our request?
Also many thanks to our two bouncers, The Dynamic Duo, alias Mr. Prosen and Mr. Tomasic and their wives, Mrs. Tomasic and Mrs. Prosen "great hrana".
Signed "POKVARJENI".
S.D.M. YOUTH REPORT
Dragi Rojaki!
Yet another wrwiter is about to bless the "Vestnik" for this month.. This is an idea from our "Hard-work-ing" youth committee — to have a different rep for the magazine every month, so as not to let the reading become boring.
Let's stop being boring and get stuck into it. January was a "quiet" month as far as club activities were concerned, as most people were on holidays.
The first club outing for the year was held on Sunday, 25th Feb. This was our bus trip to Shepparton. The weather was grey and gloomy, however this did not deter our many patriotic members — all 19 of us! — Where wwere you all? We must however apologise for the late announcement.
We waited until 9.30 a.m. hoping more people would arrive, then finally left WARINGAL PARK in pouring rain. This, no doubt, was a major deterent, but you should know Melbourne's weather by now.
30 degrees tanning weather greeted us in Shepparton when we arrived at 12.00 o'clock, after numerous "relief" stops. A few hours were spent swimming in the pool and man-made lake and frolicking on the lawns.
I must mention Kevin Adamic, who thought he was S.D.M.'s answer to Evil Kneivel by impressing us with some "stunts" off the high board.
Thanks go to Eddy Zórzut for the loan of his gas barbeque - and to the Senior Committee for supplying us with the meat. After the delicious lunch, we had a couple of hours left to enjoy Shepparton, then we had to leave, arriving back in Melbourne at 8.00 p.m.
Incidentally, there were no "oldies" present (no offence, please!), but we did manage to behave ourselves — no monkey business.
I should thank our bus driver, John Shanhan, who put up with us pretty good, and even managed to enjoy himself, and to the youth who made the effort to arrive.
On the 3rd and 4th of March, members of our youth showed to the people of Melbourne folkloric dances of Slovenia at the Moomba Community Stage as our part to the festivities of Moomba. We at least looked good in national costumes and even gained some applause.
At the end of the show, we invited people on the stage to dance to polkas and waltzes to music played by maestro Johnny Zemlic. Many thanks must go to Dragica Gelt for her time and effort in planning the whole arrangement.
Now some news for our sports fans. On Sunday, 11th March, Slovenian Club Jadran had an official unveiling ceremony for a Slovenian Poet, and our youth were cordially invited to participate in the various club sporting activities organised for the day.
Our mladina (girls) thrashed Jadran mladina (girls) 2-0 and collected a trophy for their efforts for volleyball and came 2nd against Jadran and Planica for handball and tug-o-war respectively. Great show, girls!
Thanks must go to Mrs. Markic and Mrs. Hervatin for supplying and making the girls sports tunics. One complaint however: all the guys unanimously decided the tunics would look better shorter!
Our mladina (boys) didn't do as well. We put up a great show against Planica, but lost 2-0, not helped by the fast we had a very strict umpire. The handball and tug-o-war tvents were not too good for us either. But we are good sportsmen and women, who come to have an enjoyable time, which I think we did.
Congratulations to Tanya Hartman, who was christened on 3rd March and to her parents Max and Violeta.
On this closing note, membership fees for the youth are due for 1979, prices being the same as last year, that is $5.00 and may be paid to any committee member.
See you around!
REX GREGORIC
(Jana, 5. 10. 1978)
Starih navad, najsi bodo še take slabe, škodljive in nepohvalne, človek zlepa ne opusti, zato si tudi ne delamo posebnih iluzij, da bo bolj organiziran in časovno določen poziv takoj kaj prida zalegel. Vendar je uspeh že v tem, da se zamislimo, zdrznemo in vsaj tistih sedem dni pokadimo po petintrideset namesti štirideset cigaret. Navsezadnje utegne kakšen pepermint ali sadni sok celo zaprijati. Zlasti če nas k temu spodbujajo še okolica, delovne razmere in zdravnikova svarila.
