Štev. 3 8 TRST, četrtek 17 novembra I9IO mi umi i fi'iiic i 1 rnmrniiriin i ihtiihi t Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA a« •» sedsijah la praznikHi M 6., ah penadtljklh at t. zjutraj, ^•aaml^nr Itev. a« prodajajo po 3 nv6. <6stot.) v mnogih »obakarnab t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ?oatojni, Sežani. Nabreiini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovih. Dorobergu itd Zaktarel* Ur*, po 5 nvć. (10 stot.). 3«».A0I S<> RAČUNAJO NA MILIMETRE v ftirokostl 1 .itrioaa CLNE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »•», .- lUnce. zahvale. poslanice, oglani denarnih zavodov po nt. mm Za og;a-e v tfksto lista do o vrat 30 K. vsaka ■ aaa<;nu vrstt K 2 Mali ogla*u po 4 atot. beseda, naj-- - .J pa 40 i»tot Oglase ••prajt-ma Inneratni oddeiek oprav« aottti*. — Plačuje «e izključno le apravi .Edinosti". -- - --z Plačljivo tn utožljivo v Trstu. ---- Glasilo politiintgp društva „Kdinosf' z« Primorsko. sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na roćbe brez doposlane naročnine, * uprava ne ozira, ■arataiaa at n«4«ljaka lstanja „EDZHOSTI" itaat: aa ••1* lato Kram S-30, aa »al lata Krom 2 «0. ▼ai dopisi naj se pošiljajo na aredništvo lista. Nefranko- vana pisma st M sprejemajo in rokopisi ss as vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uhoa Siergia Gslattl 18 (Narodni dam) Isdajatolj in odgovorni urednik dl'KFAN GODINA. Lastni* konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost' vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica •i- - Giorgio Galatti štev. 18. .....- *aI*no-hranllnlčnl račun St 841 652. TELEFON ». 11-57. Za bližajoče se tjudsko štetje dne 31. decembra 1910 ponovi podpisano „Politično društvo EDINOST4* TEČAJ za one društvene zaupnike ■i prijatelje, kateri bodo hoteli pomagati našemu slovenskemu ljudstvu v mestu in okolici z nasvetom ali dejansko pomočjo pri izpolnitvi naznanilnic. Vsi oni, ki so dobre ▼olje pomagati pri delu, naj se udeleže tega tečaja, ki bo danes, dne 17. novembra 1910 zvečer od 8. ure naprej v prostorih Ciril-Metodove šole pri sv. Jakobu v ulici Giuliani. Poživljamo vse one, ki niso imeli prilike obiskati tečaja v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu", naj se gotovo udeležijo tega tečaja. ODBOR Političnega društva „Edinost«'. BRZOJ/UJNE VESTI. Iz delesccll. Avstrijska delegacija. DUNAJ 16. Na današnji plenarni seji je delegacija nadaljevala razpravo bosanskega kredita. Del. dr. Š u s t e r š i č je rekel, da vzrdžuje grajalni predlog proti baronu Burianu. Govornik je polemiziral proti del. dr. Lecherju, ki je branil Buriana, in izjavil, da mora v interesu vseskupne monarhije čim prej priti do definitivnega, naravnega državnopravnega razmerja Bosne do monarhije. Bosanci morajo kakor svobodni državljani stopiti v tesno zvezo s svojimi narodnimi brati v monarhiji Ako bi se to delo izvršilo pod vodstvom ministra barona Buriana, tedaj bi mu tudi mi ne odrekli priznanja, kar pa mu moramo sedaj odreči. Potem so govorili del. Axman, dr. Ma-saryk in grof Latour, knez Schčnburg in Baljak. Trije poslednji so izjavili, da bodo glasovali proti Šusteršičevemu predlogu. Del. P 1 o j je imel zaključno besedo. Naglašal je, da ni več možno odlašati nove ureditve državnopravnega stališča Bosne. Pri tem treba jemati ozir tudi na interese skupne monarhije. Nujno je potrebno, da vladajo na jugu monarhije odnošaji, ki bodo izvrševali svojo atrakcijsko silo tudi na druge balkanske narode. Poročevalec je konstati-ral kakor mnenje delegacije, da ne more biti merodavna zgodovinska pravica, kakor jo uveljavlja Ogrska, marveč le berolinska pogodba in čin razširjenja suverenih pravic. Govornik meni, da bi bilo prej upoštevati zgodovinske pravice Hrvatske. Tudi je mnenja, da je treba utrditi in učvrstiti duševne odnošaje med Bosno in Zagrebom. Temu je sledilo glasovanje in bosanski kredit je bil vsprejet. Resolucija delegata Lecherja glede bosanskih poštnih pristojbin in resolucije del. Rennerja in Seitza glede socijalno-politične zakonodaje v Bosni so bile vsprejete, nasprotno je bila odklonjena resolucija del. Šusteršiča, naj se skupnemu finančnemu ministru v stvari bosanske agrarne banke izreče nezaupnica. Odklonjena je bila tudi resolucija del. Masaryka glede postopne odveze kmetov. Delegacija je nato pričela razpravljati vojni ordinarij. Poročevalec Kozlovski je izrekel priznanje vojnemu ministru, ministru za deželno brambo in načelniku general- PODLISTEK. nega štaba Conradu pl. HOtzendorfu. Zaključil je z željo, naj bi vojni minister ostal še dolgo na krmilu svojega resorta. Priporočal je, naj delegacija vsprejme vojni ordinarij. — Del, Šilinger je izjavil, da kar se tiče enotnosti armade, je govornik pač za nacionaliziranje armade, enotnost armade se mora pa brezpogojno ohraniti. Govorili so še del. Tomašek, Klofač, German, Horsky, Heilmeyer, nakar je bila debata zaključena. — Prihodnja seja jutri. Ogrska delegacija. DUNAJ 16. Ogrska delegacija je razpravljala danes bosanski kredit. Del. Ba-konyi (Justhova stranka) je med drugimi govoril o železniških vprašanjih. Izrazil je svoje zadovoljnost na tem, da se ob rešitvi železniškega vprašanja očuva gospodujoči upliv ogrskih državnih železnic. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je izjavil, da je v vprašanju dalmatinske spojne železnice nastala jasnost. Vlada je opustila načrt unske železnice in se je zopet poprijela prvotne železnice, proge Ogulin—Knin. (Živahno pritrjevanje). Nadejati se je, da se prične z gradnjo v kratkem. (Živahno pritrjevanje). Del. Batthyany (Justhova stranka) se je obrnil proti trialističnim tendencam, ki ne obstojajo le med fugoslovani in krščanskimi socijalci, ampak tudi pri možeh, kakor so Baernreither. Tudi vedenje lista „Bosn. Post", ki ima stiko z vlado, je popolnoma trialistično. Ta stremljenja je treba zatreti v kali. Govornik je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Železnica Iz Evrope v Indijo. PETROGRAD 16. — „Novoje Vremja" poroča v nekem članku, d* se je v Rusiji osnoval odbor za uresničenje načrta železnice, ki bi preko Evrope vodila v Perzijo in Indijo. Na tem podjetju bodo sodelovali tudi inženerji in finančniki iz Nemčije, Francije in Anglije. Tolstoj bolan. ASTAPOVO 16. Zdravniki so ugotovili, da ima Tolstoj pljučnico. Temperatura 39 8. Kreta. > CARIGRAD 16. „Ikdam" poroča, da so krečanski mohamedanski poslanci sklenili, da se ne bodo udeleževali sej in da bodo protestirali pri konzulih zaščitnih vlasti, ako bo krečanska zbornica otvorjena v imenu grškega kralja. Turčija. CARIGRAD 16. Listi poročajo, da bo odslej stražila sultana posebna stotnija. —; Doslej ga je stražila ženijska stotnija. CARIGRAD 16. — Glasom zanesljivih informacij so se členi ministerstva spora-1 zumeli, da se obsedno stanje odpravi 13. aprila 1911, nasprotno je pa tiskovni zakon poojstren. Dementuje se govorice, da pride do spremembe v ministerstvu za notranje stvari. — CARIGRAD 