z dne 2. marca 1821 stoji o prosilcih za Prešernovo rodbinsko ustanovo do- besedno tole: »Auch scheint es die Billigkeit zu fordern, daß man diesen armen Studenten (t. j . Blažu Urevcu, Francetu Prešernu in Jožetu Prešernu), die auf diese Unterstützung schon hart warten, ihre Stipendien . . . flüßig m a c h e . . ,«2 Ker so sočasne izjave in podatki šolskih predstavnikov guberniju gotovo zanesljivi, moramo poznejše podatke o Prešernovem blagostanju v šolskem obdobju let 1819 do 1821 jemati s precejšno rezervo, zlasti še zato, ker so iz druge roke in iz veliko poznejše dobe, kakor so šolski podatki. O Prešernovem blagostanju j e zvedel Janez Trdina2 0 šele leta 1857; sestra Lenka pa kakega izobilja niti ne omenja. Vse torej kaže, da Prešeren v teh letih ni živel v izobilju, pač pa si j e moral ob pičli podpori stricev služiti denar s kondici- jami in inštrukcijami ter j e videl v Prešernovi ustanovi ali v štipendiji šol- ninskega fonda izhod iz neprijetnega gmotnega položaja. Teh brig ga j e odrešila šele Prešernova rodbinska ustanova, podeljena mu z odlokom guber- nija z dne 2, marca 1821.21 Iz tega vidika bo razumljiva marsikatera črta Prešernovega značaja in tudi nekoliko pesimistični ton njegovih zgodnjih pesmi. Opombe: Dokumenti o Prešernovi prošnji za štipendijo šolninskega fonda niso bili doslej znani. Edini, ki j e vedel zanje, j e bil pokojni prešernoslovec dr. Avgust Zigon, ki j e nekaj listin izločil iz guberni jskega arhiva in j ih združil neurejene v nov konvolut brez posebne oznake. Toda tudi dr. Zigon še ni vedel za pravo vzročno zvezo, ker ni imel v rokah vseh podatkov. Te sem postopoma odkrival v zvezi z dokumenti za Prešernovo rodbinsko usta- novo, in sicer v arhivu bivšega l icejskega rektorata (danes v Osrednjem državnem arhivu Slovenije). Citirani Zigonov konvolut sem začasno označil z A, l icejske akte pa z LA. — Originali Prešernove prošnje se niso ohranili, ker je dobil Prešeren vse dokumente nazaj. Manjka jo tudi točni prepisi. — 1 Mal: Zgodovina slovenskega naroda It., 422. — 2 D .Ludvik : Prešeren in Pre- šernova ustanova (rokopis). 3 LA št. 272 z 27. I. 1S20 in št. 1285 z 4. II. 1820. — 4 LA No. 5423/1816 z 31. V. 1816. — n Mal 1. с. str. 592. — 0 Mal 1. с. str. 588/592. - 7 LA št. 14757/3456 z 11. XII. 1818 in št. 12411 z 1. X. 1819. — 8 LA št. 13676/1819 z 22. XI. 1819. Ta štipendija j e bila že starejšega datuma. — 9 St. 7002 in 15402 z 26. XI. 1819 (citirano po A št. 144 et 155 z 26. XII. 1819). — 10 LA št. 12411 z 1. X. 1819. — 11 LA št. 15600/1819 z 22. XI. 1819. — 12 A št. 1500/4035 z 26. XI. 1819. — 13 A št. 17099/1819 z 24. XII. 1819. Počakala j e na zahtevo gubernija. — 14 A št. 144 et 155 z 26. XII. 1819. Napako v podatku 10 j e Ravnikar v svojem predlogu popravil. — 15 A št. 17099 et 17512 z 7.1. 1820. — 16 Kidrič: Prešeren II., str. 34, 37. — 17 Kidrič I.e. 33. — 18 Tudi dr. Kidrič nava ja (Prešeren II., 33), da so strici preskrbovali Franceta le s potrebnim »drobižem«. — 10 LA akti za leto 1820 ad Nr. 18. — 20 Janez Trdina: Dve ljubici (LZ 1905, str. 12). - - 21 Gle j opombo 2. Popravi: Kidrič: Prešeren IT., str. 34. Dušan Ludvik CANKARJEVO »OČIŠČENJE IN POMLAJENJE« V FRANCOŠCINI Znano predavanje »Očiščenje in pomlajenje«, ki ga j e imel Ivan Cankar v Trstu 20. aprila 1918, j e bilo komaj dva meseca potem, ko j e bilo objavl jeno v l jubl janskem »Napreju« (27.-29. aprila 1918), prevedeno v francoščino. Še v času vojne namreč j e ob pospešeni propagandi za ustanovitev Jugoslavi je in v borbi za njeno bodočo notranjo ureditev, ki na j bi slonela na demo- kratičnih načelih, prinesla to predavanje ju l i j ska številka II. letnika švicar- ske revi je »Yougoslavie« (1918, 218—19), ki j e izhajala od 31. ju l i ja 1917 v Ženevi. Bilo j e sicer močno skrajšano, toda tako, da j e podalo vodilne misli Cankar jevih izvajanj . Prevod j e bil natisnjen v sklopu nepodpisanega članka »Réorganisation des partis politiques slovènes«, v katerem j e pisec poročal