Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 17. iuniia f 939
Slov. 24. l,eto II.
Cena VSO din
§
Uradnlitve in uprava: Maribor, Kopalilka ul. i ■ Tal.2E-S7 . Izhaja vlako tobotc Velja letno I« din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, n inozemstvo letno SO din Rokopisi te ne vračajo - Polt. tak. rai. 11.717 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku
človeku ukaz je: ljubiti!
ne: klati!
Zdaj svet pa gori kakor v zarji krvi:
Kdo kriv je, da človek človeka mori?
Igo Gruden
Na ogled brezplačno!
Obdržite!
Zdaj pošiljamo na ogled nadaljnjim novim naslovnikom po pet zaporedni h številk (štev. 23/10. VI.—27. 8. VII. 1939), št. 26. od 1. julija s položnico. Teh stevilk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« Hai gre iz rok v roke med prijatelje! Cenj. zaupnike prosimo za sodelovanje!
Uprava »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica 6.
Domovina in edinstvo
Nekaj o mednarodnem pravu
Zgodovina mesebojnega sožitja med narodi nam razkriva najrazličnejše oblike Mednarodnih odnošajev. Morda najzani-mivejši in najbolj zapleteni so ti oanošaji Pri Rimljanih, ki so v svojem mednarodnem pravu poznali celo lestvico narodov od »sovražnikov«, ki so se kmalu izpre-menili v »podložnike«, pa do »prijateljev« in »zaveznikov«. Razlike med vsemi temi nazivi so bile znatne, deloma v ohranitvi nekih oblik samostojnosti, deloma v dav-ščmah. Toda vse te »prijatelje« in »podanike« je družila prav za prav skupna Usoda, to je izguba samostojnosti in suž-n°.st, ki je imela pač razna imena, kajti Pfi enih kakor drugih -je ostala odločilna te volja zmagovitih Rimljanov, čeprav je °>la enkrat izrečena skromno kot želja, dfUgič pa strogo kot ukaz. Neizpolnjevanje enega kakor drugega bi izzvalo stra-n°tno maščevanje.
. Od tedaj je minilo že skoro dvatisoč 'st in vendar so se razmere v mednarodni Politiki le deloma izpremenile. Pojmi so dobili včasih (ne vedno!) druga imena, ? stvar je ostala v svojem bistvu ista £akor je bila pred dva tisoč leti: Ker bi D°j proti vsemu svetu na enkrat pomenil ?a vsako državo danes, ko se človeštvo čuti kot celota, bolj kakor pred dva tisoč teti preveliko preizkušnjo moči, si je bilo Tl‘eba za tisti čas, ko si je hotel stari Rim Podvreči kako sosedo, zagotoviti vsaj n?vtralnost, če že ne aktivno pomoč dru-jfn sosed, ki so mogle priti nekoliko Pozneje na vrsto ...
Joda v eni točki so bili stari Rimljani v?.ndar odkritosrečnejši od svojih današnjih posnemovalcev. K^dar so si oni pričevali kakšen kos zemlje, ni bilo nobenega dvoma, kedaj se — kakor bi človek
0anes zapisa! »začno sovražnosti«.
Danes se je pri pogajanjih za angleško-^ko zvezo izkazalo, da to že dolgo ni ec tako enostavno in jasno. Ko so se sospodje diplomatje začeli pogajati, je Padla beseda »v primeru napada«. Pa se te nekdo spomnil in vprašal: »Kedaj se za prav začne napad?« Na videz je govor na to vprašanje kaj enostaven: t redaj, ko se prično streljati«. Toda da-es se za to streljanje ne potrebuje vec ninogo časa, posebno, če je napadena ”rzava izdajala svoj denar tudi za druge ' tvar}, recimo za kruh in maslo, in ne *S°1J za kanone. V .takih primerih je za-, tek streljanja že zadnie dejanje, tako rekoč že epilog k tragediji. In prav zgodo-I11!3 zadniega leta je pokazala, da ta ®PlloR niti ni nujno potreben. In če gre Pomoč takim državam, je treba ze 'tiogo nreje pričeti. Sai je napadalnost ake države silno raztezliiv pojm. Začne J J1- pr. že s propagando, ki skuša po ^°znosti podoreti vse sredobežne sile na-:°clnih manišin, med ostalimi pa izpod-°Pati u pri e d državne oblasti in prikazati . Priključitvi na večio državo edino resi-,'z pekla kar naravnost v raj. Jern,u edi Gospodarska nrikliučitev na vecio in ^pcneišo državo. Tei gospodarski pn-, ‘U'?itvj sledi cosnoclarska oodreditejv in I <0nČno rrnsnot^rsko izkoriščanje državi-Ce‘ ki večjo državo gospodarsko izpopol-
Vladimirja Levstika roman »Gadje gnezdo« je danes skoraj pozabljen. Red-kokdo ga ima na častnem mestu v knjižnici — kar je končno razumljivo, saj je izredno verna slika med in povojnih razpoloženj in nazorov, ki so se v rhnogo-čem spremenili. In vendar! Na nekem mestu pravi stara posestnica Kastelka v navalu slovenskega patriotizma: »Rajši, da vzame naš hudič, ko njihov bog!« Ta na videz bogokletna fraza je le izraz spo znanja, da so narodno čutenje, jezik in svoboda svojskega izražanja take vrednote, da spričo njih človek tudi žrtvuje, zavest, da drugi z njim dobro postopa; da so v življenju narodov slučaji, ko si damo rajši od lastnega človeka delati krivico, kakor pa sprejemati (le navidezno) pravico iz roke tujca, ali človeka, ki je v tujčevi službi. Besede Levstikove Kastelke so tudi še danes aktualne za vse Jugoslovane, katerih ogromna večina prav tako čuti. Prav v novejšem času so mnogi poskušali izrabljati to, kar površni ljudje imenujejo »domačo neslogo« ali »slovansko neslogo« v svoje nečedne na-
mene. Toda ti ljudje naj si le dobro zapomnijo, da bomo lastno hišo v vsakem slučaju uredili sami in domače razlike v mišljenju in kar je mnogo važnejše, v kulturnem in gospodarskem udejstvovanju ugladili sami in brez pomoči tujcev, ki izpovedujejo protičlovečanske nazore, take, ki so našemu ljudstvu globoko tuji, kakor so v bistvu tuji — vsakemu narodu na' svetu.
Kajti kljub vsem nevšečnostim je Jugoslavija v teh dvajsetih letih napredovala do skupne zavesti, ki jo čuti posebno mladina, tista, ki je zrasla na lastnih tleh in v svobodni državi.
Menda je najbolj podel način zavoje-vanja tisti, ki sugerira državljanu občutke manjvrednosti. V starih avstrijskih šolah so otrokom sistematično vcepljali, da je vse, kar je zraslo doma manj vredno, zato ni čuda, da je bilo večkrat tako, kakor poje Prešeren: »Le tujce so častile Kranjcev množce«. V novi domovini Jugoslaviji se je mladina vendar spoznala z našimi južnimi brati in to mnogo boljše, kakor včasih večina najbolj gorečih ro-
doljubov, ki jim je bila vsled razmer še lastna kultura problem. In kljub temu, da se pri nas ni vršila notranja kulturna propaganda niti sistematično niti smotrno, je vendar napredovala in nekateri južni avtorji, kakor Krleža, so se dovolj krepko vsidrali tudi v Sloveniji. Mi danes vemo, da vodi pot do skupne zavesti le preko intenzivnega občutja domačije. Presenetljivo močna narodna zavest naše slovenske mladine nas more le zelo veseliti, prav tako pa že krepka zavest za vso državo.
O nečem si moramo biti klub temu. na jasnem: Vse navdušenje naše mladine je šele pogoj za dokončno ureditev vseh naših vprašanj. Zares mirni bomo Idhko šele takrat, ko bo domovina res vsakomur za dobro delo odmerila dober delež, ne skromen delež, ki ga meri skop gospodar, temveč obilen in bogat, kakršnega meri mati otroku, šele takrat bomo mirni, ko bo za vsakogar dovolj kruha in kulture, dovolj vsega, kar človek potrebuje za življenje.
Prosveta na naši vasi
Da trpi naša vas vsestransko, vemo že dolgo in ni treba tega še posebej dokazovati. Dejstvo je namreč, da je bila zapostavljena ves čas samostojnega narodnega življenja tako v gospodarskem, kakor tudi v kulturnem pogledu, zlasti v nekaterih predelih Slovenije. Kmetije in vinogradi so padali v posest domačih in tujih veleposestnikov, kar je vrglo našega malega kmeta v odvisnost in onemogočilo zlasti njegovo narodno življenje. Na drugi strani ga je stiskal davčni vijak in tako je povsem razumljivo, da se je moral posvetiti le borbi za borni življenski minimum, če je še hotel obstati in da ni našel časa, da bi zadostil svojim prosvetnim potrebam. To stanje so občutno poslabšale tudi šolske prosvetne razmere; čestokrat je primanjkovalo in še primanjkuje na vaških šolah učiteljev in tudi število šol samih je nezadostno. Tudi večno premeščanje učiteljstva ni moglo prinesti napredku pravih koristi. In, če povežemo še dvoje: tudi delo prosvetnih činiteljev ni bilo dovolj uspešno, da bi paralizirali vsaj kolikor mogoče kvaren vpliv neugodnih gospodarskih razmer na narodno življenje in še posebej, da bi zatrli propagando različnih tujih elementov, ki so poskušali in še poskušajo prikazati naše notranje razmere za nevzdržne, računajoč na lahkovernost in zagre-nelost našega obmejnega ljudstva. Nikakor ne smemo misliti, da so ti prosvetni činitelji našega podeželja, marveč bi morali biti v enaki meri tudi duhovniki, in tudi zdravnikov, odvetnikov in ostalih intelektualcev, ki izvršujejo kakršnokoli vlogo na naši vasi, bi ne smelo biti sram, posegati v kmečko prosvetno življenje in ga dvigati. Reči pa moramo, da spričo neenotnosti, ki vlada med prosvetnimi činitelji slovenskega podeželja, ni prišlo do združenega prosvetnega dela, ki bi zasledovalo široke in potrebne narodne smotre. Učitelje in duhovnike globoko loči svetovni nazor, ki je po krivici strahotna ovira vzgojnemu delu med ljudstvom; vsak dela na svojo roko in povsem jasno
je, da more biti uspeh v najboljšem slučaju le polovičarski. Intelektualci z akademsko naobrazbo pa se vsaj v večini obdajajo z nekim akademskim sijajem, ki bi nikoli ne bil ovira, če bi se njegovi nosilci v polni meri zavedali dolžnosti, ki bi jih morali v narodnem življenju prevzemati zlasti akademski poklici. Ta trojnost učiteljev, duhovnkov in akademskih izobražencev se je oblikovala torej tudi v trojno pojmovanje in način dela med narodom; nastala so nasprotja, zavoljo katerih je vsako izobraževalno prizadevanje razbito in ne vodi k enotnemu končnemu uspehu. Ostalim kvarnim vplivom na vasi se torej pridružujejo še ti, ki bi bili v normalnih razmerah in temeljitem poznanju ter zavedanju dolžnosti sicer nemogoči.
Spričo tako razkosanega, neenotnega dela med vaškim prebivalstvom in pa spričo mnogih škodljivih vplivov gospodarskega, političnega in prosvetnega značaja se torej prav nič ne smemo čuditi, da je postala mnogim našim kmetom in viničarjem narodnostna pripadnost zgolj gospodarska zadeva, ne pa posledica njihove kultiviranosti. Spomnimo se le žalostnega koroškega plebiscita in tudi malodušja, ki je oboledovalo nekatere dele slovenske zemlje v zadnjih tednih. Kje je vsemu temu izvor vemo. Vedeti pa moramo tudi, kako nedogledne posledice bi to utegnilo roditi v bodočnosti našga narodnega razvoja. Zato je treba na delo in popraviti, kolikor se popraviti da. Ljudstvu treba vrniti zaupanje in mu vzbuditi ljubezen do domovine; prikazati mu moramo pomen države zanj in njegov pomen za državo, da bo začutil, da nima le dolžnosti davčnih plačil, ampak še višje dolžnosti do domovine in do države. Njegovo izobrazbo je treba dvigniti toliko, _ da bo znal resnično presoditi nov položaj in ga seznaniti z resničnim svetovnim položajem iz domače perspektive.
V	ta namen pa se odpirajo našim prosvetnim činiteljem na vasi nove naloge: predvsem ta, da se združijo brez ozira
njuje, ker ima recimo drugačno gospodarsko ureditev. Za tem gospodarskim pritiskom pride politični pritisk. Najprej notranje politični preko manjšin, ki pričenjajo zahtevati vedno več, potem pa tudi zunanje politični pritisk. Ostalo opravi diplomacija in če ta odpove, kanoni in bomniki.
Po vsem tem se ni čuditi, da se diplomatje tedne in tedne prepirajo o vseh teh gotovo prav zapletenih vprašanjih, kajti vse pogodbe morajo sloneti na silno toč-
nih in jasnih postavkah, posebno v času in med državami, ki jih ne veže preveliko zaupanje.
Nam, ki smo daleč od politike in ki vse to presojamo bolj čustveno kakor razumsko, so vse te oblike mednarodnega oziroma meddržavnega sožitja tuje, kajti mi še vedno nismo tako napredni, da bi nam bilo samo po sebi razumljivo, da politika nima ničesar opraviti z zakoni etike in morale, to je z vprašanjem, kaj je pošteno in kaj je prav,	Jad.
na svetovno-nazorske razlike v borbi za narodno povzdigo in da zasejejo med narod seme zaupanja, vere in ljubezni do tega, kar nam -je najdražje. Nikdo, kdor javno deluje na vasi, ne sme biti izločen od takšnega dela, ki naj pomeni v zvezi z gospodarskim razvojem dvig vaškega kulturnega življenja in s tem obrambni zid za .ohranitev narodne samobitnosti in proti tujim preračunanim ter škodljivim vplivom.	d.
Kastovstvo, enakost, bratstvo
Kastovstvo, t. j. z drugimi besedami, tista stroga ločitev ljudi po stanovih, ki jih je treba od spodaj navzgor natančno častiti in, drgeč se nenapisane etikete, prebito paziti na primerno oddaljenost drug od drugega, da ne bi nastalo preveliko prijateljstvo ter bi zbog tega trpelo dostojanstvo, uradni ugled in čast. čim višja je družba, tem bolj je v ljudi usidrano kastovstvo, ne glede na to, da so se tudi v akademske poklice in poklice z maturo pririnili ljudje od spodaj, iz kmetskega, delavskega, obrtniškega, uradniškega stanu. A vzgoja — dasi živimo v socialno tipičnih časih, ko se ljudje mešajo in prerivajo v borbi za boljši položaj vsevprek v življenju — naredi iz našega mladega človeka dostikrat svojevrstno bitje, ki si domišlja neki vzvišen položaj, dokler ni spoznanje, da je življenje vendarle nekaj drugega, silnejše od domišljavosti. Kljub temu je domišljavost še vedno ogromna!
Toda čeprav je med sodobno razgledano mladino navedena naravna navlaka skoraj popolnoma izginila, je vendar med Slovenci še mnogo izrazitega kastovstva. čim manjši je krog, tem bolj je vidno. Le poglejmo okoli sebe in opazujemo tu in tam našo malomeščansko družbico. Od spodaj navzgor tipično lakajstvo. plazenje po trebuhu. Ali ni to žalostno? Mar smo zares tako malo kulturni in je tako mala naša samozavest, da se še nismo odvadili plaziti se po trebuhih? Zares, ali ni to sramota? V časih, ki jih povdarjamo kot demokratične, bi se morali vsi čutiti popolnoma ravnopravne. Tako pa se zgodi, da se celo v društvih, kjer je bratstvo predpisano, na račun bratstva greši ter povdarja socialna razlika. Treba je, da prekvasimo duše z drugačno miselnostjo, v bistvu pa vsepovsod poglobimo vzgojo k demokratičnosti.
Posebno poglavje je še razmerje uradov do preprostega ljudstva. Uradnik, odnosno javni nameščenec sploh, mora biti napram preprostemu človeku iz naroda kakbr starejši brat napram mlajšemu bratu: dober, prizanesljiv, poučljiv. K s 1. ■'»; n: jii ii muk' Uh iiij'iV\',Y \im ,ul! u iiiHliftuIUi »rlUVil
Vozel ob Baltskem morju
Pogajanja med Veliko Britanijo in Rusijo se vlečejo že tedne in tedne in še vedno ni prišlo do dokončnega sporazuma. Mali narodi gledajo že z nestrpnostjo in s strahom, drugi pa si že majejo roke, da iz te moke ne bo kruha.
Ves tisk, bodisi tisk demokratskih držav, bodisi ruski tisk stalno zatrjuje, da je zveza med demokracijami in Rusijo nujna potreba enih kakor drugih in vendar pogajanja tako počasi napredujejo. Kje je temu vzrok?
Severno od Rusije in Poljske ležijo ob Baltskem morju tri drobne državice: Litva (brez Klajpede 52.822 km2 in 2 mil.