16. Vojno sodišče v Bi-tolju je obsodilo Ačeja Dorefa, brata isto-imenega poslanca, in tri druge Bolgare, ki so bili voditelji bolgarskega odbora v Bi-tolju, v dosmrtno ječo, 11 drugih oseb, ki so bile v zvezi z odborom in so se udeleževale četnega gibanja, na 15 let ječe. Kolera. CARIGRAD 16. V drugem armadnem zboru se kolera silno razširja. V zadnjih 24 Hrepenenje. Ljubavna zgodba. „Ali ju bom še kedaj videla?" je vprašala Iduna. „Nobeno svidenje ti ne poda več današnjega veselja, današnjega razpoloženja..." je odgovoril izogibajoč se... Bilo je že osem, ko sta dospela do svojega doma. Iduna se nikakor ni hotela sporazumeti za droško; ali sedaj je bila postala vendar trudna in premrla od te dolge poti. Počasi sta Šla gori po stopnicah, pokritih s tepihom, do tretjega nadstropja, kjer je bilo njuno stanovanje. Hišina, ki jo je najela Iduna, je imela nastopiti svojo službo šele druzega dne. Delten je odklenil vrata na stopnicah in prižgal luč v predsobi. Plin še ni bil urejen in Iduna je bila za vsak slučaj napolnila nekaj svetiljk s petrolejem. . „Sedaj, Dudi, ti hočem pokazati, kakega izvrstnega slugo imaš," se je šalil Delten ter prižigal v predsobi na mizi po vrsti postavljene štiri petrolejke, potem pa je pomagal Iduni pri odlaganju klobuka, ogrinjala in boe. „Tako Dudi, zdaj pa vzemiva vsak dvoje luči in razsvetliva najino kraljestvo." Na ureditvi pohištva se je spoznalo, da je bilo napravljeno vse v naglici. Jedilnai soba s svojo konvencijonalno svetlo hrastovo mobilijo je izgledala zelo prazna. Mali salonček poleg jedilne sobe je bil intimneji in udobneji vkljub svetlo tapeciranim stenam. V njem je bilo temno, mehko pohištvo, težke portiere in gardine, ki so samo i ozko odprtino pri oknu puščale svobodno. „Tu boš morala eventuelno še črez dan jžgati Iuč,M je dejal Delten mimogrede. „Saj bi mi bilo najljubše tako i" je menila Iduna. „No, sčasoma že postanemo malo modreji..." Spremljajoči smehljaj je kolikortoliko ublažil trpke besede. „Tako, Dudi, sedaj Se eno luč v spalno sobo, greš z menoj ?" To jo je spravilo naenkrat v zadrego... urah je na azijski koleri obolelo nad 300 vojakov, od teh jih je 186 umrlo. Dunaj 16. — Saksonski kralj Friderik Avgust je dospel semkaj iz Sybillenorta ob 7. uri zjutraj. Ker potuje kralj inkognito, zato ni bilo oficijelnega vsprejema na kolodvoru. Budimpešta 16. (Popravek). Na včerajšnjem žrebanju premijskih sreček je ser. 2324 št. 40 K 240 000. Berolin 16. V Monakovem je v mi-noli noči v starosti 50 let umrl prof. Stani-slaj pl. Kostanecki. — Bil je rodom iz Krakova. Slovensko ljudsko šolstvo v tržaški okolici o 1.1909-10. (Zvršetek.) Zato je pa v svojem napredku rojanska italijanska ljudska šola s 4- 35 prehitela slovensko, ki izkazuje proti 1. 1908-09 na-zadek — 24. O sv. ivanski ital ljudski šoli pa lahko rečemo, da je lani (1908-09) menda dosegla višek svojega napredovanja. Istinito izkazuje proti letu 1908-09 v letu 1909 10 nazadovanje — 5 učencev. To bi nas uto-lažilo, ko bi ne videli pri sv. ivanski slov. šoli letos nazadek — 31 učencev, in ko bi ne vedeli, da je sv. ivanska slov. ljudska šola lani imela zgubo — 44 otrok; skupno v dveh letih 75 učencev manj mesto več; na narodnem telesu 150 izgubljenih duš! Evo, kaj nam pravijo te suhe številke I Rodoljubi, nesite luč prosvete v naša predmestja, osobito v Rojan in sv. Ivan l Naj nam ne bo merilo narodnega probujenja samo večje ali manjše število zborovalcev na temalionem političnem shodu; temveč obrni mo pa z no oko na napredevanje naših šol! Tiho, ali tembolj intenzizno delo bodi naše geslo v tem pogledu I Naj omenim en razlog, zakaj naše slov. šole v gotovih vaseh spodnje okolice ali predmestja nazadujejo. To je sicer moja stara pesem, zato tudi ne povem nič novega. Mnogo starišev slovenske narodnosti vpisuje svoje otroke v italijanske šole, ker dobivajo na teh od strani ital. dobrodelnih društev oblačilca za svojo deco. Malenkosten je ta razlog na prvi vidik, a vendar dalekosežen. Ne bi se-li moglo osnovati slično društvo med tržaškimi rodoljubi ? I Res je, da mi skrbimo v tem smislu že za C. M. Šole. Ali to ni vse! C. M.-ove šole skrbe za naš naraščaj v mestu. Vendar, predno si priborimo dostojno pozicijo v mestu, skrbimo vsaj, da ne izgubimo ono v okolici, ki nam daj a politično moč! Okolica naj nam bo v vsakem pogledu naša očesna zenica! Mislim, da bi tržaške podružnice C. M. družbe nikakor ne grešile proti svojim pravilom, temmanj proti svoji vesti, če bi del svojih dohodkov obrnile v prid revnih šolarjev naših slovenskih okoliških šol. Vprvo držimo, kar imamo, potem vse drugo; drugače nas bo v doglednem času usoda kruto bičala. Ponavljam tu svoj predlog vdesetič — morda danes ne bo zaman! Pomislite, vsaka oblekica reši po eno slov. dušo ! Jasen naj nam bo pogled in odprto srce! Moja želja bi bila, da *-bi vsaka podružnica C. M. družbe letos resno razmišljala o tej stvari. In to polagam na srce posebno okoliškim podružničam, kijih sestavljajo večinoma naši okoličani. Skrbimo torej v prvi „Le pojdi, Julij, jaz pa ta čas poskrbim za čaj !" Ko je prišel črez nekaj trenotkov nazaj, jo je videl stati pred štedilnikom brez sveta in brez pomoči. „Aha, vidiš, sedaj ne znaš zakuriti..." Moral se je smejati, ko jo je videl tu tako stati: jezno in osramočeno. Potem je vzel nož in narezal nekaj trsk. Iduna se je spomnila, kako ga je videla nekoč na njegovem stanovanju, v oni mrzli, sivi sobi, pred zevajočo pečjo. — Takrat se jej je tako smilil in vrgla se mu je v naročje, kakor bi ga hotela ogreti s svojim dobrikanjem... In sedaj, ko je nalagal tenke trske v štedilnik in ko je spodkuril z dolgim gorečim papirjem ter so lizajoči plamenčki ob-zarjali njegovo duhovito glavo, jo je obšlo nekaj, kakor v onih svečanih trenotkih, ko je sedela doma pred žarečim kaminom . . . Mislila je na starega, belolasega Blaža, kakor je klečal pred velikim lombardskim kaminom in podpihaval ogenj z velikim pihalnikom. Zdelo se jej je, da iz prvega ognja njenega lastnega ognjišča prasketa nekaj domačega in zdelo se jej je, da leži v tem, — da je bil to pot Delten, ki je zanetil ogenj —, polno mističnega simbolizma. vrsti za naš naraščaj! Ena veselica na let* v ta namen prinese stoteren sad. — Sklepčno še napredovanje naših okoli- ških ljudskih šol v pravkar minulem de- setletju: leta v si. Šole . v it. šole vpisanih 1900 01 2861 602 1901 02 2829 602 1902 03 2904 613 1903-04 2960 733 1904-05 3046 778 1905-06 3209 769 1906 07 3440 832 1907 08 3628 1041 1908 09 3725 1151 1909-10 3790 1172 Svobodno vam primerjati te številke I Nam okoličanom govore cele knjige narodnih bojev. Morda se povrnem na te usode-polne številke, da pokažem, kje in kedaj smo kaj zamudili. Morda pozabim tudi jaz na to. — F. Pl. V Slavizzazione". Res je, da nam ne vspe utišati lažnjivega in hinavskega kričanja italijanskega časopisja glede navideznega poslovanjevanja naših sodišč in drugih državnih uradov; je pa zato naša dolžnost, da