Seveda pa je vse to le skrita želja in bržkone kar malce napihnjen up, zakaj k omenjenemu je treba pridati še najpomembnejše — voljo. Te pa je pri kadilcih, ki so za novo leto, rojstni dan ali ob kakšni drugi priložnosti še tako za trdno obljubili, da ne bodo več prižgali cigarete, zmeraj premalo.
Praviloma popustijo ravno tedaj, ko je začelo že resno kazati, da bodo izdelki tobačnih tovarn postali nadloga in torej ne bodo več nuja. Zgolj z osebnostno omahljivostjo se vrnitev v nikotinsko omamo kajpada ne da utemeljiti, zakaj pogosto igrajo pri tem odločilno vlogo tudi številni drugi razlogi, zavoljo katerih nekateri popuste prej,* drugi pozneje. Ker tudi kadilci neradi priznajo poraz, se seveda izmikajo na najrazličnejše načine ter pojasnjuje svojo odločitev, da ponovno sežejo po cigaretah, tudi z naglim na-raščanem telesne teže, z obilico dela, nevzdržnim pomanjkanjem "nečesa", kar naj bi jim grenilo življenje. Kljub vsem opozorilom in nespodbitnim dokazom zmaguje torej cigareta. Njen opoj si je pridobil tak ugled, da ga še tako nedvoumna škodljivost katrana in niktotina za organizem, za njegov razvoj, obstoj in obnovo, manjša kvečjemu v stotinkah odstotka.
Ne mine dan, da ne bi opozarjali:
#	med sto ljudmi, ki so oboleli za pljučnim rakom, je devetdeset kadilcev;
$ v Sloveniji je bilo leta 1953 137 primerov raka na pljučih, leta 1963 361 in leta 1973 že 569;
#	več kot polovica kadilcev ima znamenja bronhitisa;
$ med sto bolniki z motnjami v prekrvitvi nog je le en sam nekadilec;
£ pogost čira na želodcu in dvanaj-sterniku je med kadilci dvakrat večja kakor med nekadilci;
$ za eno pokajeno cigareto je treba zamenjati kar dvanajst kubičnih metrov zraka, da bi preprečili prekoče bolečine v očeh nekadilcev . . .
Hkrati pa: medtem ko smo leta 1960 v Jugoslaviji izdelali 20.100 milijonov cigaret, smo jih petnajst let pozneje, torej pred dvema letoma že dvakrat toliko, ali natančneje 41.047 milijonov!
Cigareta je potemtakem še vedno konjunkturno blago, najsi se še tako ženemo, da bi ljudi odvajali kajenja. Še več: ta novodobna kuga se zlasti med mladino nezadržno širi, kar pridelovalcem tobaka in izdelovalcem cigaret seveda tudi v prihodnje zagotavlja nemoteno proizvodnjo in uspešno prodajo. Zdravniki, pedagogi, sociologi, novinarji se lahko na vse pretege pri-dušajo, toda tobačni industriji zlepa ne bodo prišli do živega, zakaj navsezadnje gre pri kadilskih navadah prebivalstva tudi za dobršno mero docela preračunanega ekonomskega sprenevedanja. Cigarete namreč poleg številnih zdravstvenih problemov prinašajo tudi lep dohodek, ki se mu — vsaj za zdaj — niso še nikjer odrekli. Poslovna filozofija je torej jasna: dokler bodo ljudje kadili, potrebujejo cigarete!
Očitno je torej, da sta pri kajenju trčila dva tako nasprotujoča si družbena interesa, da ju bo človeku v prid mogoče rešiti le s potrpežljivo in dolgotrajno vzgojno-osveščevalno dejavnostjo, ki seveda nikakor ne more biti osredotočena zgolj na teden dni v letu.