378.000 preb.), Letonska (65.791 km2 in
1.965.000 preb.) ter Estonska (47.549 km2 in 1,131.000 preb.) Vse tri državice skupaj so torej za spoznanje večje, kakršna je bila češkoslovaška, a imajo mnogo manj kakor polovico toliko prebivalcev.
V	primeru resnega napada bi se torej same nikakor ne mogle braniti. In vendar imata Poljska, posebno pa Rusija nujni
interes, da ostanejo vse tri državice samostojne. če bi na primer Litavsko zasedla kaka Poljski sovražna sila, bi se morala Poljska braniti proti trem stranem, kajti z Rusijo in Romunijo jo veže komaj ena četrtina dolžine vseh njenih mej.
Pa tudi Rusija bi mogla s kako zasedbo vseh treh baltskih držav priti v prav neprijeten položaj. Nekdaj so bije vse te tri države pod rusko nadoblastjo in tedaj je imela Rusija lep kos baltske obale. Danes ie ruski izhod na morje silno ozek in kdor bi imel baltske države pod svojim protektoratom, bi mogel resno ogrožati Leningrad ter morda celo zapreti ruskemu bro-dovju pot iz finskega zaliva. Tu je tudi vzrok, zakaj se Rusija brani utrjevanju Alandskih otokov. Poleg vsega tega je treba še upoštevati, da se da iz Memela /Klajpede) v najkrajšem _ času zasesti le-tonsico strateško luko Lieoajo, odkoder tudi v Rigo in potem na Estonsko ni več daleč. Ruske zahteve po jamstvu za meje baltskih držav torej niso prazne muhe.
ampak rusko življenjsko vprašanje.
Velika Britanija pa ima pri tem še vedno pomislike. Deloma zato, ker še vedno upa na cenen sporazum z osjo, deloma pa, ker bi bila z jamstvom potegnjena v vojno že tedaj, ko bi se to zdelo Sovjetski Rusiji primerno.	^	.
Stališče teh državic samih je še dokaj razumljivo. Predvsem je treba vedeb, da so bile dolga leta pod rusko oblastjo m Rusom niso nič kaj naklonjene, vsaj njo rovi oficielni državniki ne. (Tako mora tud' tu delati današnja Rusija pokoro za_ nasilnosti stare carske Rusije). Ker se je njin osvoboditev izvedla v borbi proti sovjetom in ob pomoči nemških generalov, t'» vežejo še danes precej tesne vezi na Nemčijo. In tako je mogoče, da se tri držav® branijo jamstva, ki jim ga hočejo nuditi
velesile sveta.
Kljub vsemu temu se bo. kakor je videti. našel način, da se bo tudi ta vozel presekal.	iad
7 dni
domačih vesti
0 Nj. Vel. kralj Peter II. je naredil maturo, kar se je na dvoru dostojno proslavilo.
1/r V prvi letnik učiteljišča v Mariboru
bo. letos sprejetih 80 dijakov in 40 dijakinj. Prošnje za sprejem je predložiti ravnateljstvu do konca julija.
Tujskoprometna zveza v Mariboru ima v četrtek, dne 22. t. m. popoldne svoj letni občni zbor v hotelu »Orel«. Podano bo obširno poročilo o uspehu lanske tujske sezone in o smernicah za letošnjo sezono.
Družba sv. Cirila in Metoda ima
svojo glavno skupščino letos v Ljutomeru, in sicer dne 2. julija.
$ Radi dr. Stojadinovičeve interpelacije o pogajanjih med Cvetkovičem in Mačkom, ki dokazuje, da je Stojadinovič in njegovi najožji prijatelji proti sporazumu, se sedaj tudi »Slovenec« že obrača proti njemu.'J' 'u l I". ‘JH'V’	JffŠhrJi *'
l! DUiiMji. tl ■ . !• ' !\ ’ i:'Vl" -i Hip, Vi iifJiitVb ,
^ Dostava pošte na Pohorje. Poštno ministrstvo je odredilo, da se ima v času sezone, to je od 15. junija do 15. septembra redno dostavljati pošto tujskopro-metnim postojankam na Pohorju. Poštni urad vHočah bo vsak dan razen nedelje dostavljal pošto Pohorskemu domu, Mariborski koči, Poštarskemu domu in sosednjim poletnim kolonijam, poštni urad
v	Rušah pa vsak drugi dan Ruški koči in penzionu Lobnici.
^Železnico Karlovac-Bihač bodo v kratkem začeli graditi. Krediti so že zagotovljeni iz štirimilijardnega posojila in napravljeni so tudi že vsi podrobni načrti. Te dni je bil komisijski ogled terena. Železnica bo velikega gospodarskega, tujskoprometnega in tudi vojaškega pomena za vso državo. Gradili jo bodo tri leta, ker bo imela mnogo predorov, škarp in mostov.
^Elektrifikacijo Gorskega Kotora bodo v kratkem vzeli v roke. Začeli so že s trasiranjem prve polovice daljnovoda od 'Zagreba do Vrbovškega, kasneje pride podaljšek do Sušaka n vrsto. Na omrežje bodo priključene vse občine daleč naokrog. Tudi elektrarno bodo v kratkem začeli graditi. V načrtu je tudi elektrifikacija železnice s Sušaka do Srpskih Mo-ravic, za katero se zlasti zanimajo nekatere italijanske tvrdke.
$ Več cestnih nesreč se je pripetilo zadnje dni v Mariboru in okolici. Policijsko predstoništvo poziva prebivalstvo, da se strogo drži predpisov cestno-poli-cijskega reda, ki ni nikaka šikana, ampak je bil vendar izdan v interesu varnosti in življenja prebivalstva. Zlasti se imajo strogo držati predpisov kolesarji, ker je dokazano, da so s svojo nediscipliniranostjo zakrivili že toliko nezgod in celo smrtnih nesreč. Dobro bi tudi bilo, da bi se temeljni pojmi cestnega reda ipoučevali tudi v šoli, kakor je to že zdavnaj v nekaterih drugih državah.
* Belokranjski festival se priredi v nedeljo, 18. t. m. v Črnomlju. Prikazali se bod razni običaji in šege ondotnega prebivalstva. Na sporedu je tudi razstava Črešenj in gledališka predstava na prostem.
$ Lepo zmago je odnesel na konjskih tekmah v Zagrebu znani mariborski dirkač Franc Filipič. S svojo »Tosco« ter »Jankom« in »Orlovom« je v šestih dirkah odnesel kar pet zmag, znak, da so naši dirkači res prvovrstni, kar priznava tudi inozemstvo. Sicer pa je bil g. Filipič že pred leti zmagovalec v veliki dirki v Avstriji in je takrat postavil rekordni čas s svojim konijčkom naše domače reje.
* Prinos za narodni obrambni fond se začne v smislu finančnega zakona za tekoče leto pobirati s 1. julijem. Vsakdo si lahko sam izračuna, koliko mu bo odšteti od mesečne ali tedenske plače, ako si nabavi skrbno izdelano lestvico tega davka, ki jo je založila Mariborska tiskarna. Pripominjamo, da je izračunavanje prinosa precej komplicirano in da zato lestvica vsakomur prav dobro služi, posebno pa pridobitnim slojem.
* Prva radijska tvomica v Jugoslaviji bo s 1. julijem začela obratovati. Je to tovarna, ki jo je zgradil holandski Philip-sov koncern v Pančevu pri Beogradu. Aparati te svetovne tvrdke bodo veliko cenejši, ker pač ne bo treba plačat? carine in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu. Z novim letom bodo začeli izdelovati tudi žarnice (elektronke) za jadijske prejemnike. Poslej bo naša država tudi na tem področju manj neodvisna od inozemstva.
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE pro-simo. da pošllelo svoie prispevke Haiti as ne le do vsake sreda v tednu.
Tientsin
Tientsin je mesto ob Rumenem morju in ima nekaj čez en milijon prebivalcev. To mesto je v zadnjem tednu kar čez noč zaslovelo. V mestu samem imajo t. zv. mednarodno koncesijo -pod angleškim vodstvom, to je mestni okraj, v katerem prebivajo Nekitajci, ki se jim ni treba podvreči kitajskim ali japonskim zakonom, ker so pod svojo prav za prav povsem samostojno samoupravo. Tu je prišlo med Japonci in Angleži do ostrega spora, ki utegne imeti še dalekosežne posledice. V to mednarodno koncesijo so se baje zatekli nekateri Kitajci, ki so krivi političnih umorov na Japonce. Japonci sedaj zahtevajo brezpogojno izročitev morilcev (ki pa jim še niso ničesar dokazali) in sploh kontrolo nad to in vsemi koncesijami na ozemlju zasedene Kitajske.
Mednarodne koncesije, ki so mnogo starejše od japonskega napada na Kitaj-, sko, so za evropske, pa _tudi ameriške države velike trgovske važnosti in bi zasedba teh koncesij po Japoncih pomenila smrten udarec vsej nejaponski trgovini na Kitajskem.
Angleži se dobro zavedajo, da tu ne gre za »morilce«, ampak za mnogo več, za nadzorstvo nad radioodajno postajo, ki je Japoncem že dolgo trn v peti, ker ni vedno navdušena za japonska »prodiranja«, o katerih pove včasih tudi marsikatero bridko. Nadalje gre Japoncem za nadzorstvo nad telefonom in v glavnem seveda za možnosti neoviranega gospodarskega izkoriščanja.
In Japonska se je odločila, da meriha-rodno koncesijo v Tientsinu s svojimi četami obkoli in blokira. To dejanje je vzbudilo v Angliji seveda ogromno ogorčenje in se je bati. da bo prišlo do resnih komplikacij na Daljnem Vzhodu.
Sueški prekop
L. 1869 je bil dokončan in izročen prometu sueški prekop. Zveza z Indijo in z vzhodom sploh je bila zelo skrajšana, m pa bila razmeroma temu tudi bolj poceni. Predvsem je bilo treba plačati družbi visoke takse in tudi ladje, ki so plule skozi kanal, so morale odgovarjati gotovim zahtevam, kar vse je delalo raznim trgovskim družbam velikanske stroške.
Družba, ki je lastnica tega prekopa, je imela oficielno sledeč naslov: »Com-pagnie Universelle du Canal Maritime de Suez« in je bila ustanovljena 1. 1858 glasom koncesije,. ki jo je dal družbi vice-kralj Egipta, za dobo 99 let. Sedež družbe je bil v Parizu. Po preteku te koncesije pripade prekop egiptovski državi. — Takse za prevoz skozi prekop so tako visoke, da zadostuje samo 30% od tega za vzdrževanje prekopa, a vseh ostalih 70°/o vtaknejo delničarji v žep.
V	zaščito je vzela kanal — Anglija. Razumljivo je, da je to storila Anglija, za katero pomeni prekop življensko vprašanje: njeno zvezo z Indijo. Razen tega ima Anglija v rokah 46% vseh delnic in je razumljivo, da ima pri prekopu in njega upravi skoro odločilno besedo, odnosno odločilno, kajti francoski delničarji doslej še niso prišli v resnejši spor z angleškimi.
Stroški gradnje prekopa so znašali 30 milijonov funtov šterlingov, med tem ko je panamski prekop stal 75 milijonov funtov šterlingov. Kljub temu, da je panamski prekop zahteval manj denarnih žrtev, kljub temu so tarife sueškega prekopa za 40% višje od onih v panamskem prekopu. Z ozirom na dejstvo, da gre
skozi panamski kanal približno isto število ladij v enaki tonaži, se vidi, koliko zaslužijo delničarji sueškega prekopa več od svojih kolegov pri panamskem prekopu.
Po členu 24. pravil te družbe vodi družbo upravni svet, sestoječ se iz 32 članov. Predsednik naj bi bil vedno zastopnik onega naroda, ki je z največ delnicami zastopan v družbi. Danes so v upravnem svetu samo Angleži, Holandci in Francozi. Kakor se vidi, ni družba internacionalna, pač pa v glavnem angleš-ko-francoska. Tudi uradniki so po večini Francozi, kajti znano je, da se Angleži radi ne podajajo niti v kolonije, niti kam drugam iz Anglije.
Družba ima 527 uradnikov in približno 2500 delavcev. Skoro vsi so Francozi. Tudi stroji, dvigala, žerjavi in ostali material je večinoma francoskega izvora. Razumljivo je, da ta družba ne štedi z denarjem pri plačah in penzijah, posebno pri višjem uradništvu ne, ker ji končno ni treba šteditl pri vsakoletnem ogromnem zaslužku, ki ga ima.
Družba ima več milijard rezerve, ki jih je naložila prav dobro v razna velika in sigurna podjetja.
V	zadnjem času je sueški prekop igral veliko vlogo, posebno v času vojne Italije z Abesinijo, ko so morali plačati Italijani za vsakega moža, ki je šel skozi prekop v Abesinijo, 15 zlatih lir. Treba je samo malo računati, pa si je mogoče predstavljati, kake ogromne vsote italijanskega denarja je požrl samo prekop. Z ozirom na to se je postavila Italija na stališče, da ima pravico do gotovega dela delnic pri družbi in da mora dobiti svoje ljudi tudi v upravni svet. Kakor iz-gleda in končno tudi drugače drugega ni bilo za pričakovati. Angleži in Francozi na to niso dali sploh nikakega odgovora in sedaj so te zahteve Italije nekako utihnile in stopile v ozadje. Pa tudi, če se bodo ponovile, je malo verjetno, da bi dala družba le eno delnico v roke Italije, kajti prav točno se zavedajo oni, ki imajo sueški prekop v rokah, kako težak adut imajo v rokah.
□ Trije slovaški avioni so zapustili Slovaško in pribežali na Poljsko.
□ Slovaki v Bačkem Petrovcu so odklonili obisk slovaških študentov, ki so hoteli priti v uniformah Hlinkovih gard v Jugoslavijo.
□ Ruska vlada zahteva, da pride na septemberskem zasedanju Zveze narodov na dnevni red znani Benešev memorandum o usodi češkoslovaške.
□ švedska se je odločila, da Finski ne bo pomagala pri utrjevanju Alandskih otokov proti volji Rusije.
□ Ruski belogardisti so v Tientsinu zasedli palačo sovjetskega poslaništva in izjavili, da je ne nameravajo preje zapustiti, dokler ne pridejo v Rusiji zopet do oblasti. Japonska vojska je s to odločnostjo svojih zaveznikov proti Rusiji izredno zadovoljna.
□ Romunski zunanji minister Gafencu,
ki je bil te dni na uradnem obisku v Turčiji, kjer se je sestal z vodilnimi turškimi politiki in utrdil romunsko-turško prijateljstvo v okviru balkanske zveze, se je na svojem povratku ustavil tudi v Grčiji.
□ Pri Molotovu so imeli izvedenec za vzhodno evropska vprašanja Strang, francoski in angleški poslanik skoro tri ure trajajočo konferenco, ki je potekla v pri-iateljskem razgovoru o položaju.
□ Angleški poslanik V Tokiu je izročil japonski vladi radi blokade v Tientsinu oster protest.
7 dni
posvetu
□ Potopljenih podmornic, ameriškega »Squalusa« in angleške »Thetis«, doslej še niso mogli dvigniti z morskega dna. Trajalo bo nemara še več tednov, preden se bo to posrečilo. Najbolj tragično je, da je angleška podmornica komaj par metrov pod vodo in vendar je še ne morejo spra-viti na dan, da bi vsaj onih 98 mož pokopali.
□ Izdatki za oboroževanje v Evrop*
znašajo mesečno čez 4 milijarde švicarskih frankov alj 40 milijard din. To pomeni, da mora vsak človek z otroki vreo dati mesečno za oboroževanje 100 din. N® družino s 5 člani pride na leto čez 69Uv din. Nemčija je s svojim naglim oboroževanjem prisilila druge države, da so povišale svoje izdelke v te svrhe.
□ Poljaki so se začeli izogibati nemškega blaga. Po vsej Poljski ne prodaj? nihče več nemških časopisov in ninče vec ne pije monakovskega in celo ne češkega plzenskega piva, ki je danes pod nemšk° Kontrolo.
□ Kam gre slovaška vlada? Bivši slovaški minister Sidor je imel do sedaj upravo nad vladnimi časopisi. Ker pa J® zavzel v teh časopisih prijazno stališč« nasproti Poljski, ga je slovaška vlada« kjer imajo glavno besedo pristaši bivs« ljudske stranke, odstavila od tega položaja.
□ Angleški trgovinski minister Hudson
je preteklo soboto govoril v parlamentu-Med drugim je dejal, da se vedno holj množijo pritožbe radi poslabšanja kakovosti nemškega blaga, ki se izvaža. Nenjc so nato ostro reagirali, češ da merodajni angleški minister ne bi smel takih stvar* javno iznašati.
□ Francosko-turška pogodba, ki J® sklepajo, vsebuje dve točki:	1. Odstop Sandžaka Alexandrette; 2. zvezo ,za obrambo skupnih koristi v Sredozemlju-
□ Načrt za ustanovitev propagandnega ministrstva, oziroma ministrstva za informacije v Veliki Britaniji, je izzval me° Nemci veliko ogorčenje. V takem ministrstvu vidijo Nemci nov vir za lažnjive vesti
o	slabem položaju v Nemčiji. Razen tega pa ta načrt niti ni originalen, saj so bil* Nemci in Italijani po vojni prvi, ki s0 ustanovili tako ministrstvo.