odgovarjamo vsakikrat, ko nas izzivljajo. Ker po našem mnenju nikdar ne dobimo lepše priložnosti, da bi pred širjo javnostjo razkrili mizerne razmere, ki v jezikovnem oziru vladajo tam, kjer bi se moral najostrejše izpolnjevati člen XIX. državnih osnovnih zakonov o ravnopravnosti državljanov, nego tedaj, ko se oglaša lažiliberalstvo naših Italijanov. V zadnjem času pa je dvignilo naše lažiliberalno italijansko novinstvo tak krik, da se nam naravnost smili. Kajti četudi v tem kriku spoznavamo stare lažnjivce, ki nas žalijo in izzivajo, nam vendar seza v srce jok--obupancev, ker smo ljudje in ker nas boli vsako tuje gorje. Pritožbe naših Italijanov se dajo ponoviti v par besedah: Mi — pravijo oni — da bi hoteli s pomočjo vlade posloveniti JI foro italianou. Dokaz ! Naval slovanskih uradnikov v Primorje, posebno pa v Trst. In Še, ko bi ti bili navadni slovanski uradniki I Horribile dictu ! To so sedaj sami pan-slavisti tržaške šole! Ni torej mogoče, da bi legijonar — Mrakovega kova ostajal hladnokrven. Predno nadaljujemo, moramo izjaviti, da tem vrsticam ni namen, da bi prepričali gg. urednike „Piccola" in „Indipendenta", nočemo mlatiti prazne slame. Nalagamo si namreč drugo nalogo: 1) da se porazgo-vorimo z gospodo pri justičnem ministerstvu, ki radi poslušajo in verjamejo klasične laži italijanskega časopisja ; in 2) da se obrnemo na naše ljudstvo, ki je v prvi vrsti poklicano, da obračuna s škandaloznim kršenjem zakona na sodiščih. Če kdo, bi mi primorski Slovenci in Hrvatje morali kričati danzadnem proti razmeram, ki že od zdavnaj vladajo na naših sodiščih. „Piccolo" je minoli petek priobčil cel članek proti štirim panslavistom, ki da obstruirajo v oddelku preiskovalnih sodnikov našega deželnega sodišča. Resnici n« ljubo zahtevamo, naj bi višja oblast takoj dala preiskati ta slučaj in naj obelodani izid svoje preiskave. Kajti, če „Piccolo" laže, je predsedstvo našega sodišča dolžno, da Privila se je čisto k njemu in položila svojo glavo na njegovo ramo . . . On jej je položil roko okolo pasu in sklonil glavo globoko doli na njene mehke, polne lase. Morda je prvič v tem trenotku pozabi na razliko let med njo in seboj in na trpkost, ;da skoro neusmiljenost svojega svetovnega } naziranja... Kakor da se mlado, toplo življenje njenega fino vzraŠčenega telesa preliva v njega... Vzbujali so se v niem speči nagoni... mladeniška radost, bleščili so iz njegovih oči in ves razposajen se je zavrtel z Iduno v divji vrtinec, da jo je obšla sme-joča bojazen; in v tej bojazni se ga je objela z obema rokama okoli vratu... Potem sta uganjala najraznovrstnejše burke, skupno iskala čaja in sladkorja, stikala in boskala po nerazvezanih zavitkih, iskaje namizno opravo ; in ker nista našla koj pravega, sta si izrekla najrazličnejša šaljiva predbacivanja. „Ciganka0, jej je zaklical on. „Molj" je odgovorila ona smeje se ; in ker jo je hotel ujeti je bežala okoli mize ter se je slednjič vrgla na trdo panel-kana-pejo, pritrjeno ob steno nasproti kredenci... (Pride še.) Stran II >EDINOSTc št. 31*. V Trstu, dne 17. novembra 1910 vendar že enkrat preskrbi zadoščenje vedno napadanim svojim uradnikom stavbenega zakona ter potem kritikoval zakonsko predlogo s stališča interesa malih Medtem pa izjavljamo mi, da so oni posestnikov v okolici. 95 odstotkov posest-štirje „panslavisti" edini sodnijski uradniki, nikov v okolici bi bili srečni, ko bi imeli ki morejo popolnoma vršiti svojo službo pri t dohodke, ki jih ima proletarec dr. Puecher. tukajšnjih preiskovalnih sodnikih, ker so je- Govornik dokazuje, da bi se posestnik, ki zikovno popolnoma kvalificirani. Da pa vrše svojo dolžnost, o tem danes nočemo govoriti ; omenimo naj le to, da niso to sodnijski avskultanti, temveč advokatski praktikanti. Od osmih preiskovalnih sodnikov, ki so na razpolago našemu sodišču, sta edina dr. Abram (Slovenec) in dr. Lucich (mislimo Dubrovčan italijanske narodnosti), ki po- ima ob kaki novi cesti 5000 K uredno zemljišče, dobil na podlagi predloženega zakonskega načrta v 1000 letih 4000 K dolga na istem zemljišču. Posl. dr. P u c h e r : Pa prirastek na vrednosti ? Posl. dr. M a r t i n i s : razpravi zakonski načrt o Da, ko je bil v davku na prira- znata vse deželne jezike, medtem, ko od stek vrednosti nepremičnin, je rekel ravno •italih šestih niti eden ni zmožen, da bi na- j dr. Puecher, da se bo s tem omejilo raspisa/ tudi le eno vrsto v slovenskem ali hr- tenje cen zemljišč. Govornik omenja, da je vatskem jeziku!! Pri teh sodnikih je name-j v mestu stanovanj, v katera ne posije ščenih 13 avskultantov in praktikantov, od nikdar solnce. (Mejklici od strani Pue-katerih so imenovani štirje „panslavisti" Slovenci in odvetniški kandidatje ; eden, to nikdar solnce. cherja). Dr. R y b a r (socijalistom) : je peti, Hrvat in avskultant; ostalih osem zmotljivi kakor papež \ (Smeh). pa so sami Italijani in nobeden izmed njih1 ne pozna, razun italijanščine in slabe nemščine, niti enega slovanskega jezika! Poslanec dr. M a r t i n i s : okolici med 100 posestniki 20 ki bi lahko prenašali novi zakon ne smemo Vi ste ne- Če je v premožnih, Iz tega bi sledilo, da na naše sodišče 1 pri tem pozabiti na onih 80, ki bi posledic prihaja ravno toliko slovenskih in hrvatskih zakona ne mogli prenašati. strank in spisov, da bi bilo dela za imenovana dva jezikovno kvalificirana sodnika, ostaio bi pa bilo vse italijansko in nemško. Ali, da temu ni tako, mora priznati tudi najzagriženejši italijanski fanatik. In prizna- Cerniutz: A vi govorite za onih 20 premožnih in ne za onih 80 siromašnih. (Ugovor na klopeh Slovencev). Dr. M a r t i n i s je zaključil z izjavo, da se pridružuje v polni meri želji dr. Wil- vali bodo tudi italijanki preiskovalni sod- fana, da, kakor so se v tem vprašanju našli niki, da niso rešili morda samo enega spisa složna italijanska večina in slovenska manj-v našem jeziku, četudi tega jezika ne po- šina, (ironiško ploskanje na klopeh socija-znajo. Kako se pač more to zgoditi ? Zelo listov in klici: Seveda ! Seveda !) se složijo preprostoI Gospodje sodniki se obračajo na tudi v kulturnih vprašanjih, „panslaviste", ki jih vsi prezirajo, in se pri I Poročevalec posl. Braidotti je dalj- XVI. in XVII. stoletja, ki jih je videl v ko-tem čisto nič ne zgražajo, da so tako pri-' šem govoru pobijal prigovore in pomisleke, perski razstavi, napisal razpravo, v kateri siljeni pomagati — „obstrukciji". Resnici na ki so bili izraženi proti predloženi noveli, dokazuje, da so slovanska imena raznih » ? I__ _ — ___. ________ ___9____A * . J ! X _ J A —— __ 1 \Tr\Iro i rt«>( Mvn i r ■ i* ^ /-J rt « a Za češko-nemški sporazum so ugasnile že vse nade. Vsled dolgotrajnih pogajanj se kaže na obeh straneh znatna utrujenost. Šesttedensko delo narodno-politične komisije je ostalo brezvspešno vsled nemškega nasprotovanja manjšinjskemu zakonu. Nedavno je dr. Čelakovski izjavil na neki seji, da brez varstva čeških manjšin v nemškem ozemlju, ne more biti