Tudi zato ne, ker kadilci z dimom, ki ga zadovoljno puhajo v zrak, ne zastrupljajo le sebe, marveč tudi vse tiste, ki so v njihovi bližini in so seveda prisiljeni vdihovati tudi ogljikov monoksid, tega pa je v dimu ene cigarete tdi do šest odstotkov. Nekadilci so tako pogosto izpostavljeni prav takim nevšečnostim kakor kadilci, čeprav pri tem sami niso prav nič krivi. Boste prižgali eno manj?
VESTNI K, Marc 1979 — 5
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jakob in Jim Korošec
Svoji k svojim !
YUGOSLAVIA ENTERS NUCLEAR AGE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
previously signed agreement, the US Government put forward some further conditions and sought control over the installations after their delivery in Yugoslavia.
Like other developing countries, Yugoslavia found itself unable to agree to such conditions, so that a halt in deliveries occurred. The dispute was resolved during the visit of Vice President Mondale to Yugoslavia last year, and deliyeries4 were quickly resumed under the original terms. However, the completion date has had to be moved back six months, and the first nuclear plant will not send out electric power until the end of 1979.
WHY A NUCLEAR POWER STATION?
The decision to construct a nuclear power plant was prompted by the rapid increase in electrictity consumption, in cormmjuencu of tho country's accelerated industrialization. The rate of increase in both production and consumption in Yugoslavia since the second World War rank among the highest in the world. While electricity consumption in the developed nations has been doubling every ten years, in Yugoslavia it has been every seven. In 1975, the country's electric power industry produced 40,000 million kwh. The target for 1980 is 75,000 million, and in the period between 1985 and 1990 around 110,000 million.
The Krško nuclear plant, with a strength of 635 megawatts, will supply 4,200 million kwh of electric energy a year. This was the total Yugoslav output in 1955.
Preparations are underway for opening a uranium mine, the first in Yugoslavia, near the small town of Škofja Loka (Slovenia). Prospecting carried out on this site back in 1960 revealed a vein of uranium ore 70 kilometres long, which would provide the power station with all it requires for a period of 25 years The mine will go into production in 1981, but the local ore will not be used in the nuclear reactor until it has been operating six years The first two consignments, each of which lasts throe yuars, will btj supplitili by the American partner.
The first Yugoslav-nuclear power plant will employ about 220 engineers technicians, skilled and highly skilled workers. Some of these had previously acquired the necessary knowledge and experience abroad, while others are undergoing further training while the construction is in progress.
This is not likely to remain a solitary undertaking. Two or three years after its completion, another similar plant will' be started. By the year 2000 another twenty or so atomic power plants are planned, with a strength of 900 to 1,200 megawatts.
6 — VESTNIK, Marc 1979
UNNECESSARY FEARS
Experts state categorically that there need be no fear of the power plants contaminating the areas in which they are built. Extensive safety measures are undertaken during the actual construction work, which add from 25 to 50 per cent to the costs, depending on the site in question.
The Krško nuclear reactor is housed in a 72-metre-high cupola with a hermetically-sealed double covering The inner layer is made of steel plating. 38 millimetres thick, and the outer covering of prestressed concrete, from 60 cm to 2 metres thick. Should one of the layers crack, the other would prevent a radiation leak. If the reactor developed a fault, it would take 120 years for radioactive rays to penetrate the protective material...
The power station itself is divided into five zones in which the time spent t>y the employees differs, in so far as they enter them at all. Radio--activity in all zones is controlled by TV monitors connected with the control and alarm installations. According to the experts, the theoretical possibility of a catastrophe in such conditions is no greater than 110 million. A constant check on radio-activity is maintained outside the power plant as well.
The problem of the plant's solid waste containing radio-active particles will be solved for the time being by depositing it in special concrete containers which will be buried. However, research-is now underway to find simpler solutions for disposing of nuclear waste.