□ V Gdansku so aretirali poljskega carinskega nadzornika Lipinskega radi vohunstva. Poljski listi trdijo, da je ta očitek nesmiseln, ker ne more biti v Gdansku nobenega vohunstva, kajti Gdansk nima svoje vojske, nad gospodarstvom pa tako bedi Poljska, ki je z Gdanskom v carinsk zvezi.
□ »Zadnja povišanja mezd v protekto* ratu so pretirana In jih bo treba znižan*
Tako sodijo uradni in odločujoči krog* nemških listih. Pričakovati je torej skorajšnje znižanje pod višino mezd v Ne*“' čiji. S tem bi se doseglo, da bi češki delavec zapustil domovino in si šel isK kruha v Nemčijo.
□ V Bratislavi je slovaška policija aretirala več ljudi radi propagande proti re žimu in proti Nemcem.
□ Poljske oblasti so prav trde nastopile proti nemškemu nogometnemu kluouj ki je po poljskem mnenju prestopil torišče svojega udejstvovanja. Odvzeli so m stadion, ki ga je imel najetega.
□ Na Poljskem se vrši sedaj velika pr oaganda za boikot vseh listov Iz NemCJ, •n Italije. Pravijo, da je bojkot že pr«c uspel.
Pismo uredniku!
Gosnod urednik, zelo rad prebiram Vaš dobro urejevani ust, ki v mnogostranskih strokovno obdelanih člankih obdeluje razna sodobna pereča vprašanja. Vprašanja, ki zanimajo tako delavca m kmeta kakor tudi izobraženca.
Toda nekaj Vam moram položiti na srce. Ne smete grajati tistih maloštevilnih, ki se ma-s,‘io pri koritu, ali celo pri več korilih. ampak se jim morate lepo vljudno približevati, jih ootrebljatl po okroglem trebuščku, iim Pomežikniti z očesom, obenem pa nastaviti roko, češ da bo izšel v Vašem časopisu čia-gok o plodonosnem delu gospoda koritaria. Boste videli, gospod urednik, ne bo Vam zmanjkalo »subvencij«!
Pred dvajsetimi leti, ko so vabili takratno mladino na obrambo ogrožene meje. sem se tudi jaz odzval in pridružil poročniku Mal-Saju ter bil 17 mesecev zvesto na straži zato. da smo priborili lepo eksistenco — marsikateremu nevrednemu. Jaz pa se kiiub lepemu Vabilu nisem mogel udeležiti proslave 20 letnice osvobodilnih bojev v Celju, ker nimam celih nedeljskih hlač. A jugoslovanska javnost •n vsi dostojanstveniki in imenitniki sodijo In obsodijo človeka po hlačah.
V dnevnikih sem bral razne slavospeve materam, ki so dale največ otrokom življenje, “iio je tudi nekaj lepih nasvetov, kako iim Pomagati. Najbolj cenen in posnemanja vre-dpn je način, ki so ga izvajali v neki občini, kier so mater 9 otrok, izmed katerih ie šel eden prosit kruha nrav trdo prilell in il dali 6 tednov prosto stanovanje in hrano... Ko io ta rodbina prišla v svojo pristoino občino, ni našla ta občina za to rodbino stanovanja, kajti ta občina » ■	==2... Saj ven-
dar ne morejo iti Iludle.Jrt Imajo vero na Jeziku in jim je politika več kakor družina, na foko Človeku, ki ie vOlll drugače, kakor mu 10 bilo naročeno. In ta družina ie morala biti do božiča tla skednju. Šele sosednja Hrvatska io dala tej rodbini pošteno stanovanje, ne da •>i Vpraševali po političnem naziraniu.
Joj, gospod, oprostite, predaleč sem zašel na osebno področje. Hotel sem Vas le posvariti, da ne smete govoriti resnice.
Vidite, saj smo se tukaj radi Vas tudi že Prepirali — no, ne ravno'radi Vas, ampak radi »Edinosti«. Ko sem jo zadnjič čital 00 poti Krede, me vpraša sosed: »Pokaži no. kai lažejo v tem listu!« jaz pa nato: »Ti čitaš..., kaj oa ta laže?« Možakar pa hud: »To ie krščanski list. ta ne laže!« In vidite danes io kljub temu že čita našo »Edinost« assissž^ Vice-j 'fiš ;ii«>atS »«5 c
«5,^... ,~.=- '■;* 95.' ;S'. r,. i- • • -	6~V	S3.r-
• sr. “f-v :> v.- -fi;, «asa»''?s& Vidite, tako se pri nas dela ’ - =5: —
Vem- gospod urednik, da imate ob Vaši strani velik koš, ki žre dopise, ki ne spadajo v javnost. Morda pa se bo vendarle dalo urediti, da to moje pismo priobčite. Upravi sporočite, da se ji zahvaljujem za izkazano Zaupanje, da ste ml že tri mesece pošiljali ‘Edinost«. Verujte mi, da Vas to Vaše zaupa, kle ne bo varalo, še ta teden Vam pošiljam Uaročnino za tri mesece.
Ce bi Vas kedaj zanesla pot proti Zagrebu, Pa Vas vabim na kosilo. Ne bo sicer običai-Pihvrsokodonečih zdravic, temveč nri pošte-{j£m hrva‘skem kosilu in pri vinu no 3 din JJter bi Vam rad povedal to in ono. Stopila bi k oknu in videli bi raztrgani narod po ce-in kako kot nasprotje k tej sliki švigne od easa do časa mimo okna elegantna limuzina.
J Sicer pa dovolj za danes, če dovolite pa še drugič.
S spoštovanjem
Albin Planinc, mizar.
Kako usmeriti v Ameriki..
delo za naše izseljene
Or. VITO KRAIGHER
Omenili smo v prejšnjem članku, da nova stremljenja za delo med priseljenci, ki se pojavljajo v Ameriki sami, nimajo namena nasilno stapljati priseljence Anglo-Saksonce, ki danes prevladujejo Zedinjenih državah m jim dajejo njihov narodnostni pečat. Kako nasilno stapljanje pa tudi ni potrebno, ker se ta proces vrši sam od sebe povsem naravnim po tom. Iluzionist je, kdor vidi v sedanji drugi generaciji naših izseljencev, onih ki so se rodili že v Ameriki, narodno zavedne Slovence. To so Slovenci le po rodu še, mnogo med njimi se jih niti tega več jasno ne zaveda, po svoji zavesti pa so Amerikanei, ki streme za tem, da se čim prej in čim bolj vključjjo, stopijo z Ameriko in zbrišejo Svoj priseljeniški izvor, Ta ka je med njimi večina.
Za razpoloženje med intelektualnimi vrhovi med našimi izseljenci v Ameriki bo mogoče najbolj značilna izjava urednika največjega slovenskega dnevnika »Enakopravnosti«, ki je Adamiču izjavil, da bo dnevnik izdajal v slovenskem jeziku, dokler bo to potrebno, da pa bo ve' sel, ko to ne bo več potrebno. Torej povsod, tudi pri intelektualcih, prevladuje stremljenje po čimprejšnji stopitvi z ame riško celino, ker se s tem pač njihov družbeni položaj bistveno izboljša, ne mogoče toliko ekonomsko, kakor v odno-:sih do soljudi, čim vsak zabriše svoj pri seljeniški značaj.
Pa bi kdo dejal, tedaj pa roke preč od teh nezavednih odpadnikov, renegatov in izdajalcev svoje slovenske krvi, kruho-borcev in koristolovcev, ki za skledo leče zatajujejo svoj materni jezik in rodno slovensko zemljo. To stališče bi bilo v osno-
vi	zgrešeno, ker ne smemo na svoje rojake v Ameriki gledati enako, kakor na odpadnike ob naših evropskih narodnostnih mejah. Ti žive v slovenski sredini ves čas od rojstva, prodajo se pa tujcu, ker jim donaša to gospodarske koristi. V Ameriki žive Slovenci kot posamezniki ali pa neznatni narodnostni otočiči v čisto tuji anglo-saški sredini ali sredi drugih evropskih priseljencev,- z namenom, da se tam stalno usidrajo, ker doma za nje ni več prostora, vsaj v sedanjih razmerah. Naraven proces je, da se ti .ljudje, posebno njihovi potonicj, ki s staro domovino nimajo nobenih neposrednih stikov več, oddaljujejo od nas ter stapljajo z novo ameriško sredino.
Kakšna bi morala biti funkcija stare domovine, nas doma. živečih Slovencev, pri nakazanem razvoju naših rojakov v Ameriki? Gotovo ne »reševanje« zgubljenih duš z metodami narodno obrambnega dela, ki ga vršimo doma ob mejah. Gotovo tudi ne popolno nezanimanje za njihovo usodo in križ čez nje kot odpadnike To so še vedno ljudje slovenske krvi in Adamič nam prikazuje, kako sla-r
bo vpliva na nje, kako jih unesposablja za življenski boj v novih razmerah dejstvo, da zaledja za seboj, t. j. nas, svojih rojakov v stari domovini, ne občutijo več, v nove razmere pa še niso vrasli. To ne velja samo za prve priseljence, marveč še bolj za drugo generacijo in se bo preneslo pri sedanjih razmerah tudi še na tretjo. Ti ljudje niso zapustili staro domovino iz pohlepa po udobnejših razmerah, marveč, ker ni imela za nje več kruha. Ko so prišli do njega v Ameriki, so dobršen del svojih prihrankov pošiljali domov in lajšali bedo doma ter jačali našo gospodarsko moč proti tujcu. Skratka, niso krivi sami, da so šli od nas, za nas so pa tudi v novi domovini mnogo storili in žrtvovali. Zato ne moremo in ne smemo mimo njih, nas potrebujejo.
Adamič nam prikazuje v svojem delu »Moja Amerika«, da nas krvavo potrebujejo, da jim je občutek zaledje, njihove zgodovinske in kulturne preteklosti, dediščine iz stare domovine, neobhodno potreben za uspešno življensko borbo v no-
vi	domovini, da se brez tega sploh ne morejo razviti v popolne ljudi, marveč ostajajo le stvori brez temeljev, načel in jasnih pogledov na svet in dogajanje okoli njih. S tem zopet le škodujejo samo našemu ugledu v'svetu in dajejo prav onim, ki širijo v svet glas, da smo Slovani evropski gnoj, ki more služiti dobro le za rast drugih narodov, dočim za samostojno rast nismo sposobni. Vse to nam narekuje, da za naše ljudi v Ameriki še vedno delamo in ne gledamo na nje iz ozkih horicontov naših domačih razmer.
V	Ameriki sami nastajajo, kakor izhaja iz Adamičevih poročil, stremljenja, ki to smatrajo za nujno potrebno. Vsemu temu,
i	našim ljudem neposredno, i tem amev riškim gibanjem, ki hočejo popraviti, kar je Amerika do sedaj nad priseljenci za-rešila, moramo stopiti ob stran s svojimi najboljšimi močmi.
Kako? Posredovati jim neposrednejše, sistematičnejše in smotrnejše, ter predvsem v večji meri naše kulturne dobrine, naš pomen in vlogo v sožitju evropskih narodov. Vabiti te ljudi, zlasti mladino med nas, ne za kratko izletniško dobo, marveč za daljša razdobja. Dvajset let
imamo že lastno slovensko univerzo, nismo pa menda vso to dobo imeli na nji niti enega slušatelja-Slovenca iz Amerike. Imeti bi pa morali v to svrho cel akademski dom že vso to dobo. Nihče pa na to še pomislil ni. Ustvariti bi se to gotovo dalo s sredstvi naših bogatih ljudi v Ameriki, nekaj bi pa morali prispevati sami. Našlo bi se oboje, zlasti pa mladih ljudi, ki bi hoteli pri nas, potem ko so se v Ameriki za tamošnje razmere oborožili z zadostnim znanjem, spoznati še svojo rodno zemljo, njene probleme in vrednote, in jih posredovati nato svojim, našim ljudem v Anieriki. Adamič nam pripoveduje o mnogih mladih ljudeh med ameriškimi priseljenci, ki jim je že eno samo kratkotrajno bivanje v stari domovini, pomagalo, da so’ zlahka premagali vse manjvrednostne komplekse, ki jim jih poraja tuja, odklanjajoča jih ameriška sredina in postali polnovredni ameriški državljani, zainteresirani za življenje tam in tu pri nas doma. Taki pri nas vzgojeni ameriški Slovenci bi posredovali onim, ki si potovanja in bivanja med nami ne morejo privoščiti, naše dobrine in vrednote. Vse to je naša minimalna dolžnost in vse to je še ustvarljivo in še važno za naše ljudi onkraj Oceana.
To bi pa bil le en drobec našega dela. Poskrbeti moramo za potrebam ameriških Slovencev prilagodene prikaze naše zgodovine, literature, umetnosti, za one, ki jezika več ne razumejo tudi primerne prevode. Organizirati umetnostne razstave, turneje pevskih zborov razstave slovenske knjige, vse to ne samo za naše ljudi ampak tudi za ostale Amerikance. S tem utrdimo njihov ugled med sodržavljani ostalih narodnosti, zlasti anglosaškega pokolenja, obenem pa propagiramo naše ime in našo kulturo v širnem svetu. Obenem podpremo stremljenje, ki jih zastopajo Adamič in njegov kulturni krog, da se narodne kulture priseljencev strnejo po svojih najboljših predstavnikih in delih v ameriško kulturo in postanejo njen sestavni in nepogrešljivi dl.
To so po našem mnenju sodobne in aktualne perspektive za naše delo med Slovenci v Ameriki.
Med borci za »načela"
in narodom
Po naši mili- domovini caplja okrog razriih oglov še precejšnje število ljudi, m*adih in starih, ki še bavijo z načeli. Po-f?bno med inteligenco jih je mnogo, ki P!t.oi!i za svojo načelno »bogatijo« more-0ltl celo pripravljeni, poriniti roko v ?8enj. No, a tako hudo morda res ni; vse-"aikor pa so se že zgodili slučaji tudi pri as> da sta se radi načel in v Idejni borbi tranki sprli in nazadnje dejansko_ stepli, okler niso naposled še koga ubili. Ima-mrliče, mlade ljudi, ki grozno vpijejo nebo in so glasen opomin, da je organl-.eni, narodni organizem, nekje bolan, in bi se bilo treba v vse skupaj globoko amisiiti in korajžno izrezati, kar je boj-
l0.	Sicer pa se narava ne da preslepiti in °° tudi v tem slučaju proces ozdravljenja zadnje stopnje dovršila, v dobrobit na-°5j,a> kakor je potrebno, j, Kakor koli že naj bo, je videz, da smo pmvenci bogati — na načelih. Imamo °rvez dvoma tega »blaga« več kot one rešeno potrebne robe, katere nam tako pri-P^fljkuje za telo in želodec. Ampak te r^Potije, teh načel, ali kakor jim že pra-,, Pa je res toliko, da bi jih lahko iz-a?ali; s,eveda, če bi jih kje le — hoteli Slovenec pa si nekoliko krepkeje *p.?r8ne pas — marsikak brezposelni in-''gent je v tem oziru celo že izurjen v« PA rešuje .te' reči,- kakor fe treba, ^ak v svojem kotu. z nebroi društvi in jj'sonisi. kot iih ni menda nikier na svetu. °0re se "z veliko' mulo za »katoliška«, za aaeionjpna«,.za »unitaristična«, za »ver-J53?; za — — — načela, in le isrra prav ganljiva, kakor da bi se šli slepe miši . . .
S takšno borbo z a»načela« smo daleč prišli; daleč, da skoraj vsak samega sebe debelo gleda, češ, ali, je to resnica. MeT njevanje 'Slovenskih »načelnikov« na vladah v poslednjih dvajsetih letih je ustvarilo iz »borcev za načela« čakajoče sirotke .. . čakajoče na vlado, ki jim' je pomenila edini življenski uspeh, edini smisel
v	življenju, edino upanje in odrešenje. Kadar so bili eni na vladi s svojimi »demokratičnimi« metodami, je nastal za druge čas slabega vremena — o, kako je živa prpovedka o šedrnh suhh kravah! In narobe. I eni i drugi so se v 'čakajočem »stavu« tolažili z mislijo, da bo že »boljše«, načelno so čakali, a dolgčas so sl Preganjali s pesmijo »Vse mine«. Kje so moje rožice, pisane in bele? ... O pisana m porisana načela! .
Narod ap je ves čas z glasnim molkom vzdrževal samo eno načelo: »Delo, zaslužek. kruh!« Vsa »načela«, ki so jih '•'načelniki« trobili vanj, so Šla nri enem ušesu noter, nri drugem ven. Ali pa še noter niso prišla . . . Narod tega ne razume. Narod razume samo svoje ,načelo!
Peter Korenjak.
O Z OR!
Naročniki Iz Maribora in okolice lahko poravnajo naročnino osebno pri upravi v Mariborski tiskarni
Sokolstvu in javnosti!