govora o kakem sporazumu. Imel je prav. Danes se lahko smatra pogajanja za razbita. A gotovo je, da se v kratkem prične znova. Beg grofa Leva Tolstega. Sedaj je gotovo, da se je Tolstoj podal najprvo v Samardinski samostan, kjer ima eno svojih sester. Imel je namen odpotovati na Kav-kaz, kjer se nahaja kolonija sekte takozvanih duhoborcev, katere je Tolstoj vedno podpiral. Na kolodvoru Azapovo se je Tolstojevo zdravstveno stanje hipoma shujšalo. Mrzlica je narastla na 40 stopinj. V Azapovo je odpotovala grofica Tolstoj z otroci. O vzrokih tega bega se mnogo ugiblje. Tolstoj je živel v konfliktu s svojo soprogo, ker ni hotel vsprejeti ponudbe nekega založnika, ki mu je ponudil milijon rubljev, da sme založiti vsa njegova dela. Ravno-tako se družina ni strinjala žnjim, ker je odklonil Nobelovo nagrado. Domače vesti. Ubogo italijanstvo I! — Predvčerajšnji „Piccolo" prinaša pod naslovom „Poslovanje zemljepisnih imen" dolgo klobasarijo, v kateri pripoveduje, da je neki „učenjak" Ario Tribel na podlagi zemljepisnih kart iz ljubo pa moramo priznati tudi to, da pri ■ašem sodišču znajo slovensko „obstrukcijo" onemogočati na ta način, da silijo naše stranke, da govore italijansko ali celo nemško, čeravno znajo od teh jezikov le po par besed Nekateri pravijo, da je zakon nejasen, ker krajev na Primorskem še-le pred par deset-je isti še preveč jasen. . letji napravili — slovenski agitatorji. V do- Pu echer: Pozna svoje tičke! (Smeh!) kaz, da mora biti ta gospod Tribel res Posl. Braidotti je zaključil z očita-j „velik" učenjak, naj navedemo pred vsem njem, da so nekateri člani večine zato proti njegovo trditev, da smo Slovani iz italijan-_ zakonu, ker so kupili zemljišča, na katerih skega Rovigno napravili Trebinje! Iz Care- Mislimo, da je za danes dovolj teh par mislijo graditi peteronadstropne hiše, a vedo sane da so napravili ti nesrečni slovanski agi-vrstic; pripravljeni pa smo, da temeljtejše da po novem zakonu to ne bodo smeli, j tatorji (ne morda Mačkolje), ampak Mau-izpregovorimo o teh stvareh, če ne bo v (Ploskanje na klopeh socijalistov). j holje. Na raznih zemljepisnih kartah novejše najkrajšem času ustreženo naši stavljeni V podrobni razpravi sta Luzzatto dobe da je malo krajev, kjer bi ostala zahtevi: naj predsedstvo našega sodišča in B r o c h i zahtevala neke premembe, Z a- imena ista. Opicino (to pristno italijansko preiskuje o ovadbah italijanskega časopisja n o 11 a je zagovarjal predložen načrt, ter ime, ki so je dali temu kraju menda nek-in pomiri javnost! V prihodnji številki „E." rekel, da sicer ni ne socijalist ne kolektivist danji rimski legijonarji!), da se piše v raz-pa izpregovorimo na naslov našega ljud- in tudi nikdar ne bo, a priznava, da treba nih vojaških geografskih kartah Opschina, stva, ki ima danzadnem opravila na našem sploŠnost varovati pred izrabljevanjem po- j Občina in Opcina; Carpelliano je Herpelle, sodišču. j sameznih posestnikov. ! Hrpelje in .Herpelije; Bagnoli (ubogi Ba- - , j Dr. W i 1 f a n pravi, da so razmere v j gnoli I) imajo do štiri različna označenja : Ali bodo morali vsi ^duhovniki mestu drugačne nego v okolici. ; Balliunz, Bolliunz, Boliunc in Boljunec! Tu priseči na formulo proti moder-' V mestu vlada urbanizem, v okolici so da se gre za male kraje, ki imajo komaj nizmu ? T že agrarne prilike in torej glede okolice ne po par sto prebivalcev, ki bi bili morali (\y «?vp^pni51fth lrrncrnvl Ve,ja t0' kaf & Fekel Zan0,,a glede mesta> Vendar enkrat Z3 VSeleJ" določiti, kak° Se viz bvecenisKin Krogov; j dfl hišni posestniki jzrabljajo splošnost.!imenujejo njihovi kraji! Govori se, da se bo na škofovski kon- Dvomi tudi, da bi mestni svet pri dolo-1 Učili smo se v katekizmu, da med te-ferenci na Dunaju razpravljalo tudi o vpra- Rvanju norm imel vedno dovolj smisla za lesna dela usmiljenja spada tudi: nevedne oii -»i«« - mm. pravico, ker so v tem ozira dostikrat poučevati! Z učenjaki, kakoršen je gospod povsem protivna mnenja o pravici in pra-,Ario Tribel, se seveda ne moremo spuščati vičnosti, kakor se to n. pr. vidi v vprašanju ! v diskusijo; modremu „Piccolu" pa bodi pouka v materinem jeziku. Govornik je že povedano, da Mačkoljani, Openci, Her- peljci in Boljunčani že več nego tisoč let Por. Braidotti ie v zaključni be- imenujejo šanju, ali naj škofje izvrše nalog iz Rima im prisilijo duhovnike v prisego proti modernizmu, ali ne? Mnogo duhovnikov je tega mnenja, da je nepravično, ako se od duhovnikov zahteva prisega sedaj, ko so že predlagal neke" premembe. vezani in ne morejo nazaj. — Zato soj Pnr Rra5Hnfti je svoje kraje: Mačkolje, Opčine, duhovniki, ki tako sodijo, tudi mnenja, da' pobijal Ovajanja d^BroccM-jaTn"^^ Herpelje in Boljunec Vsi ti bi gotovo naj-so se prenaglih v svojem postopanju oni ^ [ek ja ^koIica ne boJ občutHa bolj debelo gledal« ko bi jih vprašal., kje M " ^..»—.i- v : neugodnih posledic zakona. !da ie Caresana, Opicina, Carpelliano, ali Za besedo se je oglasil poslanec' Bašno'' J ', « __ F i a m i n, a socijalisti so zahtevali glaso- i . " gam „. x ...... u „ I1Z|?teVi ° -PrT\ ^EiJLEi" zemljepisnih imen na starih kartah ni vedno V s in oč nji seji dež. zbora je prouzroči družili tudi Slovenci m nekateri člani večine, ' £ Grožnjan da je enkrat bil Garsi- ' ----- ------ — članl več,ne so zahtevah da se na" i gnana, drugič Grisignana, Rovinjo je Ruigno, aaijuje. ...... . i Brioni-Breoni, Scoffie so Scufia itd. Puecher je zahteval glasovanje po - imenu. — Ker se je čulo prigovore, je Puecher zaklical napram večini: S u c- škofje, ki so že prisilili svoje duhovnike rečeno prisego. Deželni zbor tržaški. oziroma gospod Tribel — da tudi italijanska pisava posl. Puecher škandal, kakoršnega pač, vsaj v novem tržaškem deželnem zbora, oziroma mestnem svetu še bilo. Pridržuje si, da povemo pozneje mnenje, ki ga imamo o dr. Puecher Če so torej italijanska imena krajev na različnih zemljevidih pisana z različnimi pravopisi, zakaj bi nam se to očitalo glede „junaštvih", ki jih uganja dr. Puecher v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru, se j c hi o n i della c i 11 a ! (Izsesevalci rnesta). ^ovenskih "krajevnih"imen, "ko^evendar *oramo radi pozne ure omejiti le na i Tedaj so skočili Člani večine po koncu znan0 da delajo vojaške karte ljudje, ki kratko poročilo o seji sami. j in hiteli med glasnim protestom proti izhodu navatino nimajo niti pojma o slovenskem Podpredsednik dr. R i c c h e 11 i je dvorane. jeziku in pravopisu ! •tvoril sejo ob 7. zvečer, ter dal prečitati j Tako je seja končala brez formalnega In da ne gremo naprej, nam zadoščajo »emorandum društva inženirjev in arhitek- j zaključka. Po štiri ure trajojoči seji ni prišlo sam0 škofije v dokaz kako se naši Italijani tov, ki izjavljajo svoje pomisleke proti po do glasovanja niti o prvem §! : ^zalo s pametjo. 