The construction of nuclear plants, the fourth phase in Yugoslavia's nuclear energy programme, was proceeded by years of scientific research in this field. The first steps were taken in 1948, when organized prospecting for uranium deposits was begun in Yugoslavia. Shortly after, a mining and geological organizatin was set up for research into nuclear raw
materials. In the same year, the country's first-nuclear research institute was founded: the Boris Kidrič Institute at Vinča, near Belgrade. In the following year, the Jožef Štefan Institute was founded in Ljubljana, and in 1950, the Rudjer Bošković Institute in Zagreb.
The first important results obtained at Vinća are linked with the name of Professor Pavle Savić, now President of the Serbian Academy of Sciences and Arts, who had formerly worked under the Joliot-Curie in Paris. Together with his associates, he opened up new horizons in Yugoslav scientific research. In the physics laboratory which was the core of the present Boris Kidrič Institute, Professor Savić discovered fluorometry — a method of determining minimal quantities of uranium in various materials. His associated were the first to discover a way of measuring the percentage of impurity in nuclear material. Another important discovery by Professor Savić was a catalyst for the production of heavy water.
The second stage began with the application of research in the fiefd of reactor technology, the production and
processing of nuclear fuel. The third stage was reached with the achievement of the first chain reaction in a nuclear reactor in 1959. The fourth phase, in addition to the construction of nuclear power stations, is marked by the linking up of the nuclear research institutes with the economy and other scientific research organizations, and by work on the development of automatics, informatics, process technology and protection of the environment.
Nuclear, energy is very widely used in Yugoslavia in the form of radioactive isotopes. Research into this field was begun at Vinča in 1957. Isotopes are now used extensively in medicine, biology, agriculture and industry. The Vinča Institute delivers over 3,000 isotopes annually. Since its foundation, 160 of the Institute's staff have gained doctorates änd over 100 master's degrees. More than 3,400 of the staff have undergone special training.
The other two nuclear research institutes in the country have also achieved outstanding results in the domains of both fundamental research and the practical application of nuclear energy.

,*Ja, mama, Engelbert vsak dan redno uporablja kravato, ki si mu jo podarila. "
^DfcJUfc

i*
ZA POROKO! 75 barvnih fotografij v različnih pozah vključno z albumom samo $120.00. Po naročilo pridemo na dom ali v cerkev.
ZA POTNE LISTE!
Izvršimo fotografije v 20. minutah.
P
ch
o iÄAAXÄm
9A LOWER PLAZA
SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING MELBOURNE, 3000 Tel. 63 1650
želi vsem Slovencem
SREČNO NOVO LETO IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE
PRAZNIKE.	______
nTT
PAVLIHA V.ZVEZDE GLEDA
OVEN
Od 22. marca do 20. aprila rojeni.
Da se kuja, si ti kriva, ker si z drugim ljubezniva, a ta teden bosta bot, ker je tudi on falot. Pa si bosta odpustila, spet oba doma »kosila«.
S	2enske — Z njim boste v prvem polletju na bojni nogi,
5	potem se pa vnameta, da bodo njega kmalu le še prazne
=	hlače, ti boš pa vzcvetela, da boš na vsakem koraku
§s	povzročala oči na pecljih. Prijateljice ti bodo zavidale, pa
H	jim recepta ne boš izdala. Za novo pohištvo te navduši
3	óorouiìik, odlično pa vr.ovčiš staro k.ipc in presek?
E	nov golf.
tf*
Dve noči boš kisle volje, tretjo ti bo pa že bolje: boš zaljubljen do ušes po dolžini in počez, a popazi na soseda, ker jo tudi rad pogledal
MOŠKI — Za ljubezen boš hudo izbirčen, zato boš bolj stradal, kot ljubil. Brinetka bo obupala, pa ti bo pozneje žal zanjo. Za vic boš izpolnil športno stavo, rezultat pa ne bo smešen. Nekaj te bo pičilo zgodaj spomladi in če boš izpeljal, boš jeseni bogato žel. V službi se z nekom ne boš povsem strinjal, pa bo dovolj, da si boš rajši poiskal delo drugje. To leto boš večkrat pogledal globlje v kozarček, kot je to za tvoje zdravje koristno. Si kdaj pomislil na trim?