Na široko smo zasnovali in skrbno pri pravljali naš letošnji jubilejni zlet, na ka^ terem naj bi se dostojno proslavila 751et-nica sokolskega pokreta na jugu in na katerem naj bi ponosno in'prepričevalno manifestirali za veličino naše ideje in naraščajočo moč naše organizacije. Postavili smo si za to priliko velike naloge, čeravno čas ni bil posebno ugoden. Vendar smo šli s trdno vero, krepko voljo in zaupanjem v same sebe na delo, prepričani, da bomo lahko izvršili vse načrte, kolikor bo odvisno od nas samih. Na resne ovire in zapreke nismo računali, nasprotno nas je vodil vseskozi zdrav optimizem in neomajno zaupanje, oprto na tolikokrat preizkušeno požrtvovalnost in nesebičnost vseh sodelujočih. Tako pripravljeni smo računali na uspeh.
A prišlo je drugače! Proti vsemu pričakovanju in iz nerazumljivih razlogov smo v teku priprav naleteli na razne ovire in zapreke. Kljub resnemu prizadevanju in velikim naporom nismo mogli odvrniti grozeče nevarnosti. Nasprotno smo morali ob teh neizpremenljivih ovirah kloniti prav tedaj, ko naj bi dokazali, kako smo pripravljeni in ko naj bi pokazali uspehe svojega podrobnega. dela v zletnem odboru in njegovih odsekih, torej malo pred uresničenjem naših poštenih namer.
Na zgodovinski seji šjrjega zletnega odbora dne 23. maja je bil storjen neiz-premenljiv sklep, da naj se letošnji jubilejni zlet odpove in preloži na čas, ko bo ljubljanski Sokol praznoval svojo 801et-nico in tedaj hkrati otvoril prepotrebni svoj sokolski dom.
Mnogo nas je stalo premagovanja in samozatajevanja, preden smo se odločili za ta sklep, do dobra smo prej preudarili vse okolnosti in pretehtali vse mož-
nosti, pa nam naposled ni ostalo nič drugega. Sporočamo Vam to našo odločitev ir, povdarjamo, da leže vzroki povsem izven nas.
Vsem, ki so nas pošteno In odkrito podpirali pri naših stremljenjih, izrekamo najtoplejšo zahvalo in hkrati prosimo prav vse, da ohranijo svojo pripravljenost in delavnost živo tudi v naprej.
Naš jubilejni zlet bo leta 1943.
Zdravo!
Slavnostni in zletni odbor.
Težak položaj pošte v Jugoslaviji
Konec tega meseca bo v Splitu kongres poštnih uradnikov vse države in za to priliko je njih organizacija izdala dolgo poročilo o razvoju in položaju pošte v državi. Pošta, telegraf, telefon so tako ozko povezani z vsem narodnim življenjem, da je treba zainteresirati za njene težave vso javnost. Zamislimo si le, da )i le za nekaj dni pošta prenehala delati, kakšen kaos bi nastal!
Poštnih uradnikov je bilo v Jugoslaviji
1.	maja 6321, od teh v Beogradu, Zemunu in Pančevu 1376, v Sloveniji.799. V poslednjih 15. letih je vrgla pošta državni blagajni okrog 2 milijardi čistega dobička. Promet je od 1923. do 1938. leta narasel za 249%, službeno osobje pa se Je znižalo za 1.14%. A!i v številkah: promet je narasel za 625,153.1474 din, število uslužbencev pa je padlo za 147. Po teh številkah se uradniki vprašujejo, kam vodi tako gospodarstvo?
Vse organizacije državnih uradnikov so poslale ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri so razložili svoj položaj, ki je v znaku znižanja plač, odvzema doklad za ženo itd. — ter zvišanja draginje za 25 do 30% v primeri z letom 1935.
Poročilo primerja položaj naše pošte s poštami v svetu. V Londonu znaša poštni promet na dan okrog 19 milijonov, za božič celo 60 milijonov pošiljk, in radi dobre organizacije ves aparat dela v redu. Pri nas se zgodi v poštnem prometu precej napak, ki so posledica organizacije, la jo imamo še Iz prejšnjega stoletja, prezaposlenosti osebja itd. »Namesto z reformami se zdravi ta položaj z drakonskimi kaznimi«. •— Na Finskem pride na 100.000 prebivalcev preko 130 pošt, pri nas na isto številko prebivalcev 12 pošt. — «V redko naseljenih in neprehodnih predelih Avstralije, kjer živi povprečno en človek na km*, se vrši dostava pošte na kameli ali konju s pomočjo kompasa. Ta dostavljač je edino, kar veže tam ljudi s svetom.
V	nekaterih krajih brez šole, se šolajo otroci preko pošte. Takih otrok je okrog 6.0000«.
Marsikateri naročnik »Edinosti« je že sam občutil pomanjkljivosti naše pošte. Po tem poročilu organizacije PTT (poštnih,, telegrafskih in telefonskih) uradnikov nam bodo vzroki razumljivejši.
-aU.
Hrvatsko narodno kmetsko gibanje in slovenski kmet
11.	junija je ves hrvatski narod slavil veliki narodni praznik: spominjal se je življenja in del, ki sta jih izvršila brata Radiča za svoj narod. Danes, ko se ozi ramo nazaj v zgodovino in ocenimo nju no delo, moramo priznati, da sta bila An te in Stjepan prava narodna preporodi-telja; prvi ideolog in znanstvenik, drugi ljudski govornik in realizator napisanih misli brata in svojih lastnih stremljenj.— Ustanovila sta na Hrvatskem gibanje, katerega enotnost moramo občudovati; to gibanje je bilo ustvarjeno od spodaj navzgor, mnogokrat v najtežjih prilikah, z mnogimi žrtvami za oba voditelja, za njune sodelavce in za hrvatski narod. Uspeh ni izostal: hrvatsko kmetsko gibanje je narodno gibanje, ki je zbralo pod svojim okriljem vse konstruktivne delavce in tudi vse one, ki se zavedajo, da je samo z njim mogoče doseči zmago narodnih ciljev. Njihov pokret ima za seboj doigo razvojno dobo in predstavlja danes složno, odločno, disciplinirano in enovito množico, ki je vsak čas pripravljena braniti svoje kulturne in narodne pridobitve. Ob trenutku proslave se gibanje bliža končnemu cilju: ustvariti državno obliko, kakor si jo želi hrvatski narod v mejah Jugoslavije.
Slovenci, -kot njihovi neposredni sosedje in prijatelji, ki nas vežejo na Hrvate mnoge sorodnosti in dobri odnošaji, se moramo veseliti, ko oni proslavljajo narodni praznik in naša dolžnost je bila, da smo se 11. junija v mislih pridružili njihovim slavnostim.
Ob tej priliki je umestno, da spregovorimo tudi z naše strani nekaj besed.
Kakor je Hrvatski narod kmetski, tako je tudi slovenski narod kmetski, t. j. narod delovnega človeka. Tudi slovenski kmet si je želel in si še v sedanjem času mnogo bolj želi, da najde voditeljev, ki bodo ves sloveski narod preporodih in mu dali ono stopnjo politične zrelosti, kakor jo ima že danes hrvatski priprosti človek.
Slovenci smo že imeli kmetsko stranko, katere program je bil zdrav in ki jo je narod iskreno in z zaupanjem pozdravil. Toda, ker je gledalo večina njenih sodelavcev preveč ozkosrčno in plitvo ter delo za narod podredila osebno strankarskim interesom, je stranka zašla na stranpota in izgubila tla med ljudstvom; drobce slovenske kmetske stranke, ki naj bi postalo večinsko narodno gibanje, še danes zasledimo, več ali manj, v slovenski vasi. —
Mlado slovensko kmetsko gibanje ki orje ledino z veliko voljo in odločnostjo, zbira razdrobljene koščke prvotnega gibanja in popravlja njegove napake, gre pravilno pot, katera mora prinesti enkrat, kljub vsem trenutnim oviram in zaprekam, zmago njegove misli. Kakor imajo Hrvati brata Radiča, Bolgari Al. Stamboliskega, Čehi Ant. švehla, Poljaki Witosa, tako si moramo Slovenci vzgojiti svojega kmetskega voditelja.
Slovensko kmetsko gibanje mora po stati, podobno kakor hrvatsko, narodno gibanje.
Res je, da so prilike v Sloveniji malo drugačne in različne od hrvatskih, vendar to ni stvaren razlog, ki bi nasprotoval ustanovitvi slovenskega kmetskejga, kot narodno večinskega gibanja. Prostor in možnost dela v tem gibanju imajo vsi, tudi oni, katerih stan in poklic sta nebistveno drugačna od kmetskega sloja.
Zmaga kmetske ideologije pri vseh narodih Južnih Slovanov pa pomeni vstajenje velike. Jugoslavije. —
Vladimir Kreft.
Gospodarstvo
Prekmurski teden
Gospodarska in kulturna razstava v proslavo dvajset' letnice pripadnosti k Jugoslaviji
Prekmurski teden obsega razne gospodarske in kulturne razstave, razstave za trgovino, obrt in industrijo,^ za poljedelstvo, potem za sadjarstvo, čebelarstvo in gozdarstvo, potem lovsko razstavo, kakor tudi kulturno, socialno in higijensko razstavo.
V soboto popoldne in v nedeljo zjutraj prirede pod okriljem jugoslovenskega turing kluba v Ljubljani in Mariboru slovenski avtomobilisti, motociklisti in kolesarji iz Maribora v dveh skupinah izlet v Prekmurje in se na slavnostni dan dopoldne udeleže slovesne povorke po mestu. Prihodnjo sredo se v obliki žrebanja razdeli med kolesarje mnogo lepih daril.
Železniška uprava je dovolila zunanjim udeležencem polovično voznino. Vstopnina na prireditve je izredno nizka, 3 dinarje za odrasle in le 1 dinar za mladino. Pričakovati je, da bo, če bo vreme le količkaj ugodno, udeležba na Prekmurskem tednu ogromna. Saj ta del naše lepe domovine tudi zasluži, da se enkrat po dolgih letih obrnejo vanj oči vse Slovenije.
Prekmurje menda doslej še nikdar m posebno vidno stopilo v ospredje zanimanja vse Slovenije. Letos pa obhaja ta pokrajina dvajsetletnico, odkar tvori bistven del Jugoslavije. Ta praznik se bo slovesno obhajal prihodnji teden v metropoli Prekmurja, v Murski Soboti. Od sobote, 11. t. m. do vštevši nedelje, 25. t. m., se priredi velik Prekmurski teden, ki naj za nekaj dni obrne nase pozornost vse Slovenije, pa tudi sosednje Hrvatske. Glavne slovesnosti bodo v soboto in nedeljo.
Prekmurski teden otvori v soboto sam ban dr. Natlačen v prisotnosti cele vrste odličnih osebnosti iz javnega, gospodarskega in kulturnega sveta. V Murski Soboti bo v soboto in nedeljo kongres slovenskega trgovstva, ker si je Zveza trgovskih združenj za Slovenijo po 15 letih izbralo baš metropolo Prekmurja za svoje letno zborovanje. V nedeljo dopoldne bo slovesna otvoritev novega trgovskega doma, ki so si ga z velikimi žrtvami postavili prekmurski trgovci sami. Popoldne bo velik okrožni zlet Sokolstva.
Modra galica in
Po velikem neurju v Slov. goricah
Po opravkih sem se podal v naSe vinoTod-Slovenske gorice, proti krajema Sv. Ana in Sv. Benedikt. Nudili so se mi strašni prizori. Posestniki so mi pripovedovali, kako ie besnel vihar, ki ie odnašal opeko raz hiš. lomil vejevje in jim naredil ogromno škodo po gospodarskih poslopjih. Viharju ie sledila tet-ča, ki je bila malone debela kot lešniki. Toča je naredila zelo veliko Škodo po vinogradih in sadovnjakih. Resnica ie, da so vinogradniki usodno prizadeti. Mučil se ie sam in njegova družina, gnojil in kopal, da bi bila žetev večja, pride pa vihar in toča in mu malone v niči vse. Pridelek ie uničen po mnenju vinogradnikov za dobro tretjino. Toča iim je uničila tudi sadno drevje, zlasti na češnje, ki so bile zelo lepe. Na poljih in njivah so uničeni posamezni posevki, tako da so izgledi za letošnjo letino obupni. Ljudje že dolgo ne pomnijo usodnih posledic besnečega in uničujočega neurja. — Po končanem neuriu so lludie solznih oči zapuščali hiše in pohiteli v vinograde, kjer so bili priče strahotnega onušte-nja. Skrb, obup in žalost se je. naselila v srca prizadetih vinogradnikov in viničarjev, saj gre .škoda v težke tisočake.
Vsa leta sem, kar se našemu kmetu dohodki stalno manjšajo, ker mora poceni dajati svoje pridelke, je v času škropljenja goric na dnevnem redu vprašanje modre galice. Ta se namreč za vraga noče poceniti, čeprav imamo domačo industrijo in torej odpadejo carine. Toda z našo domačo industrijo modre galice je velik križ. Prav dobro je namreč znano, kako slabo blago daje na trg, tako da naši kmetje preklinjajo, primerjajoč jo, z boljšo italijansko, ki so jo prej kupovali. Pa kaj hočejo: škropiti morajo in torej kupovati, četudi slabo robo.
Veselili smo se že, da bo država postavila svojo tovarno modre galice ter da bo dalato po kakovosti dobro, poceni pa zmerno na trg. Toda naše veselje je bilo prezgodnje. Odločujoči so se prepričali, da bi bilo takšno podjetje nerentabilno.
Nam se zdi takšno stališče skrajno smešno, saj vidimo, da privatna podjetja lepo uspevajo, čeprav plačujejo državne in samoupravne davke, povrh tega pa še drag prevoz. Tako se ne moremo ubraniti suma, da je za tem umikom kartel, v katerem je tudi naša industrija modre galice in da so bili interesi kmetov žrtvovani za interese majhne skupine članov kartela.
Naša industrija, ki je zaščitena z visoko carino, lahko samovoljno diktira ceno, ki je tem višja, čim manj se modre galice proizvede. In tega principa se temeljito držijo, saj ni konkurence.
Letošnja zvišana cena se giblje med 5.5 in 5.8 din za 1 kg. Industrijci opravičujejo to zvečanje cen s sledečim: Baker — glavna surovina za pridobivanje modre galice — se je podražil radi velikega povpraševanja vojne industrije. Težkoče so okrog deviz. Od 1. aprila dalje je po-
njena cena
večana železniška tarifa za prevoznino tovora. Socialna bremena so v zadnjem letu zelo narastla. Davek na poslovni promet ni bil zmanjšan. Tudi v inozemstvu se je povečala cena modre galice.
S temi dokazi opravičuje industrija visoke cene. Nas ne morejo prepričati, ker vemo, da bi se lahko prodajala modra galica vsaj po 3 dinarje.
In smešno, navajati takšne dokaze. Kaj, če bi kmet začel naštevati: zvišanje davkov, podražitev racionalizirane proizvodnje, raztrgane koče, pomanjkanje obleke itd., pa bi dvignil cene! Ali, o joj, predaleč smo zašli, saj je vendar to povsem nemogoče, ker kmet nima za to potrebnega kapitala.
Ima ga pa industrija modre galice. Tega se gospodje dobro zavedajo. Ali niso zadovoljni s tem, kar imajo. Hočejo še več in več — iz kmetiških žepov. To lahko dosežejo na dva načina: ali proizvodnjo modre galice zelo povečajo in dado blago poceni (odgovarjajoče kupni moči kmetovalcev), ali pa proizvodnjo silno krčijo in obenem zvišajo cene. Jasno je, dia se rajši posiužijo drugega, ker se jim ni treba bati, da bi jim ostalo kaj blaga v zalogi.
In kdo trpi pri tem? Tisti, ki kupuje za
Gospodarstvo potrebno blago — torej met..
V	tem primeru bi morala država priskočiti kmetu na pomoč, ki je možna v dvojnem:
1. da ukaže povečati proizvodnjo kakovostno dobre modre galice, ki se ji naj istočasno cena izdatno zniža, ali pa
2. da ustanovi državno industrijo modre galice, pa seveda v lastni in to dobri upravi.
Kakšna je rentabilnost državnih podjetij?
Iz službenega pregleda dohodkov državnih gospodarskih podjetij za 1.1938 prinašamo spodnje podatke.
Večje dohodke od onih, ki so bili naprej določeni, so dosegla ta drž. podjetja: Drž. Hipotekarna banka (+11 milijonov dinarjev), Poštna štedionica (+9.3), tovarna sladkorja na čukarici +12.2), Direkcija pomorskega prometa +0.1), Uprava državnih železnic +158) in Drž. razredna loterija +0.1 milj. dinarjev).
Manjše dohodke, kakor so bili določeni, so dosegla sledeča drž. podjetja: Drž. gospodarstvo Belje (—36.8 milijonov dinarjev), Uprava pomorskega in rečnega prometa (—2,3), Ravnateljstvo rečnegaprometa (—33), Ministrstvo pošte (—86.2), Poljedelsko ministrstvo (—2.4), državni gozdovi (—39.2), drž. rudniki (—183), Min. za socialno politiko in narodno zdravje (—24.2) in razni dohodki (—28.3).