'Da ime Škofije tudi z deželnem odbora ---------1 «— ——— 1— 6 J - stavbenega reda. Vladni zastopnik nam. svetnik baron R e i n 1 e i n je odgovoril na interpelacijo v predlagani spremembi ; Ce bo sploh še kaka seja, se bo ista ita|jjanskim pravopisom Scoffie ne diši čisto 'vršila drevi. —1 - — - • ?------1--- * * * V dvorani bi bilo prišlo kmalu do nič po italijanstvu, to bo priznaval menda tudi „Piccolo". Zato so „Italijani napravili pred leti iz slovenskih Škofij italijanske zadevi gostilniških koncesij ter navedel šte- spopada med posl. Rascovichem in Pue- }y.lbore (ali nekaj podobnega!). Sedaj pa vilke, iz katerih je razvidno, da je prišla cherjem. Posl. Samoia je razburjen vdaril po Drihaja zgodovinar" gospod Ario Tribel, leta 1906, ko je odločeval o koncesijah še mizi v predsobi zbornice, ter zaklical: Mi, ^ sle pe|a s proučevanjem zgodovinskih magistrat, na vsakih 202, koncem leta 1909 da smo izsesavalci mesta? Da, sesali smo imen primoria pa hoče s pravopisom pa na vsakih 217 prebivalcev ena gostilna, mieko tržaških mater! ' Scofie za Škofije dokazati italijanstvo tega kavarna, oziroma žganjarija. Odkar odloča, Med velikanskim razburjenjem in med ^^ j Res . ub0gi Italijani! Ubogo italijan- o koncesijah namestniški svetovalec, se je glasnim debatiranjem so zapuščali poslanci v j stVQ ( če res nimaš v arzenalu svojega število teh koncesij absolutno pomnožilo v mestu in okolici za 42, a relativno pomanjšalo. Tudi ni res, da se izdaja koncesije le Slovencem in Hrvatom, res je pa, da se postopa pri izdajanju koncesij popolnoma objektivno. Res je, da se je število osmič povečalo od 117 leta 1906 na 614 leta 1909. O tem pa ne odloča namestniški sve- posameznih skupinah zbornico. potem m orožja drugačnih argumentov: več rešitve — izgubljeno si! Nevročljive poštne pošiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je Dnevne novice. Cesar in draginja. — Kakor poroča „N. W. Tagblatt" je cesar na cerclu o pri- doposlalo seznam onih priporočenih in naliki obeda na čast delegatom izjavil o dra- vadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v me-13U3 v ltlll uamcaiuisiu »vc— ginji sledeče: „Zelo žalostno je, da se je secu oktobru v oddelku za nevročljive tovalec ampak magistrat. (Smeh na klopeh draginja zvečala v tako veliki meri. Vem, poštne pošiljatve odprte, a so jim odpošilja-Slovencev) kako težko jo ljudstvo prenaša. Zelo obža-;telji neznani. Seznam je v polnem obsegu Posl. L u c a te 11 i se je skušal izmo- lujem, da se doslej še ni našlo sredstva, priobčen v tukajšnjem uradnem listu, tati iz zadrege z izjavo, da svoje interpe-i da bi se draginjo zmanjšalo in vspešno po-j Kdo je kriv?! Vspeh liberalne poli- # §, m f »g | J | . v • ;_ t _ U ■ __i. A J A m^ S «a«VAMA*ml I a M -M _ f _ {_ __ _ ..a mS a ^ m--XI. a m m a« m mm AIma mm Iacije ni naslovil na vlado, ampak na dez. •dbor, kateremu priporoča svojo interpelacijo v „ u važe vanje". Na to je nadaljevala v zadnji seji pretrgana razprava o noveli k stavbenemu zakonu. Posl. dr. M a r t i n i s je rekel, da bijalow. Te besede naj bi uvaževala naša tike da je imenovanje nemško - nacionalnega slavna vlada, ki drži v tem vprašanju roke Elsnerja za predsednika ljubljanskega dež. še vedno križem. ! sodišča — pravi seveda „Slovenec". Že Nemški in čeSki socijalni demokratje včeraj smo rekli, da se bosta ljubljanska se v Pragi že več dni posvetujejo, kako naj dnevnika mesec dni prepirala o tem, kdo bi se poravnal spor glede strokovnih orga- je kriv in kdo ne? Nam pa se tudi to ________ _ nizacij. Pričujoči so tudi zastopniki drugih čudno zdi, da ni mogla Vseslovenska ljud- o vsi govorniki povdarjali potrebo novega 1 narodnosti. Slovence zastopa Etbin Kristan, ska stranka z vsemi svojimi poslanci pre- prečiti tega imenovanja. Gospodje si očitajo eden drugemu vladno politiko. Mi pa jim pravimo: ne delajte ne vladne, ne proti-vladne, delajte narodno in slovensko politiko! Take politike potrebujemo. In dokler ne boste delali take politike, ste — obojni krivi! „Slovenčeva" nezgoda. „Slovenec" ima posl. in delegata prof. Mandića že od nekdaj na želodcu. Zadnje čase je prvikrat pisal, da Mandić caplja za hofratskim Plo-!jem in da bo bržkone glasoval proti Šu-šteršičevi resoluciji, v kateri izreka Burianu nezaupnico radi uprave v Bosni. A glej, „Slovenec" se je takrat pošteno urezal. V svoji predzadnji številki poroča namreč sam brzojavno, da je delegat Mandić drage volje podpisal dr. Šusteršičevo resolucijo. „Slovenec" se je torej zopet enkrat urezal. Se svojim slepim otepanjem si je pripravil malo — blamažo. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo odda ponudbenim potom dobavo in postavitev železniškega, okoli 30 t težkega prelaza v postaji Volčjadraga proge Št. Vid o./Gl.-Trst. Opreme za ponudbe so na vpogled pri oddelku III. navedenega ravnateljstva. Ponudbe je vložiti najkasneje do 7. decembra t. 1. Pravo besedilo razpisa je v listih „Wiener Zeitung", „Osservatore Tri-estino" in „Laibacher Zeitung." Slovenske menjlce. Od časa, ko je stara tobakarna na oglu ulic Stadion in Acquedotta prenehala, ni bilo več dobiti slovenskih menjic. Ljudje so povpraševali tu in tam — ali zastonj! Danes je tudi to „vprašanje" rešeno. Tobakarnar v „Narodnem domu" Baje se je preskrbel s slovenskimi menicami. Kdor jih potrebuje, ve, kje jih dobi. Tobakarna je v ul. Geppa. O revoluciji na Portugalskem izda knjigarna Turk v Ljubljani v kratkem posebno knjigo. Stala bo 60 stot. Ruski kružok. Hrvatski tečaj „Ruskega kružka" ima svojo drugo uro danes zvečer ob 7. Sprejemajo se še vedno novi učenci. Informacije v Ciril-Metodovi šoli ul. Acque-dotto, 22. III. Italijanski jezik se poučuje v imenovanih prostorih CM. šole. Kdor se hoče naučiti italijanski jezik, naj se obrne na gosp. učutelja hrvatskega tečaja. Zavod sv. Nikolaja je razposlal nastopno okrožnico: Trst! — Veliko slišite o njem, malo pa veste o onem tukajšnjem sloju, ki prihaja sem posebno na zimo v velikem številu. To so naše služkinje z dežele. Kam naj se obrnejo v tujem mestu, če nimajo službe ? Zavod sv. Nikolaja je ono zavetišče, ki pre-skrblja vsako leto na stotine deklet s službo, hrano, večkrat celo s telesnim varstvom. Tu dobivajo nevedna dekleta navodila, da ae zgrešajo in padajo na slabo pot. Slov. služkinjam pa ohranjamo tukaj vero in narodno zavest, ki je vse to tako v nevarnosti pri italijanskih in nemških službodajalkah. Ce pa skrbi zavod za naše služkinje, skrbi ob enem tudi za naš naraščaj, kajti mnoga dekleta postajajo enkrat žene, matere. Pripomniti pa moramo, da je stališče služkinje v Trstu jako težavno. Dobro poznamo njih bedo, zato pa nikomur ne svetujemo iskati si službe tukaj. Naš zavod ne vabi deklet z dežele, skrbeti mu je le za one, ki so že tukaj, in ki jim ni odprta nobena druga pot. Opozarjamo osobito slavna županstva, naj bodo previdna pri izdajanju Knjižic, in naj opozarjajo dekleta na nevarnost, ki jim preti v tujini. Umevno pa je, da je naše delo združeno z velikimi stroški. Prosimo pomoči pri vseh Slovencih, pri posamičnikih, društvih in zastopih. Usmilite se teh deklet, naša prošnja naj