o pomladitvi in preosnovi vseh slovenskih političnih strank v letih 1917—18 in tudi socialno-demokratske. Uvodoma je člankar poudaril velik politični pomen nastopa socialističnih »mladinov«, ki so si v reviji »Demokracij i« ustvarili glasilo in združili pod svojim okril jem mlade intelektualce in naj- važnejše slovenske pisatel je in pesnike, med katerimi j e tudi Ivan Cankar. Ob tej priliki člankar identificira stališče revi je »Yougoslavie« s stališčem : Demokracije«. V naslednji, avgustovi številki j e urednik na uvodnem mestu revi je (str. 225—32) ponatisnil »Našo poslanico« iz t. številke mladinske socia- listične revi je »Demokracije« (1918, 1—4) in pod črto dodal opombo, v kateri ponovno poudarja , da se okoli te revi je zbirajo vsi pomembnejši slovenski intelektualci, med njimi kot najznamenitejša Oton Župančič in Ivan Cankar. Od kod in na kakšen način j e na pozno pomlad 1918 prišlo to Cankar jevo predavanje čez mejo v Švico? i s ta ju l i j ska številka, ki j e prinesla prevod njegovega predavanja, j e na prvem mestu priobčila (str. 183—88) prevod članka »Po novi poti«, ki ga j e napisal za l jubl jansko »Demokracijo« dr. Josip Ferfol ja , odvetnik iz Trsta. Ta mož, ki ga »Yougoslavie« imenuje (str. 185) »voditelja (leader) jugoslovanskih revizionističnih socialistov«, j e kot pred- sednik tržaškega »Ljudskega odra« aranžiral Cankar jevo predavanje in imel v rokah rokopis tega predavanja , ga dal pretipkati in poslati v objavo ljub- l janskemu »Napreju«. Domnevam, da j e dr. Ferfol ja poleg revi je »Demo- kracije« po nekem neznanem, ilegalnem kanalu iz Trsta poslal v Ženevo tudi kopijo Cankar jevega predavanja kot najbistrejši izraz ideološkega gledanja socialističnih »mladinov«. To svojo domnevo opiram na dejstvo, da so v reviji »Yougoslavie« prevedena mesta, ki j ih ni v objavi Cankar jevega predavanja v »Napreju«, so pa v rokopisu in se j e torej mogel prevod izvršiti samo po točnem prepisu predavanja , ki so ga napravili v pisarni dr ja . Fer fo l je v Trstu. Vse to se j e gotovo zgodilo s privoljenjem in vednostjo Ivana Cankar ja . Mesta, ki so prevedena iz predavanja , so naslednja (citirano po CZS XIX): str. 24, 5.—13. vrsta; str. 28, 24.-26., 31.—33. vrsta; str. 29, 6.—10. (po smislu), 13.—19. vrsta; str. 30, 30.-31. vrsta; str. 31, 1—13., 16—18., 21—23. vrsta. Na dveh mestih j e sicer naznačeno, da j e predavanje pretrgano, vsi ostali stavki pa so med seboj spiretno povezani, tako da v prevodu ni opaziti, da bi bili to le posamezni odlomki, iztrgani iz celote. To bi bil torej prvi, doslej znani prevod Cankarjevih del v francoščino. France Dobronoljc S L O V E N S K A P O B O T N I C A I Z 1743 V Mestnem arhivu l jubl janskem hranijo med prilogami k »Ausgab- Buech« za leto 1743, list 63 (št. 211 v oddelku o plačanih obrestih) rokopisno slovensko pobotnico. Našel jo j e tov. prof. Jožko Prezel j in mi jo ljubeznivo prepustil v objavo; lepo se mu zahval ju jem za to kakor za fotografski posne- tek, ki j e danes na razpolago v rokopisnemu oddelku Narodne in univerzi- tetne knjižnice (inv. št. 58/49). Pobotnica na listu pisarniškega formata s pečatom levo od podpisa ima v veliki in jasni pisavi naslednje besedilo: Ouitengu Sa steri prauim 4: Guldinari j Nemškega stiuila, Is katerimi meni sdolei podpifani od 20. 9bra 1742. Inu fupet do tega dneua 1743. Leita od Teh per Lublanskim mestu Leshiozhih 100. Guldinari j Nemških po 4. od stu od enga leita pritekaiozhega Interesa na danashni dan Is mestne Camraske Skrine. ali Ca fe gotou j e Plazhen. Letu Skaslie moie podpifanie, inu lastni Pezhat. Danu u Lublani ta 21. 9bra 1743. Anna Maria Pollanka. Ker so vse druge ohranjene pobotnice, priložene h knj igam izdatkov, iz tisto dobe, nemške, ker j e iz prve polovice 18. stoletja ohranjenih malo slo- venskih rokopisov in so, kar j ih je, po večini nabožne vsebino (prim. Kidrič, CJKZ III, 73), j e zgornji slovenski akt iz poslovnega živl jenja toliko zani- mivejši. M.Rupel 21* 323