Gospodarski krogi kažejo s prstom predvsem na manjše dohodke, ki so jih
prinesli rudniki in gozdovi. Pravijo, da je to nov dokaz za njihovo trditev, da je država slab gospodar.
Službeni krogi pa razlagajo stvar drugače. Pravijo namreč, da ni treba delati iz nerealiziranih dohodkov še nikakih zaključkov o slabem poslovanju ali pa o ne-rentabilnosti državnih podjetij. Po njihovi sodbi so ta povsem normalno funkcionirala in vrgla dohodke, odgovarjajoče konjukturnim možnostim. To razmerje je vsaj takšno, kot pri podobnih privatnih podjetjih.
Ta poročila smo zabeležili, da bo tudi naša javnost dobila vsaj malo vpogleda v dobro gospodarstvo. Pripominjamo samo to: Privatna rudniška in lesna podjetja so dosegla milijonske dobičke, ki daleč presegajo ona števila, s katerimi so bili vnaprej določeni dohodki. S tem pa ni rečeno, da so državna podjetja nepotrebna. Nasprotno, čim več bi jih naj bilo. Toda v njih je potrebno racionalizirano obratovanje in cenena, enostavna ter strokovna' uprava.
Ali bo uspelo?
Znano je, da je vsled pomanjkanja deviz skoraj onemogočeno nakupovanje surovin (tekstilna industrija) v neklirinških deželah. Zato so se lotili slovenski gospodarski krogi novega načrta.
Izvoz našega mehkega lesa je precej slab v primeri z leti pred 1936. Ta izvoz
pa naj bi se povečal s prodajo v nekli-rinške dežele (predvsem v Anglijo) na ta način, da bi se omogočilo kompenzacijsko (izravnano) poslovanje med izvozniki lesa in industrijskimi podjetniki, ki so navezani na uvoz iz neklirinških držav, pa jim je danes onemogočeno kupovati surovine (bombaž, staro železje, surovine za kemično in usnjarsko industri-
jo) vsled pomanjkanja deviz. Seveda bi bilo želeti, da bi ti napori slovenskih -gospodarstvenikov uspeli, kajti s tem bi -se znatno povečal izvoz našega mehkega lesa v Anglijo. Danes pa-je ta izvoz skoraj onemogočen, ker je način obračunavanja izvoznih deviz nemogoč.
Za zdravje živine se trudijo mnogi
radi svojih žepov. Po mnenju strokovnjakov zaslužijo lastniki tovarn, ki izdeluje* jo serume proti živalskim boleznim, PraV lepe denarce. Temu se ni čuditi, ko pa prodajajo serume, ki so vredni koma] 200 dinarjev celo po 1200 dinarjev. To J& pa mogoče samo pri nas in nikjer drugje na svetu, kajti samo v Jugoslaviji še obstojajo privatna podjetja za pridelovanje serumov, dočim so drugod ustanove te vrste v državnih rokah.
Po teh ugotovitvah strokovnjakov, ki so vprašanja temeljito proučili, se je odločilo poljedelsko ministrstvo, da o° zgradilo pri Zemunu zavod za izdelovanje seruma proti živalskim boleznim-Tega podjetja pa ne misli ustvariti s-po* močjo delniške družbi, kakor je bila doslej navada pri državnih ustanovah, maj' več na povsem nov način. Podjetje ne bo imelo upravnega odbora in tudi tantiem ne bo izplačevalo. Vse tehnične in administrativne posle bodo opravljali drz. uradniki, ki bodo imeli poleg rednih p»ac dodatke, kakor jih imajo že sedaj veterinarji za delo na terenu.
Privatni podjetniki niso nič kaj zadovoljni s temi pripravami. Zato piše »In' dustriski kurir«:	»Gospodarski krogi
dvomijo, da bo moglo podjetje samostojno vzdržati, ne da bi bila pri tem oško-' dovana državna blagajna. To mišljenje podpira primer dosedanjih državnih pod* jetij. Gospodarstveniki želijo, da se doka* že rentabilnost podjetij, ki jih vodi drža' va, da se dokaže, da ta podjetja ne za* ostajajo za privatnimi, šele ko bo to do* kazano, bi se lahko gradile državne to* vame, ki so krile doslej svoje deficite državne blagajne. Takšnih dokazov Pa doslej ni«.
Tako prinaša mnenje industrijce'* omenjena revija. Morda bo pa novo dr* žavno podjetje le boljše vozilo.
Nadomestilo za bombažno predivo — kemično predelan lan
Najrazličnejše poskuse delajo dane® strokovnjaki, da bi pridobili tekstilnim industrijam v onih deželah, kjer ni bombaža, za proizvodno potrebne tkanine* Mleko, les, ribe, konoplja in ne vem kaj še vse je že moralo služiti pridobivanju nadomestkov za bombaž. Uspehi pa niso bili kdo ve kako zadavoljivi, ker se Je proizvodnja podražila in ker je bila kakovost mnogo slabša.
Po neuspelih poskusih so se končn? lotili še lanu. Nemci, Italijani in Poljak'* ki so uspeli kemično predelati lan tako, da more služiti kot nadomestilo za bombaž. Nemški in italijanski način pred«" lave je dokaj slab, ker ostaja lan nepre-čiščen in grob. Pač pa so našli poljsk' strokovnjaki postopek, ki omogoča prt' dobiti iz lanu fino, mehko'in snežnobelo snov, ki je lepša in odpornejša kot bombaževa.
Seveda so se zanimali za te poljske uspehe tudi naši industrijci. Ravnatelj11 tekstilne tovarne »Intex« v Kranju Je uspelo, da je dobil od svojega brata, velikega industrijca s Poljske navodila kemični postopek pri predelavi lanu. Za proizvodnjo so potrebni posebni stroj1* ki jih bo tovarna v Kranju pridobila, da bo lahko začela z novim delom. O tem s? že obveščeni odločilni krogi v Ljubija«1' v Beogradu, pristojna ministrstva in Na' rodna banka. G. Korak je poslal na te naslove vzorce predelanega lanu in P°v' sod so bile sodbe ugodne.
če bodo poskusi uspeli tudi v večjem obsegu, bo to za našo državo in za Slo' venijo neprecenljive vrednosti, ker se naša neodvisnost glede bombaža povečala in ker bo imel naš kmet z gojitvijo lanu možnosti za pridobitev novih dohodkov.
Avtomobili Jugoslavije
Motorizacija Jugoslavije hitro napre' duje. Največ voz se uvaža iz Nemčije* Leta 1935. so jih uvozili le 457, lani pa že 6032, ki so predstavljali vrednos okroglih 110 milijonov dinarjev. Nasa država ima še zelo malo avtomobilov, c bi hoteli vsaj za silo imeti odgovarjajoč število kakor najsi sosedje, bi se mora* sedanje število 16.000 avtomobilov naj' manj potrojiti. Na letošnjem spomlada^ skem velesejmu v Ljubljani, ki bo od * do 12. junija, bo prirejena posebna avto mobilska razstava, na kateri bo tudi zei*' mnogo motornih koles.
Kulturna obzoria
»Začetek nesporazuma med Srbi in Hrvati11
. Pod tem naslovom je prinesla zagrebška revija »Izraz« članek, iz katerega si ie vredno zapomniti nekaj misli.
Sred 90. leti je napisal Vuk v spisu »Srbi vsi in povsod«, da bivajo Srbi tudi na Hrvaškem, v Dalmaciji, ob vsem Javanskem morju, od Trsta do Bojane. Pričela se je polemika in Hrvati so vračali milo za drago. — Mnogi vidijo v tem Prepiru vzroke in začetke spora med Srbi in Hrvati. Tudi naši centralisti trdijo. da je nesporazuma kriva le agitacija, hujskanje, — da so nesporazum naredili hrvaški politiki, ki jim to nese in da bi ne bilo nobenih sporov, če bi ne bilo »proti-državne agitacije«. '-** (Da bi to agitacijo preprečil je režim po 6. januarju prepovedal delovanje proticentralistično usmerjenim organizacijam in tisku, ven-dar pa so baš takrat gibanja proti cen-
•	tralistični politiki tako narasla, da je pričel tak sistem »odpravljanja nesporazuma« pokati.) člankar kaže začetke nesporazuma drugje. Z navajanjem virov dokazuje, da je dala Avstrija Srbom, ki -so pribežali izpod turškega jarma na Hrvatsko, razne predpravice. Ni jim bilo treba plačevati desetine zemljiškemu go-
spodu itd. Bili so kakor država v državi. Cesar jim je z zakonom zagotovil neodvisnost od plemstva in oblasti, mogli so svobodno oditi z zemlje in jo prodati. Temu so se hrvaški in cerkveni velikaši upirali, posebno še, ko je tudi več hrvaških podložnikov prestopilo v pravoslavno vero in so se pomešali med pribegle Srbe.
Da bi ti srbski pribežniki obdržali svoje privilegirane položaje, so služili koristim Avstrije in postali sredstvo njene politike proti hrvaški državni misli. Med temi Srbi je nastal višji stan ofcirjev in duhovnikov, ki so imeli do srbskega naroda isti odnos kakor hrvaški plemenitaš do hrvaškega naroda.
2e pri tem prvem nesporazumu vidimo, da ni bil v korist ne hrvaškemu in ne srbskemu narodu. (Dolgo časa sta se dala oba naroda ,kakor tudi slovenski, najeti v boju za tuje koristi, sovražili so se celo med seboj in gledali drug v drugem sovražnika, danes je pa vsern jasno, odkod nesporazum, zakaj to zavlačevanje in ta zavest, da nesporazuma med ljudstvi v Jugoslaviji ni, je zagotovilo, da bo prišlo do pravega sporazuma.) -skl
Novo gledališko gibanje na Japonskem
Najstarejši način gledališke umetnosti na Japonskem je takozvano Kabuki-gle-i dališče, ki polaga največjo važnost na pblike, barve in na najtočnejše izva-; Tanje p0 predpisih tega Kabuki-gledališ-j Ča. Znano je, da tudi ženske vloge igrajo moški. Kabuki-gledališČe je produkt fevdalne dobe in se zato v njem ne zrcali današnja Japonska.
Zato se je začelo na 'Japonskem gibanje, ki skuša spraviti na oder moderne probleme, ki jih pri Kabuki-gledališču ni bilo mogoče predvajati. To gibanje se je začelo okoli 1. 1900 pod vplivom evropske gledališke umetnosti. To gibanje so imenovali »Shingeki«, to je »novo gledališče«. Dvoje društev je bilo, ki sta začeli propagirati to novo gledališče in sicer’ »Svobodno gledališče« in »Literarna družba«. L. 1909 so vprizorili Ibsenovega ' »Gabrijela Borkmana« člani društva »Svobodno gledališče«, a 1. 1911 člani >Literarna družba« pa Shakespearejeve-Ja »Hamleta«.
Novo gledališče je vzbudilo veliko senzacijo. Posebno mladi inteiigenti so se *e!o navduševali za novo umetnost.
Kljub vsemu pa je nova umetnost imela premalo privržencev, da bi mogla tudi materielno. vsestransko podpreti novo gledališče. Zato se je nahajalo stalno v krizi in nikakor ni izpodrinilo starega »Kabuki-gledališča.
Leta 1924, leto po velikem potresu na Japonskem,, je odprlo vrata malo Tsukiji-gledališče. To gledališče, ki sta ga ustvarila Kaoru Osanai in Yoshi Hijikata, je dajalo komade, ki so podčrtavali predvsem moderne probleme sodobne Japonske. Gledališče je imelo lastno poslopje, ki je imelo okrog 500 sedežev. V tem gledališču so do 1. 1929. predvajali najmodernejše tuje in domače komade. L. 1929 se je po smrti ustanovitelja Osanai delilo v dvoje gledališč in sicer v staro in novo Tsukiji-gledališče. Do delitve so predvajali mojstrska dela Strindberga, Romaina Rolanda, Shawa, čapka, Molnarja, Gorkega itd., vsega 117 gledaliških komadov.
Med tem je nastalo na Japonskem delavsko gibanje, ki je imelo za posledico delavsko gledališče, s katerim se je združilo »Malo Tsukiji-gledališče«, med tem ko je »Novo Tsukiji-gledališče« razpadlo.
I. umetniška razstava v Rušah
Ali ste kedaj že kaj takega slisali! ^va mlada slikarja gresta prav v provinco sredi med kmete, da jim pokažeta svojo umetnost, tisto umetnost ki je tako v glavnem tem kmetom, temu priproste-mu ljudstvu namenjena. To je vsekakor fpguin, ponosna samozavest dveh ljudi, se jasno zavedata svoje poti in svoje naloge v. družbi. Brez vsakršnih »genialnih« kretenj, priprosto in pristno sta stopila pred svoje občinstvo, kakor dva, ki se zavedata, da morata dati obračun 0 svojem delu prav ljudstvu, iz katerega sta izšla in za katerega delata. In tako je nastal iz skromne razstave kulturni dogodek prvega reda. Kajti ta razstava je začetek nečesa novega.
Golob nam je deloma znan ze z .drugih razstav. V glavnem se udejstvuje lesorezih. Iz njih nam diha močno čustvena narava, ki obdaja vse svoje motive s toplo mehkobo in nežnostjo. V teh lesorezih se poslužuje simbolov in slik ter celo personifikacij. Da omenim le tisto okamenelo bolečino pri njegovi ^Gospej Sveti« ali Mrak s plaščem v njegovem »Popotniku«. Sploh je močno romantičen. V oljih ljubi vijoličaste, roz-nai<- '.n lila barve, s katerimi nam_ ume Pričarati še dokaj močna razpoloženja. 2elja po ubranosti slike z okvrjem ga je ^Srnla. da je, kakor nekdaj novoromantiki, sain izdelal prav širok okvir, ki je takorekoč del slike. V koliko pa je ta slikarski stil, ki ga zanaša fantazija in čustvo včasih že precej daleč od stroge stvarnosti, v skladu s programom, ki sta •si ps. napisala v razstavni katalog, je se-'fE"	vprašanje, ki 'pa ni tako zelo
-sžno. Tudi sodobnost tega sloga uteži"/ ta ali oni oporekati.
Pri š u š m e 1 j u o sodobnosti ne bo mogel nihče dvomiti. Sploh bi človek dejal, da sta si oba razstavljalca pravo nasprotje. Seveda je treba takoj tu povedati, da bi kak profesor našel mnogo umetnikov, pri katerih se je šušmelj učil. Tu bi našel gotovo pravi eldorado, da bi lahko pokazal svojo učenost in svoje znanje o tujem slikarstvu. Toda vse to ni zelo važno. Kdor je enkrat videl kako Hegedušičevo grafiko, bo gotovo kmalu spoznal sorodnost med obema. Sicer pa šušmelj sam priznava še več kakor sorodnost. In če bi bil kdo v zadregi za imena, bi mu jih naštel še nekaj, tako na pr. Tartaglio in še koga. Toda to je vse le mimogrede. Bolj zanimivo se mi zdi doganjanje, v koliko se danes učenec že razlikuje od svojih učiteljev. In tu človek ne more mimo stroge, skoro renesančne kompozicije, ki je vidna posebno v njegovih grafikah, na pr. »čakalnica« (v krogu oziroma elipsi od spredaj v ozadje) ali »žegnanje« (v obliki črke S). Nekaj posebnega so njegovi daljni svetli horiconti. (»Za brano«, »Ruške tovarne«), Zelo pristiti so njegovi akvareli »Orač«, »Hiša s Pohorja«, ki imajo mnogo lokalnega kolorita in pripovedujejo
o	kmečkem delu.
Lokalni činitelji, Sokol, so se zavedali pomembnosti tega kulturnega dogodka in so šli obema razstavljalcema na roko. In to je treba v današnjih dneh še prav posebno poudariti. Vstop na razstavo je brezplačen in tudi v tem je del programa, ki nam mora biti simpatičen.
In ob koncu senzacija: Skoro polovica šušmeljevih slik na razstavi je prodanih!
jad
prejel* smo
Dejanje St. S. Maj 1939. Ta zvezek prinaša sevavke Catlirrlicusa n »Klerikalizmu ia libe* jsliitnii«, Franceta Vodnika »Narodno Eleda-•šče« (nekaj načelnih in kritičnih pripomb), lcPnslovii' sestavek Antona Slodniaka »Spra-pesem V^de Tauferjeve »Trtiiev venec«” “tbina Bojca nnspevek o dvajsetletnem na-
rodno-obrambnem delu pod naslovom »Slovenska narodna obramba«, dr. Matiie Zumer-ja »Produktivne sile našega gospodarstva«, med rubriko Dokumenti prinaša revija sestavek iz francoskega lista »Voltigeur« pod naslovom »Za novo demokracijo«, med Književnimi poročili so kritike T. Logarja o poezijah dr. Er. Prešerna, ki so izšle pri Akad. založbi v Ljubljani, kritika Silve Trdina o pesniški
Za ženo in dom
Kakšno delo me čaka sedaj na vrtu?
Sedaj se pa na vrtu že poznajo sadovi našega dela v zgodnji pomladi. Vse je v bujnem zelenju in cvetju, ponosno pa se košati tudi plevel, ako ga pravočasno ne odstranjujemo.