najde odziva v Vaših človekoljubnih srcih. „Lačne nasičevati, popotnike sprejemati", to je bila lepa staroslovanska lastnost, to je tudi veliko delo usmiljenja, katerega večni najpravičnejši Plačnik gotovo ne prezre! Saj bo Vaš dar rodil stotero sadu v korist zapuščenim slov. služkinjam v Trstu. Karla Ponikvarjeva, Maša Gromovt, predsednica. tajnica. Roža dr. Gregorinova, Zinka dr. Rybarcva, Meščanski odbor za praznovanje vladarjeve osemdesetletnice. Kakor se nam poroča, sklenil je meščanski odbor za praznovanje vladarjeve osemdesetletnice v seji dne 3. t. m. da se izroči znesek 12.033 K 52 stot., ki ga je nabral od plemenitih darovateljev o priliki vladarjeve osemdesetletnice društvu „Societa degli Amici deli' infanzia" (društvo prijateljev otroka), da ga naloži v korist zaklada za morski hospic v Valle d' Oltra. Iz blagajnikovega poročila sledi da znašajo skupna darila 13.644 K 48 stot. Skupni stroški znašajo 1.610 K 96 stot., in sicer tisk 377 40 K, poštnina 526 24 K nagrade 660 kron 65 stot., razni povratki 46 kro« 67 stot. C. in kr. vojna mornarica. Vojna Iadija „Sigetvar" je 13. t. m. priplula v Smirno, kjer ostane sedem dni. Od tamkaj pojde v Solun. — Na ladiji je vse zdravo. Za Ciril Metodov obrambeni *klad so se nadalje zavezali p. n. gg.: 850. Ivan Uellkniuki dohod Križmančič & Breščak, Kmmfi trst. V Trsta, 17 novembra 1910 „EDINOST" St. 318. ^tran III Oorup, glavni zastopnik prve češke zavarovalnice v Trstu (plačal 50 K) ; 851. Ivan Prekoršek potov, učitelj družbe sv Cirila in Metoda. Kandidatje za tržaško Škofovsko stolico. Ker je kandidatura mons. Castellitza, kakor kaže, popolnoma stopila v ozadje, je baje zopet kandidatura d.ra F a i d u 11 i j a stopila v ospredje. — Pravijo, da je bil Faidutti radi tega tudi poklican na Dunaj, ali da si ie — ker je vodstvo socijalne akcije v Furlaniji v njegovih rokah — pri-držal časa za pomislek, ali naj vsprejme škofovsko čast ali ne. Govori se pa še vedno tudi o kandidaturah Nemca Lohnin-gerja in Lupetine in še o neki drugi kandidaturi. Vsakako je pa že več mego dovolj tega natezanja in ta sedis va-kanca traja že dalje, nego je koristno za škofijo in tudi dalje, nego je — potrebno. Na Dunaju naj bi se že enkrat odrekli misli na izvestne eksperimente ad maiorem — Germaniae gloriam in naj bi stvar rešili tako, kakor zahtevajo naravne razmere, da enkrat škofija dobi svojega glavarja in žnjim normalne razmere ter da se neha stanje, ob katerem visita v zraku duhovščina se svojimi interesi in rešitev raznih nujnih vprašanj. Pridodajamo še, da smo gornje informacije prejeli iz cerkvenih krogov. Ustanovni občni zbor „Sokola" v Skednju. V soboto 12. t. m. zbralo se je v prostorih „Gospodarskega društva", v dvorani „Velesile", lepo število Skedenjcev, ki so prikiteli na važno zborovanje, ki ga je sklical pripravljalni odbor za ustanovitev ,Sokola" v Skednju. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, br. Ivan Godina-Fuli, ki je pozdravil navzoče zborovalcej ter se jira zahvalil, da so se v tako obilnem številu odzvali vabilu ter pokazali s tem zanimanje za sokolsko stvar in idejo. Omenil je, da so bila društvena pravila potrjena od c. kr. namestništva že pred dvema letoma, toda ni se moglo pričeti z delovanjem društva, dokler ni bilo primernih prostorov za telovadbo. Letos se je pripravljalnemu odboru to posrečilo in zato se je sklical hitro občni zbor, da začne društvo takoj svoje poslovanje. Na to je dal besedo br, dr. E. Reka r ju, da predava o „Sokol-stvu". Br. dr. Ernest Rekar je v daljšem predavanju naslikal postanek Sokolstva in sokolske misli sploh. Sokolsko misel je ozna-čal kakor vzgojo in sicer telesno, naravstveno, ■arodno in demokratsko, ter je v kratkem ©črtal vsako teh vzgoj, ki se spopolnjujejo ■edsebojno in ki vseskupno tvorijo celoto, za katero vsi težimo. Dotaknil se je br. predavatelj ustanovitve prvega češkega Sokola v Pragi, razvoja češkega Sokolstva ter prešel na to na ustanovitev in razvoj Sokolstva po Slovenskem, zlasti na tržaškem ozemlju, kjer delujejo sedaj sokolska društva v Trstu Vrdeli, Opčin^h ter odseki v Barkovljah, Rojanu in Prošeku. K tej ^narodni organizaciji se pridruži sedaj še Skedenj, tako, da bodo odslej 4 društva in 3 odseki. Br. dr. Rekar je predočil na to še naloge in težkoče vsakega sokolskega društva ter je k sklepu pozval navzoče brate, da delajo vstrajno za napredek novoustanovljenega društva, da bo v ponos in čast veliki sokolski misli Tyrša in mogočne sokolske organizacije. (Zvršetek pride). V včerajšnji reklamni notici za jubilejni koncert CMD je po pomoti v tiskarni izostal en stavek. Po stavku, da je samo obsebi umevno, da se vsi imoviteji sloji udeleže prireditve, je imel slediti stavek : „ampak je pričakovati je od vsega našega ljudstva brez razlike, da prihiti na prireditev." Mrka lune v minoli noči ni bilo možno opazovati, ker je bilo nebo oblačno. V našem inseratnem oddelku ležijo ■edvignjene ponudbe in sicer pod: „Št. 1674, pod „Zanesljiva" in pod „Brzo". Vremensko poročilo: Velika plima je bila v torek tudi v Gradežu in Benetkah, izlasti so morski valovi napravili veliko škodo v Gradežu, kjer je bilo skoraj vse mesto pod vodo. Koledar in vreme. — Danes: Gregor škof. — Jutri: Odon op. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r- 110 Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Počasno boljšanje. Tržaška mala kronika. Tatvine v sv. Križu. Pišejo nam od tam: Tatvina v naši vasi je bila nekdaj sila redek dogodek. Skoro nikdar se ni čulo • tatvinah. Žalibog, se je tudi v tem pogledu obrnilo na slabše. Sedaj pa sedaj je auti, kako so kje pobrali tatovi kokoši, kje zlatnino, kje prtenine itd. Zadnje čase so siromašnemu krojaču Andreju Košuti odnesli izročeno mu obleko, ki jo je revež moral plačati. Ubogi vdovi M. Sirk so odnesli perila in 60 K. Tatinski tički so gotovo tujci. Tukajšnje orožništvo si pa dovoljujemo opozoriti, da je za ljudstvo veče važnosti varnost imetja, nego pa na sekundo točno zapiranje gostiln. Tudi ni vsa dolžnost orož-nfttva vsebovana v tem, da odvajajo kakega siromašnega očeta v 24-uren zapor radi šolske zamude njegovega otroka! Tatvine in zopet tatvine. V odsotnosti Ane Giaschi je tat oziroma so tatovi odnesli iz njenega stanovanja v ulici Indu-stria št. 666, več moške obleke, par uhanov, srebrno uro, srebrno zapestnico in brošo. Mlekarju Antonu Borro pri Sv. Mariji M. Zgornji št. 412 je bilo bilo vkradeno sedem kokoši in trije prašiči; skupna škoda 104 K. 43-letni dninar Kari Pugliese iz Izole je bil aretiran, ko je ponujal na prodaj omot s perilom precej sumljive provenijence. Tat ciganov aretiran. Cigane okrasti, to ni malenkost. O tem slučaju, * ki se je pripetil na škodo v Rojanu utaborjenih ciganov, smo poročali včeraj. Sedaj se je dognalo, da je bil tat 18-letni Bruno Bremitz, ! stanujoč v ul. Malcanton št. 30. Od vsega ! plena v vrednosti 600 K so našli le uro, ki jo je tat prodal nekemu trgovcu v ul. Bel-1 vedere. _ Izpred sodišča. Predvčerajšnjem je pred tukajšnjim porotnim sodiščem obsojen na smrt 59-letni Filip Gjurović iz Zadra, ker je dne 28. junija t. I. na cesti umoril Gustava Gerina, uslužbenca pri javnih skladiščih. Obsojenec je vsprejel obsodbo popolnoma ravnodušno i ter je izjavil, da si pridržuje uložiti proti razsodbi rekurz. Radi ubojstva. Včeraj zjutraj je pričela kazenska razprava proti 26-letnemu težaku Feliksu Longo, iz Taranta, pristojnega v Lecce, ki je dne 17. junija t. 1. v ulici Rivo z nožem prerezal trebuh Edvardu Vouku, vsled česar ! je isti v bolnišnici umrl. Ta poslednji je (namreč malo vinjen omenjenega dne pozno j v noči, ko se je vračal v spremstvu več regnikolov iz krčme domov, prijel Longa za urno verižico, radi česar je ura padla na tla. Nastal je kratek prepir, na kar je Longo prijel za nož in zadel nasprotniku smrtno rano. Predsedoval je razpravi dr. Andrich. Branil je dr. Rossi. Zaslišanih je bilo več prič. Obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika dr. Zumin. Longo je bil obsojen v 5-meseČno ječo. Naše gledališče. To nedeljo popoludne ob 4. uri bomo videli še enkrat in zadnjikrat v tej sezoni dvodejansko igro. VAMPIRJI, prekrasna slika iz gledališkega življenja. Ta igra je ob svoji premieri pri nas splošno ugajala. — Po 10 minutnem odmoru se pa zasmejemo prav od srca velezabavni enode-janski burki V CIVILU Ta res lepa burka doživlja povsod naj-veči vspeh. Letos so jo igrali tudi v Ljubljani. — Lepe predstave ne sme nihče zamuditi. * * * V ponedeljek, dne 21. tek. m. na praznik Matere Božje prvikrat na našem odru: KOVARSTVO IN LJUBEZEN, (Kaballe und Liebe) krasno delo nesmrtnega klasika Schil-Ierja. Vprizoritev te igre pomeni za naše gledališče velik napredek. Tega se zavedamo vsi, najbolj pa naši igralci, ki se marljivo pripravljajo na ta res lepi praznik v našem gledališče. Veliki kinematograf „B6LV6DER SS TRST - ulica Belvedere štev. 10 - TRST Četrtek 17., Petek 18. in Sobota 19. novembra: I) PATHE JOURNAL, tednik (po naravi). — 2) MED ROŽAMI (po naravi). — MOC OTROKA (Sentimentalni prizor), ORIGINALNI „MAX LINDEEC( ! E Poslano*) IZJAVAi. Izjavljam, da dolgove svoje žene FRANČIŠKE ŠČUKA, ki bi jih napravila v mojem imenu, od danes naprej ne plačam več. VIPAVA, dne 15. novembra 1911. Franc Ščuka kovaški mojster In posestnik v Vipavi. *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Zahvala vsem onim, ki so našega ljubljenega očeta HotUnŠkobar spremili k zadnjemu počitku, zlasti pa preč. duhovščini, gg. mestnima poslancema, učiteljstvu, Pogrebnemu društvu, zvezi Marijini, dom. c. kr. finančnim in redarstvenim zastopnikom. Barko vije, dne 16. novembra 1910. lololota družino. Za svojo odvetniško pisarno iSčem .. koncipijenta.. »r s pravico substitucije. Vstop i. januv. 1911. : Pogoji po dogovoru« : Dr. IVAN ŠUSTERŠIČ, odv. v Ljubljani. Odvetniški koneipijent tudi začct.iik z nekoliko sodnijske prakse, ali pa starejši notarski koncipijent ki želi ocvetniške prakse, se vsprejme. Vstop kakor hitro mogoče. izvežban na plsaln. stroju se vsprejme s 1. januvarjem 1911. — Ponudbe na pisarno Dx~ D. Tre o, Crorica. STENOGRAF Afiente In zastopnike za Veh. retrovčič za prodajo garantovanih srečk, liče velika banka s veliko provizijo in nagrado. Hrvatske ali slovenske ponudbe naj ?e pošljejo na ## Neue Portuna, Budapest, V. Bčrse, _ POSIFACH 78. = čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zclogo izdelanih domačih čeullev. Sprejemajo se naročila po meri. Razglas prostovoljne prodaje. --00-- Vsled sklepa odbora upnikov prodajalo se bo dne 21. nov. 1910 ob 9. uri pred-poludne v Komnu v hiši 144 proti takojšnjemu plačilu in odstranitvi v konkurzno maso Andreja Cuccagna spadajočo zalogo štacunskega blaga obstojočo iz raznega sukna, manufaktur, železa, usnja, jest vin itd. v skupni cenilni vrednosti 7384 K 27 v. Prodajalo se bo po posameznih skupinah in domaknilo najboljšemu ponudniku. Ako pa kdo za celo zalogo ponudi več, nego znašajo ponudbe za posamezne skupine skupaj, domaknilo se bo le-temu. Vendar ima upravitelj konkurzne mase pravico, odkloniti storjene ponudbe. Zalogo blaga možno je ogledati vsak dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 6. ure popoludne. Oglasiti se pri upravitelju Dr. Ignac Kotniku, 1 kr- ' nton Jurca " Trst, ulica Industria 55, vogal Broletto. Pripo-oča klavnemu občinstvu svojo trgovino jest vin in kolonijalnoga blaga. Testenine „PE-KATEIEJ, domaČe in narolitanske, treviganke (Tre-viso) ter iz tovarne bratje ZATKA. - Vino v steklenicah . — PoSilja se tudi na dom ter po poŠti. PAKETI : OD : PET : KILOGRAMOV : NAPREJ. Cene brez vsake konkurence. OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zobni ambulatorij u cla S. Nlcolč 1 (Dreherj. hiša) Trst Dvigalnik za vse klijento. Teh fon 104. Jabolka fine, namizme: 100 klgr od Kron 16*— do 24-— iz kolodvora Litija in po pošt- raTpopnIae,ju • J. Razboršek v Smartnem pri Litiji (Kranjsko). Ena korbica 5 kilogramov franco Kron 2 40. B Pristni' dolenjski Cviček edino 0 ČEŠKI GOSTILNI o ulici Belvedere Z Najvišjim dovoljenjem Njegivega ces. in kralj, apostolsk. Veličanstva 40. Ces. kralj, državna loterija za civilne dobrodelne namene dežel, zastopanih v držav, zboru. TA DRŽAVHA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 20.73d dobitkov v denarju v p kupni vrednosti 620.000 tron. ■ar Glavni dobitek: 200.000 kron Žrebanje sa vrši nepreklicno 15. decembra 1910. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vcrdere Zollamtatrasae 7, v loterijskih kolek.urab, tobakarn&h, na davčnih, poštnih in Železniških uradih, v mpnjulnieah itd. Igralni pošiljajo poitnine prosto. Od c. kr. loterijske direkcije žavne loterije). Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone Št. B - Trst ff AlF Artigiano 44 Trst, via Arcata -- Angolo via Sapone 9 izgotovliene obleke % za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst Stran IV „EDINOST" St. 318 V Trstu, 17. novembra m O. Književnost in umetnost Koncert Ciril- Metodo« podružnice. (Dalje). Domač produkt domačega skladatelja ia domače pesnice je „Kateri kerub... Sicer je to delo V. Mirka prvo njegovo tiskano v „N. A ", vendar pa je dokaz, da razpolaga on s temeljitim znanjem in izrazito invencijo. Od njega imamo pričakovati še marsikatero lepo delo. Besedilo je ■apisala gospa U t v a. Za nadetim imenom se po nepotrebnem skriva dobro znana in pripoznana slovenska pesnica, doma v našem mestu. Kateri kerub ... Povej mi, dete nežno moje, kateri kerub v te se spremeni, da angeljski se tvoj obraz mi zdi, ko šepetaš molitve svoje. Pobožno sklepaš roki mali navzgor nedolžne vpreš oči, kateri kerub v te se spremeni, da raj se v tebi ves zrcali ? Molče pokleknem ti ob strani, ljubezni, sreče polno je srce; in k Bogu misel mi pobožna gre, da tako vedno mi ohrani! Misel z daleka spominja na Heineja; a je tu goreča in prisrčna molitev srečne in blažene matere, ki z vso silo svojega srca prosi Boga, da ohrani nedolžnost v ljubljenem otroku. Navedena, skoro meglena sličnost je le dokaz topie, lirične duše in globokoiskrenih čustev. Skladatelju se je posrečilo s široko in dramatično učinkujočo kantileno zvesto slediti mislim pesnice. Želim mu iskreno, da se začrtane smeri drži krepko in neustrašno. E. A. x Martinov večer so obhajali nekateri goriški uzmoviči pri „Acfilu* v Ločniku, kjer so pripravili več kokoši z rižotom. — Prav nič jim ni kvarilo teka dejstvo, da so bile kokoši ukradene. Med tem se je izvedelo za tatvino in ko so bili uzmoviči najbolj židane volje, je posegnila vmes roka pravice, ki je prijela vesele ptičke in jim tako pokvarila letošnji Martinov večer. DAROVL — V spomin pokojnega Matija Škabar daruje družina Pertot (cerkovnika) 10 kron za podružnico družbe sv. Cir. in Met. v Barkovljah. — Za podružnico sv. CM. na Greti ! nabralo se je v pušici št. 40 v gostilni konsumnega društva v Rojanu 25 kron j 70 stot. Giovanni, Kralj Domine podaril je 1 K v korist podružnice sv. Cir. in Met. v Ro janu.