Največ dela imamo sedaj z okopavanjem, ker s tem najbolj podpiramo rast vseh vrtnih sadik. Z okopavanjem dovajamo rastlinam zrak. Pa tudi s setvijo je še precej dela. Sedaj je na vrsti endivija, jesenska redkev, repa, pozna koleraba, rožno zelje, zimski por in čebulno seme. Paradižnike moramo čimprej privezati k oporam, stranske poganjke pa odščipati, da imajo glavni dovolj moči. Po dežju jih zalivamo z razredčeno gnojnico.
Belušem ali špargljeiti pa je sedaj konec sezone. 24. junija, to je ob kresu, jih nehamo rezati, ker se sicer korenine preveč izrabijo. Zemljo pa takoj obdelamo in pognojimo s hlevskim gnojem. Mnogo opravka nam da v tem času zelje in druge kapusnice. Pregledati moramo vse liste in odstraniti jajčeca kapusovega belina, ker ta je lažje uničevati kakor gosenice. Pri cvetači odščipamo vse uvele liste. V presledkih 14 dni sadimo grah in sejemo solato.
Pomladne nasade cvetic nadomestimo s poletnimi. V juniju sejemo tudi mačehe, marjetice, potočnice in druge za jesensko oziroma pomladno cvetenje. Vse te setve pa morajo biti pokrite, dokler ne vzkale pozneje pa nekaj časa tudi senčene, veš čas pa dovolj vlažne. Vrtnicam porežemo ocvele glavice dva prsta pod cvetom, da ne delajo semenja. V juniju jih tudi.cepimo. Dalije privežemo k palicam, hor-tenzije pa preselimo na senčne grede.
Obilo pažnje pa moramo sedaj posvetiti sadnemu drevju, da pravočasno uničimo škodljivi mrčes.
Ne zavrzi ničesar
Vsaka stvar, ki postane za svoj prvčtni namen nerabna, se da navadno uporabiti še za kaj drugega, toda v naglici mnogokrat kaj po nepotrebnem zavržemo.
Pri šivanju in prenarejanju raznih oblek, kakor tudi od nerabnih oblek, ostane vedno mnogo najrazličnejših krp, katere se pa navadno v veliko nadlego gospodinje potikajo po stanovanju, ali pa jih zavržemo. Vse take krpe, bodisi iz kateregakoli pisanega materiala, zreži na enako široke tnakove, jih med seboj se-šij in navijaj v klobčič. Ko imaš te robe že mnogo, sešij ali skvačkaj iz teh trakov preprogo. Ako pa so trakovi popolnoma ozki, lahko preprogo stkeš ali spleteš. Iz belih, popolnoma ozkih in na enak način pridobljenih trakov pa lahko spleteš močno vrv. Imeti moraš seveda tri velike klobčiče.
Staro, zelo zakrpano posteljno perilo, ki svojemu namenu rte odgovarja več, porabimo za najrazličnejše brisalke, S škarjami izrežemo one dele, ki so še dovolj močni, jih s strojem obrobimo, na vogal pa prišijemo trakec za obešanje. Takšne brisače so prav dobre za brisanje rok, oken, posode in slično.
Tudi starih nogavic ne skuri, kajti iz razparanih lahko sešiješ prav mehke cunje za prah. Lahko pa jih tudi razrežeš na drobne koščke tir z njimi napolniš blazine za divan ali stole.
Napačno mnenje glede son-čenia In Iztspanfa posteljnine
Vsi v?mo, da je posteljnina zelo draga, zato moramo z njo postopati tako, da jo čim dalje časa ohranimo v lepem in uporabnem stanju. Posteljnino od časa do časa zračimo in iztepavamo, pri tem pa pogosto naredimo več škode, kakor koristi.
Kar zaboli me, če vidim kje lepe blazine, pernice in odeje na pripekajočem soncu, ali pa če opazujem gospodinjo, ki po njih neusmiljeno udriha z iztepalnikom. Res je, da sončni žarki ubijajo morebitne bacile, ki so v posteljnini, toda posteljnino samo pa uničujejo. Zato polagajmo na močno sonce le posteljnino bolnikov,
ostalo posteljnino pa zračimo v senci, ali le na slabo osončenem prostoru. Sonce namreč izsuši vso maščobo, ki je v perju. Perje postane krhko ter ga pozneje s silnim iztepavanjem popolnoma zdrobimo. Takšna posteljnina je potem večno prašna, izgubi pa svojo vrednost in lepoto. Posteljnino torej v prvi vrsti zračimo, zato je najboljše, če izberem« za to zračenje vetroven dan. Tudi žiinnSce ni priporočljivo izpostavljati prevročemu soncu.
KUHINJA
CrcšnJe v sladkorju. Dobro zrelim- a še čvrstim črešnjam odstrani koščice z zato pripravljenim majhnim strojem, ali pa posamezne črešnje samo malo prekolji in jim odstrani koščice. Potem jih stehtaj ter skupai za J4 kg črešenj 'A kg sladkorja, katerega polii s litrom vode, da se očisti in potegne. Posebej ,v kozici pa zavri vode. deni vanio kapljico košenilije in 5 gr limonove kisline, deni noter črešnje ter pusti, da stojijo na kraiu štedilnika 'A ure. Nato jih stresi na rešeto, da se dobro odcede, potem jih deni v sladkor, pusti jih v njem. da malo prevro, nakar jih odstavi, da se olilaae. Hladne vlij zooet na rešeto. da se dobro odteko. Sladkor, katerega imaš v kozici, in tistega, ki se nateče, go?to pokuhaj ter'deni črešnje vani. Ko se nekoliko ohlade, deni vse skupai v steklenice, popolnoma mrzle zaveži s pergamentom in jih shrani.
Cele ribezove jagode. Osmuči ribezove jagode z grozdičev. jih izberi in stehtaj. Potem stehtaj še sladkor, ravno toliko nai ea bo. kakor je bilo jagod. Na vsak kg sladkorja deni ’/« 1 vode ter skuhaj sladkor, da je gost; nečisto med kuhanjem pobiraj. Deni vanj jagode ter jih pusti, da počasi vro 7—10 minut. Nato precedi sok v drugo posodo in ga pokuhaj, da se zgosti. Zdaj stresi vani še ribez ter naj se vse skupai malo zavre. Nekoliko ohlajene jagode deni v steklenico ter popolnoma mrzle zaveži in shrani.
Črešnje z medom. Izpuli črešniam peclje in jih stehtaj. Za 1 kg črešenj segrei 70 dkg medu in */< I vode ter deni vani črešnje, da polagoma zavro. čez malo časa iih odstavi. Po 24 urah jih prevri še enkrat. Potem zloži črešnje v steklenice, sok pa še boli pokuhaj ter vlij mrzlega na črešnje. Steklenice zaveži in shrani.
Kolerabe. Osmuči lepe mlade liste od kolerab, splakni jih v vodi, zreži na tanke rezance pa v slanem kropu skuhaj. Ko so kuhani, odcedi vodo in prilii mrzle vode, katero zopet odcedi. Kolerabe olupi in zreži v kocke pa kuhaj posebej. Deni v kozico dve žlici masti# ko je vroča, žlico drobno zrezane čebule in ko ista zarumeni še zelenega peteršilja in dve žlici moke; ko bledo zarumeni, prideni odcejene kolerabe, nazadnje tudi liste; zalij s kropom ali pa z juho, malo osoli in popraj pa naj še malo zavre.
Kolerabe s krompirjem. Spomladanskim kolerabam, ki imajo še prav majhna jabolka, osmuči liste in jih zreži na rezance, stebelca in jabolka, kolikor jih je, olupi in zreži na koščke ter deni kuhati v vrelo vodo; tudi liste deni v vrelo vodo posebej kuhati. Olupi in na drobne koščke razreži po kg krompirja in ga skuhaj. Metdem deni v kozico 2 žlici masti, v vroči (mašti) zarumeni žlico drobno sesekane čebule, odcejene ter z vodo oplak-njene kolerabe in liste ter dobro zmešaj. Ko malo prevro, prideni še malo popra itj kolikor še treba soli
Pražene kolerabe. Olupi in razreži kolerabe na kocke ali kako drugače. V kozico deni malo masti in žlico sladkorja. Ko ie rumen, prideni kolerabe in par žlic luhe ali vode. dobro pokrij ter praži počasi, da so mehke. Potem jih naloži okrog mesa na krožnik in dai na mizo.
Redkvična prikuha. Zberi in operi v vodi zelenjavo od redkvico, skuhaj naglo v vrelem kropu, bončice pa skuhaj posebej, da bodo mehke; ko so kuhane jih odcedi ter zreži oboje s krivim nožem. Razgrej masla ali masti, deni noter drobno zrezane čebule in peteršilja pa moke, naredi bledorumeno prežganje ter zalij z juho. Ko prevre, deni noter zelenjavo in redkvico, premešaj, malo pokuhaj in daj na mjzo.
Gobova Juha s krompirjem. Skuhaj kake 3 alf 4 na drobne kocke zrezane krompirje v dva in pol litra slane vode; prideni lorber-jev list, nekaj drobno zrezanega peteršilja in česna, deni v kozico 2 žlici masla ali masti,
2	žlici moke, ko je rumeno, drobno zrezane čebule in ko še čebula zarumeni, kake 4 pesti osnaženih na drobne listke zrezanih, poparjenih in ožetih gob; mešaj, da se malo osuše, prilij malo kisa in dodaj že orej kuhau krompir z vodo vred; dobro premešaj, prideni nekoliko kisle smetane, kisa in popra ter pusti, da vre še četrt urff: vlij potem na spra-žene žemlje in daj rta thizo.
zbirki Vide Tauferjeve »Veje v vetru*. Lino Legiša poroča o knjigi Jakoba Solarja »Kaj je z našo ljudsko povestio?«. Bogo Grafenauer o knjigi Josip Zontar »Zgodovina mesta Kranja«, Bogo Grafenauer o knjigi France Škerl »Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860 do 1869, J. G. o knjigi J. Šedivy »Češčina za samouke« in isti knjigi V. M6-derndorferja »Sodobna šola«. Na platnicah revije so razna drobna poročila o tujih knjigah.
Zvonček, junij 1939. V šesti številki so objavljeni sledeči prispevki". Manko Golar »Pesmica o polžu«. Vinko Biteno »Ura Njenega Veličanstva«, »Cicek in birmanska uta« s slikami. van Peresnik »O gospodu učitelju, ki ni izdelal«, Franjo Čiček »Prigode palčka Bobka«, note L. M. Škerjanca »Junij-Julij-
Avgust«. Lojze Zupanc »Pripovedka o ku* čarskih palčkih«, pesem »Prišel ie počitnic čas«, podkarpatska pravljica »Kako se je j oderuh uračunal«, Fran Bradač »Čarovnik in
i	njegova lajna«, kratka pesmica »V počitnicah bo čas za to!« s sliko, Ivan Razpotnik »Skrivnost zelene jame«, ljudska pripovedka iz Ka-zakstana »Skopuh ih * Šaljivec«. J. Pehaček »Od kod so sanie?«, B. B »Ciganska cerkev«. List zaključujejo ntsma čitateljev in uganke.
V	SOBOTO 17. t. m. OB pol 9 URI BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU LJUDSKA UNIVERZA
Nazadovanje izvoza perutnine
Perutnina in jajca so v jugosloven-skem gospodarstvu važna izvozna postavka,' ki nam prinaša velik dobiček. Zato je razumljivo, da naši gospodarski krogi spremljajo razvoj izvoza teh važnih proizvodov z veliko pozornostjo, nosijo.
V	prvih štirih mesecih tekočega leta izvoz perutnine in jajc ni bil preveč zadovoljiv. Opaža se znatno popuščanje, ki pa nas ne sme navdajati s skrbjo, ker se bodo razmere gotovo kmalu popravile, ker so se z glavnimi našimi odjemalci že dosegli novi sporazumi, ali pa so pogajanja še v teku.
Kar se tiče živine, je treba omeniti, da se je izvoz zmanjšal od 120.8 milijonov dinarjev v ustreznem razdobju lanskega leta na 104.2 milijone ali za dobrih 19%.. Največji je padec izvoza pri zaklani perutnini, čije vrednost se je znižala za 30% na 26.2 milijone dinarjev. Nazadovanje je predvsem iskati v manjšem odjemu Nemcev, ki so kupili pri nas za dobro polovico manj, kot lani v istem času. Nazadoval je tudi izvoz v Italijo in Švico, precej povečal pa se je izvoz na Češko in Moravsko. Izvoz žive perutnine se je zmanjšal za 14.7%, zopet predvsem v Nemčijo. Nekoliko večji pa je bil izvoz v Italijo, ki je sedaj v tem predmetu naš glavni odjemalec.
Glede jajc je omeniti, da se je po teži sicer povečal za 4.6%, glede vrednosti pa se je v primeri z istim razdobjem lanskega leta zmanjšal za 3.7% in je znašal 67.7 milijonov dinarjev. Nazadovanje je v glavnem pripisati nazadovanju cen na angleških in švicarskih tržiščih, ki je posledica večjega dovoza kitajskih jajc, ki evropskim vedno bolj konkurirajo. Povečal pa se je izvoz na češko in Moravsko. Nekaj večji je bil tudi izvoz v Italijo, vendar je porast razmeroma manjši kot na Češko-Moravsko.
Ko se bodo začele izvajati nove določbe o plačilnem prometu, ki nam nudijo večje ugodnosti kot doslej, se bo izvoz perutnine in jajc hitro popravil in eksport teh predmetov nam bo zopet prinašal one koristi, kot prejšnja leta.
Popili ..Edinosti
:ai
Dolina Sentilorianska
Ostrlžja Juha. Operi dobro kakih 20 ostrig in jih skuhaj v vinu. Ko se odpro. Uh poberi iz školjk ter deni na stran. V kozico deni 2 žlici presnega masla; ko se speni, prideni zelenega peteršilja in 3 žlice moke. Ko se zarumeni, prilij zelenjavno juhp in vino z ostri gami, prideni tudi malo limonovih olupkov in pusti nekaj časa vreti Potem okisai s limonovim sokom ter prideni opražene žemlje in daj na mizo.
.Ječmenčkova iuha z gobami. Zakuhai v
3	1 vrele vode 1U 1 ječmenčka. Ko je vrelo pol ure, odlij vodo ter zalij z vrelo zelenjavno juho ali slano vodo. Prideni še drobrto sesekljanega zelenega peteršilja, timeza in čes na ter pusti vreti 2 uri. Medtem deni v kozico 2 žiti presnega masla ali masti, potem sesekane čebule, peščico poparjenih, ožetih, drobno sesekanih gob in žlico moke. Ko zarumeni,- zalij z ječmenčkovo vodo ter vse sku paj zalij k ječmenčku; ko nekaj časa vre. je gotovo.
Praktični nasveti
Madeže od dežja z lahkoto odstranimo. Platneno krpico namakaj v tekočino, ki jo dobiš iz pol litra deževnice in nekoliko olia od vinskega kamna, ter drgni z njo sledove dežnih kapeli v smeri nitke na blagu. Vsa mesta odrgni nato s suho krpo ter jih zlikaj preko mokro platnene krpe.
Pletneno pohištvo čistimo najlepše z navad no, milnico. Soda ni priporočljiva, ker pohištvo posivi. Pred umivanjem z milnico ga izkrtačimo z mehko krtačo, po umivanju pa izplaknemo z vročo vo,do.
Mastna posoda postane hitro čista, če jo umivamo v vroči vodi, kateri smo dolili nekoliko kisa.
Steklenice s strupi ne smemo nikoli shranjevati v shrambi med steklenicami z nenevarnimi tekočinami. Otroci strupov ne poznajo iti nastane lahko nesreča. Pa tudi odrasel človek se lahko zmoti. Shranjujmo torej takšne steklenice na posebnem, visokem prostoru, na vsaki pa naj bo listek., ki priča o njeni vsebini.
Prva pomoč pri opeklini. Zlasti mlade gospodinje se zelo pogosto opečejo: opečeno mesto naj si takoj namažejo z oljem in potresejo s soljo. Prst drži nato nad vročim štedilnikom, da se sol na njem počasi topi. Pri uporabi tega sredstva se nikoli ne naredijo mehurji, pa tudi bolečina naglo preneha. Prvi trenutek pa zelo peče .
KINO V MARIBORU
Grajski kino. 17 — 20 jun. Jadviga (Georg Alexander, Jadviga Kenda).
21 •—,23 jun. Bela smrt (Otto Wernicke Hilde Sessak).
Esplanade kino. 15—19 jun. Kraljev tenor (Leo Slezak, Wjlly Eičhberger, Lu-cie Englisch). 20 — 22 jun. čarobna igra (Martha Eggerth), 23 — 26 jun. Gospodar Sahare (Molk). Francoska produkcija, posneto pod pokroviteljstvom maršalov Franchet d’Espereya in Petaina,
Lepo vreme. Kdor govoriti kaj ne ve, naj vreme hvali ali zmerja; to je že znano staro pravilo. Ljudje se ga prav radi poslužujejo vremena in pravila, kadar ne gre drugače. Kdor pisati kaj ne sme, pa jo najboli pogrun-.ta, če se takisto poslujli vremena. Kričiš nad vetrom, hudičaš točo,'frdamaš dež. kolneš povodenj, obupuješ nad strašnim soncem, ki hoče še to požgati, česar ni vzela voda: preklinjaš slano in sneg, ki pada sredi poletja, divjaš nad... itd. Koristno delo,-Vsekakor.