- Srčna hvala. Za svetoivansko CM. podružnico nabral na osmici pri „Nandetu" gospod Fonda Vrabec st. 3 K. — Iz nabiralnika v „Gosp. društvu' na Frdeniču poslalo se je v Ljubljano 13 s K 43 stot. Uic9 z dvoriščem, hlevom, 6000 klft. zemljišča, MIO® prda se, aH odda v najem. NssIjV pove Ippcratni oddelek Edinosti._1943 |Ćpfl op mala meolovana soba ▼ bližini velike |wUv 2&C Y(»ia-nice pri kaki slovenski družini za 1 dec< mbra. Ponudbe pod „Balka i" na Inserntni oddelek Edinosti 1944 Raznašalca i G »pa 18, Trat. (pol-težakh) za pipa niška Hela iSČe ivrdka F. Stebi. — Ulic*. 1931 čevljarski §tnj 1 rodajalmca o l^k. tudi na roko f>e proda, hiazza de! Ospe« talf» -194fS |Apn CQ pridne čevljarske delavce, ženske in lOl/O OO moške. — Sarcin, Šned nj 331. (1935 ppHf gal"nter'j*e se takoj i I U U Jalj O bolezni proda. Niz-a Dajemnina cer tralna le. a. Via Molin a ve to 70. Žiberna. (1883 Odda se meblovana soba v ulici Burnera Su 22, IV., desno. 1889 Društvene vesti. Pogrebno društvo na Vrdeli bo imelo v nedeljo dne 20. novembra svoj 42-letni redni občni zbor ob 10. uri zjutraj v svojih lastnih prostorih. — V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen ob napovedani uri, vršil se bo uro kasneje z vsakim številom udov. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gg. pevce in pevke na pevsko vajo, ki se vrši danes, četrtek, točno ob 8.30 zvečer. Ker je to zadnja vaja pred nastopom, prosimo, naj nihče ne izostane. Pevcem društva „Kolo". Opozarjam, da je danes točno ob 8. in pol zadnja pevska vaja v prostorih Trg. izobr. društva, via San Francesco 2. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. Pevovodja. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Sinoči se je vršila primejera Massenetove opere ThaTs. Oceno te krasne opere pa smo morali radi pozne ure odložiti na jutrŠnjo številko. — Danes odmor. Nar. del. organizacija. Debatni tečaj „NDO". Opozarjamo slovenske delavce, da je danes zvečer, v prostorih „NDO-, drugo predavanje tov. dr. Kisovca. Po predavanju se bo vršila debata. Začetek točno ob 8. Narodni delavci, obiskujte ta koristna predavanja! Vesti tz Goriška x „Pedagog" Peerz". Vest, ki jo je priobčila „Edinost", da utegne priti sloviti j nemški profesor Peerz na tukajšnje žensko' učiteljišče, je zelo razburila Goričane, posebno one stariše, ki pošiljajo svoje hčerke v ta zavod. Prvič tičejo na goriško slo ven. učiteljišče slovenski profesorji, drugič pa ljudje, ki nimajo take.minolosti za seboj kakor Peerz. V Gorici se je že več časa govorilo o tem, da bi Peerz menjal službo z nekim profesorjem tuk. ženskega učiteljišča. Bodi temu kakor, hoče, Peerz ne s m e v G o r i c o ! 1 Če bi pa le prišel, pa naše hčerke ne bodo hodile k njegovemu „pouku". x Imenovanje dr. Jos. Tominšeka ravnateljem državnega gimnazija v Gorici je napravilo tu najboljši utis. Zadnji čas je, da se je na pristojnem mestu enkrat upoštevalo, da je večina dijakov goriškega gimnazija slovenske narodnosti in da tiče Slovenec na mesto ravnatelja. x Zmrznil. 15-letni deček Fran Vodo-pivec iz Kamenj pod Čavnom je šel na Čaven po drva. Med potjo ga je vjel dež in vihar. Ko se je vračal je padel in obležal. Našli so ga zmrznjenega. x V Tržiču je ustanovljeno novo okr. glavarstvo, ki začne poslovati z novim letom 1911. x Rusjan, znani slovenski zrakoplovec iz Gorice, ki je imel s svojimi letalnimi poskusi v Gorici večno smolo, dela zdaj poskuse v Zagrebu. V torek je došla iz Zagreba v Gorico brzojavka, iz katere je posneti, da je Rusjan pri prvem letalnem poskusu prav dobro vspel in da se je vzdržal dolgo časa v zraku. Ta vspeh se na sploh pripisuje močnejšemu motorju, ki si ga je nabavil Rusjan s pomočjo g. Mer-čepa. Rusjan nameruje ponavljati svoje poskuse v raznih mestih na jugu. — Našemu goriškemu rojaku želimo obilo sreče. Zadnje brzojavne vesli. Zem'jisče MaTr Tc lstoj umrl ? PETROGRAD 17. (ob 1.45 popoln). Iz Moskve por čajo, da je Tolstoj umrl. Iz Astapova ni nikakh vesti. Loterijske številke, izžrebane dne 16. novembra: Brno 5 25 64 85 74 lnomost 14 41 40 52 72 Kupujte .Toistovrško slatino"! OSKRBNISTVA Posreduje pri nakupu in prodaji in zamenjavi realitet v mestu, na deželi, gospodarskih in gozdarskih, in - - pri posojilih na hipoteke. :: :: lih parcelah in po nizki ceri. (Denar za zidanje se tudi vdobi. Več se izve pri upravi „Edinosti"._1842 dobroidoča velika restavracija O Idi d v bližmi kolodvora južne železnice v Trstu, se proda z vso opravo. V hiši, kjer je restavracija se morda dobi tudi v najem prvo nadstropje 'a hotel. Restavracija je razdeljena v dva dela : salon in predvorana, kjer se dobi vino >n jedi po nižjih cenah. Dvorana je pripravna za korcert. Pred restavracijo je veliki prostor za mize. Informacije daje upravitelj Inseratnega oddelka „Edinosti" pod Štev. 2117. 2i 17 Računski bureau Nicoli Coasslni, Trst via Cecilia štev. 14. Zdravje in Krepkost j se pridobi z uporabo Francoskega žganja 99 DIANA" ožini oslabljene mišice, omiadi kožo, ... ohladi g?avof disinficira usta ... CENE: 1 mala steklenica Kron - so I srednja * stekl. Kron i go I velika' steklen. Kron 2 40 Zamašek vsake : steklenice nosi vžgano to le znamko. Prodaja se v vseh trgovinah na drobno. Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na Štiridesetleten mož ^"frJS« liceju, dipl<>mirt>B kemik in lekarnar, m rodilničar, bivši vladni uradnic, časnikar in pisatelj, zmožen vsakovrstnih poslov, pozna brvaičino, ittlijaničmo, nemščino, turščino in alban Ćino, najbolja spričevala iS. e namežče j* tukai ali zunaj. Obrniti »e ua In-n- ratni od lelek Edinosti. 2W 9e vdobi Pris ni, dober brinjavec pn Lovru Šibeniku v ši£ki pri Ljubljani. 1681 Francesco tiasparini ODLIKOVANA DELAVN CA za umctn. pohištva in okrašenje Trst, ulica G'useppe Gatteri 34 aSBBBBSSBESI IS55E55SE35I Krojrtnlca za clulliste !n uolake Franjo Polanec v Trstu, via S. GJact mo (Corso) 6 IL n. Priporcča >-e h avnem občinstvu in voj-.l vu za v