Pomisliti pa ie tudi treba.' da ubogi narod takšno preklinjanje z dopadenjem in z užil kom posluša in bi te v mislih postavi} celo za poslanskega kandidata (že to ie nekaj!) ker bi s pridom računal s tein., da bi kot kandidat še pred volitvami obljubil leno vretnt.
Takšno obljubo o lepem vremenu narod zelo ceni in spoštuje, kar. se .da skoraj dokazati. Skoraj sicer še nikoli' ni'zajca vjel, toda skoraj dokazati spoštovanje naroda do obljub pa se da kar je ravno dokazano. Narod neguje delo' druge obljube že dolgih dvajset let, pa ne bi teh in ponekod jih imaia že polne skrinje'; obljub namreč, ne dinarjev. Zato ni čuda, da o vremenu rad posluša, a ravno tako rad bere, že dolgih dvajset let. ■
No, dvajset let v življenju naroda ni nič posebnega in s to dolgostjo bi se ne bilo ravno treba bahati. Dvajset let je za ubogi narod skoraj ravno toliko, kakor kaplja V.morje, ali če pljuneš v povodenj. Nikier se nič ne pozna. Za drugo dvajsetletnico bo treba spremeniti samo besede, z delom in deli lahko ostanemo pri starem.
Zdaj bo poletje in narod se bo zopet zbiral na velikih prireditvah, da se bo navduševal za naroti. Kako je ganljivo, ako se narod navdušuje za narod in manifestira za samega sebe,, tako rekoč, za svoj trebuh. Sonce bo žgalo, da bi trava gorela, narod pa bo kričal, mahal z rokami, cepetal z nogami, migal z brado in jezikom in manifestiral tako rekoč za svoj trebuh. Res je ganljivo, da se narod navdušuje za narod!
To sicer niso več ideali in trezen človek bi se moral s skrbjo zamislili v nafodovo. bo-dočnost. Ali ni tole vse skupai že grd in nesramen materializem? Ne, ne, ni prav, da misli narod na svoj trebuh!
Pravica za posameznika, za takšnega, ki itna že mnogo pod palcem, je ravno v tem, da le-ta sme misliti na- tisto zadevo pred seboj.
V	tem je tudi. razlika med narodom in posameznikom, t. j. takšnim, ki že ima mnogo pod palcem.
Za narod res ni dobro, da še mu govori 'o materialnih zadevah. Tole o slabih cestah, o regulacijah hudournikov, o melioracijskih in bonifacijah in demokracijah, oa o hrani, nižjih davkih in o prodaji živine in poljskih pridelkov, pa o odpravi' brezposelnosti, in slično, je najbolje molčati. Kaj pa navsezadnje stvar koga briga?.Liudi.se samo brez potrebe budi iz spania ali dremavosti. Zares, če kdaj, je tukaj molk zlato.. Mnogo, mnogo tega zlata je treba narodu, da bo zadovoljen.
Idealne zadeve. Pač pa mu je treba mnogo, mnogo govoriti o idealnih zadevah, o kreposti trpljenja in potrpljenja, o čednosti stradanja in o lepoti vitke linije,, ki se, kakor vsaka zapoznela moda, pridno seli med narod, kateri se zdaj že lahko ponaša z ženskimi klobuki, kratkimi krili, belimi nogavicami s cumfekofn in seveda z vitko linijo. Vse takšne idealne zadeve bo treba pod letošnjim žgočim soncem še nadalje gojiti, da ne bomo ob vse ideale. In da bo duševno zdravje naroda pstalo popolno Tisti individuji, ki se mislijo iti v letošnji splošni suši govornike, naj začno takoj sestav Ijati govore, ker zdaj je čas, ko še. ni popolne suše. Z.živo besedo bodo vžgali dremava srca in beseda bo pekla kakor navpično sonce nad golimi »lavami. Z duhom ie treba pobijati materijo, posebno pa nai udrihajo po cumfekih, nekaj bo že ostalo. Saj narod rad posluša, uboglijv pa je tudi kolikor toliko. In zadovoljen in zaspan še tudi dokaišnjo mero...
Sezona potovanj sc je približala in ljudje, ki imajo več v mošnji,, bodo potovali križem
kražem po svetu, če potuješ, mnogo vidiš in nezaslišano se ti razširi obzorje. Pa še nekaj drugega -se-tl zbudi v srcu: rešpekt pred tujino! To.je, pa ravno .tako, kakor debel ocvirk na žgancih.	- •
Tri pike... Kako lepo bi bilo, če bi.se postavile Za vsakim stavkom tri Pike... Lepa čitateljica bi smatrala stavek za konec pesmi, kjer je treba še nekoliko posanjati. in sanjava duša bi še ovila v toplo pomladansko romantiko, ppjnp hrepenenja, po mesečini in ljubezni; Marljivi bralec pa bi v treh pikah čutil poziv, da je- glavna misel nekje zadaj skrita, jn verjetno bi si razbijal glavo,, kakor da se siii reševati kako težko nemško križanko. Ampak treh pik ni. mogoče vselei postavljati,; kajti so; razlogi takšni in onakšni. in težko je z. romantiko, še težje ^težkimi nemškimi: križankami,- kakršne .prodajajo trafike na'postajah in ki jih nemško znaioči radi kupujejo
Vremena Krajncam bodo se zjasnile, skoraj bo' suša. in šč kaj^drugega bo prišlo in spet bo dosti priložnosti govoriti' govoriti, govoriti^,kajti tudi-govoriti ia še čisto zadovoljivo delo . ^. . -	,
Po vsem svati) se namesto o vremenu govori, mnogo gobezda,' če pomislimo, o miru Zraven pa brusiio »narodi« zobe za trenutek, ko bo treba vgrizniti. Državniki mahajo istočasno z oljkavijpi .vejami, nekateri kar s celimi oljkovimi vejami, ki pa so vsa ovita s strupenim bodičjem. Lep mir, zares.
Zanimivo jajce. Ameriški listi poročajo, da je kokoš uekega ameriškega farmeria znesla jajce, na kate?e'ga lupini se je dalo .iasno brati, da. je vojna med nami. To,- česar niti globokoumni državniki ne vedo, je brez nadallj-nega povedalo jajce'. In, zaključuje ameriški list, to ne samci potrjuje stari pregovor, da jajce več od pute ve, ampak da ve celo več kot učeni državniki. !■
O pogodbah. Da utrdijo mir. sklepajo nekateri imenitne pogodbe. Nikoli v zgodovini se še ni sklenilo toliko pogodb, kot v zadnjem času. Stvar je humoristična. Sai, če. pomislimo, ne bo nič držalo! Ko pa postane takrat ko gre zares, vse cunja papirčka.
Cunja papirčka pride prav edino pri kakem posebnem poslu. Toda o tem se v boljši družbi ne govori.
Debela ščuka in mali karpek sta nekoč tudi sklenila nekako pogodbo, v kateri je stalo črno na belem, da ne bosta v nobenem primeru ugriznila drug drugega. Kakšen je konec te zgodbe, je skoraj neverjetno. Suhi karpek je ob prvi priložnosti debelo ščuko pojedel ...
Od vremena smo torej daleč prišli. Celo na ščuko. To je, bi rekel prvi modrijan, razvojna stopnja. Drugi bi razmišljal, da ie to usoda, nekak kizmet. Bilo kakor .bilo. Ampak če ga bo vreme še .-naprej tako kidalo, kakor ga je TetOs v pozni, pomladi,, pa bomo zares prišli vsi skupai na psa...
Življenje je žalostno, je baie rekel cigan humorist, preden so ga potegnili na gavge. Ampak če si še toliko svoboden, da lahko stopiš k sosedu na malo kramljanje, ie že veselejše. Da kruha, mesa, masla ni treba loviti na karte, kakšno veselje posebno za otroke! In končno, da lahko nekoliko kukaš v Dolino Šentflorjansko, kako še giblje in miglje ves ta prešmentani svet,, in da lahko tu in tam po-bereš kako čisto majčkeno... laž. kakšen užitek! Potem pač lahko zaključiš, da vendar le ni tako žalostno na svetu. Posebno v Dolini Šentflorjanski ne ...
Kd-
Maribor
Nogometna tekma med novinarji in gledališkimi igralci, ki je po poročilih novinarjev (bog ve, če jim je verjeti!) končala z zmago novinarjev (očividci sicer sodijo drugače) je izzvala veliko'smeha In zabave. (V tem so si vsa poročila edina). Podrobno poročilo prinese »Toti list«, ki je posvetil tel zadevi celi dve strani. Med »poklicnimi« nogometaši je bilo baje veliko pohujšanje. Novinarii in gledališki igralci pa sodijo, da so se oni vsekakor vsaj tako dobro obnesli na zelenem polju, kakor bi se nogometaši v uredništvih ali na dru. Prav gotovo je, da bi pri zamenjanih vlogah ne bilo toliko' žabave.
Pragersko
Pragerska postaja — zopet živahna.
kor vsako leto, tako ie tudi letos postaja rr -gersko zelo živahna. Peron :e od vsa«:en .vjaku poln potnikov. Opaža se, da ie izno postaje Pragersko zelo neroden. Pomiki gredo ven, drugi iz vlaka po karte zo nadaijnj potovanje in tako potem nastane gneča, ut* mnogokateri pptjiik ostane na Pragerskem-njegova .prtljaga pa -se pelje naprei. Zato bilo zelo potrebno, če bi bila dva izhoda, je ob poti hiša. pri hiši.
Občni Zbor Ciril-Metodove družbe. Cin1 Metodova družba je imela v sredo 7. iun11^ ob 8. uri zvečer v gostilni Stampfei na rra-gerskem svoj redni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo precej članstva, videlo se
je pa, da jih je mnogo izostalo. Občni zbor je
s kratkim govorom otvoril g. G e i b i č. nakar je bila daljša, čjebata o nadaljnjem delu v tekočem. letu. Z besedami »Upamo,da nas bo drugo leto mnogo veči, se je občni zbor zaključil.
Gasilska tombola tv Šikolab pri Pragerskem
Na praznik Sv. Rešhjega Telesa ie priredila agilna gasilka, četa v Šikolah pri Pragerskem dobrodelno tombolo. Vreme je bilo četi zelo naklonjeno,' tako da-je, bij'obisk jako dober. Dobitki nišo' bili tako veliki kakor mri dru2111 društvih, vendar so pa .bili za krai, kakršen je Šikole, zelo veliki. Po tomboli je bila Dr0' sta zabava, katera ie četo gmotno zelo dobro podprla.
Pogajanja za razsvetljavo. Občina Spodnja Polskava-Pragersko se je na mnogih sejah pogajala za boljšo razsvetljitev poti na Pragerskem. Končno je bilo sklenjeno, da bodo v najkrajšem, času začeli napeljeva ti. električno razsvetljavo. Poti,, ki do sedaj še niso razsvetljene, so tega že dolgo prepotrebne, sai je ob noti hiša pri hhiši.
Občinski sluga je preslabo plačan. Sluga občine Spodnja Polskava-Pragersko je za svojo naporno službo, preslabo plačan. Z borilni 450 dinarii mesečne plače mora preživljati petčlansko družino, Poleg tega ie že štiri leta v tei službi, ih še hi nastavljen. Zato taj se občina vsaj. malo ozre v njegove razmere in če. ga Še ne nastavi, ga nai vsai boli' še plača, da bo lažje preživljal sebe in družino.
fram
Okrožni zlet Sokola v Framu. Sokol Fram je imel v nedeljo 11. junija velik okrožni zlet, kateremu so se odzvala vsa društva. 2e v zgodnjih jutranjih urah je bilo na telovadišču vrvenje in vežbanje raznih oddelkov. Dopoldan ob 9. uri so bile skušnje vseh oddelkov. Popoldan povorka, ob 15 uri pa telovadni nastop, kateri je zelo lepo uspel. Vsi oddelki so vaje izvajali zelo lepo. kar ie znak, da so imeli dobre Vaditelje. Po nastopu ie bila prosta zabava.
Od Sotle
Grozna toča. Nismo se še pomirili od dveh zaporednih povodnji ob Sotli, ko nas je dne 9. junija nekako ob 5. uri pop. obiskala strašna šiba božja: toča. Zanimivo je, da se toča. in to huda, strašna toča, zadnja leta stalno drži Sotelske doline. L. ,1937. ie dobesedno zabila v nič vse rastlinstvo v veliki občini* Polje ob Sotli, da v obeh farah, poljski in bučki, jeseni niso nabrali n. pr. koška sadja. Tudi ostali živež je šel v nič. Liudie so pretolkli leto s stradanjem. Grozna toča bo ljudem še dolgo v spomin. Lani je ravno tako strašna šiba božja, udarila Bizeljsko .z obrobnimi občinami in mahnila mimogrede še P° nekaterih vinogradih občine Sv. Peter pod Sv. goricami. Bizeljsko pa je bilo uničeno kakor leto poprej Poljska občina, da so šli ubogi ljudje obupani v zimo. Prošli petek pa je udarilo okoli Podčetrtka, in sicer vasi Imeno* Imenska gorica. Slake, Sopote in Podčetrtek Posebno je udarilo črto Slake, Sv. Križ, Imeno. Debela toča. je padala skorai vso uro. vmes pa tak naliv, da ie hotelo, vse odnesti. Vsa kultura na poljih in v vinogradih je uničena, sadje popolnoma ubito.. Posledice žad-nje toče- bodo čutili ljudje še leta. posebno v vinogradih. Strašno nas letošnjo leto tepd*
SIRITE	..ED
»»
TRIJE INDIJCI
Indija, zibelka človeštva. Zemlja mistike, fakirjev, logofilozofije, prebogatega sonca, zemeljskih doorin, bujnega življenja. To je Indija.
Preko stomilijonski genijalni narod, ki je s svojo prebogato zemljo vzbudil pohlep Zapada in postal njegov suženj. In dija cknes dar; Zapadu riž, bombaž, kokos, pluto, sladkorni trs, gumi, rudna bogastva, od katerih je najvažnejša nafta. Po veri so Hindusi budisti, mohamedanci in kristjani, mistični in navezani na tradicijo. Družabno so strogo razdeljeni na razrede (skupina sličnega imovinskega stanja) tzv. kaste. Najnižja kasta so tzv. pariji, popolnoma brezpravna skupina ljudi. Pripadniki te kaste morajo živeti ločeno, daleč od naselbin ostalih ljudi, a sam pogled na takšnega človeka pomeni Indijcu ponižanje, celo greh. Cerkev bi s svojim obiskom oskrunili, zato smejo le od daleč opazovati obrede. Na javnih vodnjakih parija ne sme zajeti vode, ampak mora ponižno čakati, da mu dober človek iz svoje posode podari vode. Za nje ni šole, ne bolnice, ne sodnika in za uboj parije se ne odgovarja pred sodiščem.
To so znane stvari. Znano je tudi, da
so indijske množice danes živahno, sko raj djvje razgibane, proti kapitalističnemu Zapadu, da bi hotele nekoč same žeti svoj trud; a manj znano je, da so podprte, od močnega mladega kulturnega po-kreta, inspiriranega (navdahnjenega) od večnega indijskega genija, pokreta, ki jamči, da napori množic ne bodo zaman, ker bo njih nujnost, zapisana v glavo in srce vsakega Indijca. To je nova Indija, ki se je zarotila, da mora izginiti stara, takšna, kot je opisana zgoraj.
Prvi v vrsti mladega pokreta je veliki Indijec Rabi n bran t Tagore, veliki pesnik, ki v popolnoma novi obliki, s preprosto besedo v svoji pesmi, daje vso filozofijo življenja. Danes je preveden v innoge svetovne jezike. .Tudi v našem jeziku smo že čuli nekatere njegove stihe, ki so kot nova, močna pesem svobode zazveneli od Vzhoda.
Morda je manj znan drugi Indijec, ki je izšel iz kaste parijev, a po čudnem naključju je dobil šolsko izobrazbo, ki je drugače ostalim članom te kaste nepristopna. To je dr. A m b e d k a r . Kot otrok se je slučajno spoznal z nekim plemenskim poglavarjem, ki ga je, videč
njegovo izredno nadarjenost, poslal v šolo. Pozneje je postal znamenit učenjak, dosegel častne doktorate svetovnoznanih
univerz in končno bil imenovan za profe-sorja univerze v domovini. Ker se je pozneje izkazalo, da pripada kasti parijev, mu je bilo onemogočeno delovanje na univerzi. Potrti in obupani učenjak se je zatekel v vrste svojih ljudi in bolno uža-; ljeno je klical, da zlomijo tradicijo v sebi in stopijo v borbo za svoje človeške pravice Danes vodi ta človek v novo miselnost okrog 50 milijonov ljudi.
Tretji veliki Indijec je Maha trna G a n d h i. Kdo ni slišal o njem? Koliko zmag je izvojeval brez orožja, ker je osebne koristi zatajil v korist skupnih.
To se trije vdiki Indijci. Na teh tieh hj tisočerih drugih sloni danes kulturni osvobodilni pokret Indije. Prosvetljnega naroda ni mogoče podjarmiti. To je za-kcn in od Tagoreja riend-' ii daleč do časa, ko bo Indija prosvetljena in postala subjekt v človeški družbi.
In če danes imperialistične sile še terjajo od svojih ljudi, da krvavijo, ker se kapitalu hoče nove zemlje, da zaslepi lačne množice, a da pozneje sam uživa plodove te zemlje, ali se te množice ne zavedajo, da bo prišel čas, ko bo treba znova krvaveti kadar bodo prebujeni Indijci in drugi, zavedajoč se svoje človečanske enakopravnosti, terjali svojo zemljo zase?
Štampar V.
Rumunski kralj Karol otvarja parlament
Trbovlje
Trbovelski Sokol slavi to leto trideset letnico svojega obstoja, ko je od časov prvih apostolskih borcev in propagatoriev do danes na široko razprostrl svoja krila do vsej črni dolini, in tako združil nad tisoč Sokolov in Sokoličev v močno falango krepkih borcev za državo in njeno svobodo. V svojem juhilej-nem letu je priredil Sokol v Trbovljah serijo nad vse uspelih prireditev, ki so bile prava manifestacija sokolske kulture in visokih ciljev. Krona njegovih prizadevanj na vseh poljih kulturnega snovanja pa ie akciia za postavitev spomenika Viteškemu kralju. Aleksandru I. Zedir.itelju v Trbovljah. Spomenik, ki ie mojstrsko delo akademskega kiparja Prana Repiča, bo stal ob glavni cesti tik Sokolskega doma. Sredi topolov z vrhovi Mrzlico in Ostruhom v ozadiu bo predstavljala bronasta soha kralja v nadnaravni velikosti, odetega v generalski plašč, s sabljo v levici, ko stopa nasmejan med svoj narod in z gesto desne roke kaže s sproženimi tremi prsti svo-io misel o troedinem narodu. K odkriju spomenika. ki bo dopoldne po končani povorki ie ppvabljen zastopnik Nj. Veličanstva kralja Petra IL sodelovalo pa bo tudi voiaštvo. vsa kulturna in humanitarna društva, za časa blagoslovitve pa bo Pel združeni pevski zbor. — Z odlokom ministrstva Prosvete jc dovoljena na območju železniške direkcije Ljubljane polovična voznina. In to, za odhod v Trbovlje od 17. do 18. junija. Kupljena cela Vozna karta velja potrjena od prirediteljske-Sa odbora do 19. junija za brezplačni povratek.
Borba tujega kapitala
za romunski petrolej
Okoli Svetine
Nekoliko nasvetov in poduka gospodu Drei-stebnerje, čuvarju kmečkega spomenika na Špičniku.
Presodite sami, gospod Dreisiebner, ali ftc bi bilo bolje, da bi Vi namesto telefonske depeše ob 9. uri dopoldne, katera ie sla skozi petero rok in ust predno je prišla v voke veterinarja, sami prišli s prvim avtobusom ob 7 in četrt zjutraj v Maribor, se pogovoriti z zdravnikom m bili že °0 8. uri zjutraj nazaj v Svečini?
Ali ne bi bilo bolje, da bi Vi sami nudili vaši živini tako zvano prvo pomoč, katera je več laična kot strokovna, s tem, ;‘a bi pod zadnji del krave, ki ji je izpadla maternica po porodu vsaj podložili ?e ponoči kako čisto rjuho in ne pustili .»lakirnico ležati na nečistem ležišču?
Ali ne bi bilo bolje, da bi Vi v vaši telefonski depeši, namesto operacije (kak-*ne?) in instrumentov, naravnost omenili, da je kravi po porodu izpadla maternica, W bi veterinar, takoj vedel kaj mu je 'reba storiti in vzeti seboj — prav tako, ?e bi Vi recimo sporočili, da je bila krava na paši in da je treba instrumentov, namesto, da bi enostavno javili, da je srava napihnjena?	.	....
Končno si zapomnite: Najboljši instrument za take slučaje so samo gole zdravniške roke, katere bi Vam bile ob pravem Sasu pomagale maternico spraviti nazaj !|i s tem žival rešiti, če bi se Vi bili 2a to pobrigali.
Kar se pa tiče operacije na katero ste Vi mislili, to je amputacija (odvzetje) maternice, ki so jo že pred polstoletiem ■Uspešno vršili v kmečkem hlevu — kakor Vi pravite — Vam povem jaz, da bi jaz v ponovnem sličnem slučaju, ki bi Vas zadel doma na Špičniku bil primoran ravho-[ako postopati, kot sem tokrat na dan 5. maja leta Gospodovega 1930, lo je bi rtal žival zaklati, da Vam s tem vsaj nekaj rešim. Na zadnje pa še to: Ce bi bit jaz na zahtevo in izredno odgovornost 'Ustnika na živali izvršil tako operacijo, ki j o Vi imeli v mislih, pomislite kaj bi iaz vse seboj prinesel: en majhen 110.žic, ene majhne škarje, eno iglo m za šivali svileno nit, v roki pa'listo vidljivo gumijevo cevko, ki mi je najbolji pomagač;—-se pravi, bil |bi pravtako oborožen, kot e'ii bil pri Vas; imel sem pa v žepih poleg ;ega <ie vsa sredstva za moderno terapijo
»Čuvar kmečkega spomenika na Žolčniku«
pojasnjuje:
O taki nevolji pri kravah sem poučen. Saj črpam poljudna zadevna navodila med drugim iz svoje knjige »Ilustrirani domači živinozdravnik«, ki jo je spisal hohenheimski profesor Wilhelm Lipperlen. (Glej n. pr. sliko 19. na strani 249!) Zato se je moje poročilo kot »zelo nujna telefonska depeša*, ki sem ga naslovil sreskemu načelstvu Maribor levi breg dne 5. maja ob 6.45, glasilo tako:
»Krava Ivana Dreisiebnerja je pred 13. urami teletila. Izpadla je maternica. Gospod žt-vinozdravnik se naproša, da pride čim prej z motornim vozilom in s potrebnimi instrumenti za izvršitev operacije v Sv. Jurij ob Pesnici na orožniško slanico, kjer ga čaka kažipot.«
To telefonsko poročilo je oddal kot prvi g. podnarednik Drezdič, ki mu je sresko načelstvo izreklo nezadovoljstvo, češ: »Zakaj se zasebna zadeva telefonira po orožniški Staniči? Zivinozdravnika ni v uradu.«
Kot drugi je oddal depešo g narednik Pero Petrič ter vnovič poudarjal nujnost.
Kot.tretja je telefonično vprašala gdč. Mi-cika Hlade* da li je živinozdravnik že obveščen o zelo nujni zadevi. Dobila je odgovor: »Je že na potu.«
G. živinozdravnik je prišel počasi ob 15.10 na moje dvorišče, nakar je ugotovil, da je prišel prepozno. Dodal je: »Kravo ie treba zaklati ter meso skusiti prodati kilogram po 2 dinarja.«
Krava je bila vredna kakih 3000 dinarjev. Ker sem imel telefonskih stroškov 18 din, ži-vinozdravniških stroškov pa 250 din. sem prejel za meso in kožo zaklane krave čistih samo 1000 din. Moja resnična škoda pri tej kravi je po moji stvarni cenitvi 2000 dinarjev.
čisto rjuho smo kravi podložili že 10 ur pred prihodom g. živinozdravnika. O zadevni »operaciji« nas pouči vsaka dobra živino-zdravniška knjiga. Nisem trdil, da bi krava po operaciji »nosila Še deset let teleta«, pač pa je g. veterinar med pričami sam rekel, da če bi bil prišel pravočasno, bi bil spravil maternico z lahkoto na svojo lego in tako rešil kravo in tele.
Tudi ne drži nasvet, da bi naj bil jaz sam prišel v Maribor z avtobusom ob 7.15, ko bi se z g. veterinarjem sploh še ne' mogel uradno razgovarjati in bi zato že ob 8. uri ne mogel biti zopet nazaj v Svečini.
Drži torej samo, da je bila krava molznica »par ur pred poginom«, to pa zato. ker ie g. veterinar — ne po moji krivdi — prišel prepozno.	Ivan	Dreisiebner.
★
Novice tz Esperanta
Pariški velesejem uporablja kot poslovni jezik tudi esperanto in je letos izdal v esperantu prospekte. Na velesejmu bo razstavljalo okrog 8.500 razstavljalcev iz 85 držav.
V vse šole v Angliji naj bi se uvedel na predlog Zveze za Društvo narodov esperanto, ki lajša mednarodni promet in sporazumevanje.
Esperantska kolonija v Palestini. V Pa lestini se namerava osnovati kolonija ustanovitelja esperanta dr. Zamenhofa
» Esperantsko potovalno pisarno« je ustanovilo neko potovalno društvo v Ko-penhagnu za vso Dansko.
Prospekt v esperantu je izdalo glavno mesto Nizozemske Amsterdam, ki ima 50 prekopov, 350 mostov in 400 antičnih zgradb.
Esperantska kolonija v Braziliji. Belgij ski inženjer Deckers je ustanovil esperant sko kolonijo »Dobra nada« v braziljski državi Griaz. Prijavilo se je za naselitev že 60 interesentov z velikim kapitalom.
Esperanto v Hoilywoodu. Režiser Cia renče Brown je prvi uporabil esperanto v
Poleg političnega boja, ki je le odmev gospodarskih trenj med državami, zavzema medsebojna borba kapitala za nadvlado naravno bogatih a gospodarsko šibkih držav pomembno, če že ne odločilno vlogo. Tako je tudi v Romuniji.
Romunijo je narava obdarila z bogatimi vrelci nafte, tako da je ena glavnih proizvajalcev nafte v Evropi. Ogromno množino nafte Romunija izvaža. Njena domača poraba ne dosega niti ene tretjine. Nafta je najvažneši izvozni produkt Romunije. Zato je razumljivo, da je mednarodni kapital v stalnem boju z domačim romunskim kapitalom,* ki pa še vedno Joniači zaščiti podlega pr.moči tujega kapitala.
Borba tujega kapitala z romunskim se je pričela v večjem obsegu šele po svetovni vojni. V predvojni Romuniji je pred stavljal tuji kapital 95°/o vsega vloženega kapitala v romunski petrolej. Razdelitev kapitala pred vojno je bila taka-le:
nemški 30% angleški 24% holandski 15% francoski 10% ameriški 8% avstrijski 2% belgijski 4% ostali 2% in romunski le 5%
Iz tega je razvidno, da je bil v predvojni Romuniji najjačji nemški kapital, katerega so predstavljale družbe: »Ste-ana Romžna«, »Vega«, »Concordia« in »Creditul petrolifer«. Celokupna udeležba nemškega kapitala je znašala okrog 6 miljard lejev ter je predstavljala trusta: »Deutsche-Petroleum-Aktien-Gesellschaft« (Depag) in »Allgemeine Petroleum Industrie A. G.« (Apiag).Težnja obeh nemških trustov je bila dvigniti nasprotstvo med angleškim trustom »Royal Dutch« in ameriškim »Standard Oil« in tako doseči boljši položaj, kar se jima je tudi deloma posrečilo.
Razmah nemške petrolejske industrije je ustavila svetovna vojna, dokler nista Francija in Anglija s posebnim sporazumom v San Remu 25. maja 1920 odvzeli Nemčiji ves kapital, ki je bil udeležen v Romuniji. Ta sporazum je dal tujim družbam 94% vsega nemškega kapitala in le 6% romunskim družbam. Največja nemška družba»Steana Romžna« je pripadla Angležem, Francozi pa so dobili »Con-cordio« in »Creditul petrolifer«, »Vega« pa je prišla pod nadzorstvo belgijskega kapitala. — Kljub temu, da je bil romunski kapital pri razdelitvi nemškega tako oškodovan, je vendar začel rasti in je znašal po mnenju romunskega gospodarskega strokovnjaka Serdaruja 1923. leta 3669 milijonov lejev, z vsemi investicijami skupaj pa 6172 milijonov papirnatih lejev, t. j. nad 50% (G. St. Serdaru »Le nouveau regime minier en Roumanie« Pariš, 1923, stran 66,).
Med tem pa 'se je pričela v Romuniji pod vodstvom liberalne stranke ostra borba proti tujemu kapitalu. Liberalni stranki po robu se je postavila kmetska stranka, ki je poudarjala poljedelski značaj Romunije, ki zahteva, da se izboljša in izkoristi bogastvo zemlje, za kar pa je potreben kapital, ki ga Romunija nima. Radi tega je treba, da ostanejo vrata tujemu kapitalu odprta. V tem boju je zmagala liberalna stranka, k čemer ji je veliko pripomoglo dejstvo, da je postala vladna stranka in je tako z najvišjega mesta vodila borbo. Liberalna stranka je sicer zmagala na političnem polju ne pa
rc.«	 ,	,	,	•	-CTrjCo	jv	pivi	U-^UIctUll	KfcJJCICUUU	V
' lem slučaju pa dvomim ,da m vasa de][J nekcRa razgovora v filmu »Kijofova li nosila se deset let teltla l	‘,1	.	Ivahava« Fsinprari+ic*< i-» traarra cuotn q<i
mleko. Gospod Dreisiebner — Vaša krava
molznica
je bila par ur pred pojmom! mu pw,wu	pi
Veterinar Josip Keluc Injem in čestitkami.
| zabava«. Esperantisti iz vsega sveta so mu poslali 2.000 pisem in kart s prizna-
‘ " IH	-ski.]
na gospodarskem in tako je bil sestavljen kapital 1929 1. tako-le: francosko-belgijski	23.0%
angleško-holandski	20.0%
angleški	20.0%
romunski domači	20.0%
romunski tuji	7.7%
ameriški	6.6%
italijanski	1.7%
drugi	0.8%
Proti 1. 1923 je romunski kapital jako nazadoval. Dejstvo, da je vlada izdala zakone, ki so ščitili domači kapital, ni moglo preprečiti njegovega padca, in je padel za več kot polovico. Kje iskati vzroke za ta neuspeh? Kot vedno je tudi tu igralo glavno vlogo pomanjkanje pravega domačega kapitala, ki ni mogel izkoristiti ugodnosti, kimu jih je nudila romunska zakonodaja.
Tujemu kapitalu je bilo tako omogočeno, da se je pod firmo romunskih družb usidral in znatno izboljšal svoj položaj. Vse to je privedlo vlado do tega, da je 1929. 1. izdala nov zakon, ki ni poznal nikakih razlik med domačim in tujim kapitalom. Glavni pogoj za pridobitev koncesij po tem zakonu je bila tehnična in finančna sposobnost družbe, ki je prosila za koncesijo.
Z nastopom liberalnega režima se je pričel romunski kapital polagoma zopet dvigati, k čemur je pripomogel še novi zakon o izkoriščanju petrolejskih vrelcev iz 1. 1937, ki daje prednost za nove koncesije onim družbam, katerih delničarji so romunski državljani vsaj v pretežni večini, in da se upravni svet teh družb sestoji iz Romunov.
Glavne družbe, ki zastopajo danes tuji kapital so: Angleška »Astra Romana« in »Unirea«; francoski kapital predstavljajo »Concordia«, »Columbia« in I. R. D. P. Amerikanci imajo »Rom&no-Americano«, Belgijci »Concordio« in Italijani »Prahovo«. Najvažnejše romunske družbe so »Creditul«, »Minie« »Redeven-ta« in »Petrol-Block«!
Te družbe v glavnem predstavljajo kapital, ki je sedaj razdeljen tako-le: (glej O. Schmidt, Praha, »Brazda«, II, 328):
lejev 26.22% 20.62% 16.21% 15.49%
ameriški	1.300	„	”	10.10%
belgijski	823	„	„	6.44%
italijanski	435	„	„	3.40%
holandski	72	„	„	0.56%
nemški	49	„	„	0.38%
drugi __________75	,	 0.58%
Skupaj . . 13.863 milj. lejev 100.00%
Borba kapitala za romunski petrolej ydanes še ni končana. Gornje številke nam povedo, da je še vedno 73.78% kapitala t. j. 8.490 milijonov lejev v tujih rokah.
Večina kapitala je zapadno evropskega. Nemškega je tako malo, da ni mogoče misliti, posebno pa še v današnjih razmerah, da bi se mogel uveljaviti. Ogromne vsot.e romunskega denarja odhaja kot dobiček v Pariz in London. Milijarde francoskega in angleškega kapitala so danes gospodar romunskega petroleja. Kako dolgo, je drugo vprašanje. Borba romunskega kapitala s tujim še ni končana. O borbi tujega kapitala samega med seboj pa tu ne bom govoril. Gotovo je, da se bo zopet poostrila, kdaj, pa je odvisno od raznih vprašanj, ki imajo danes na gospodarski razvoj sveta odločilen vpliv!	j.	u.
romunski 3.373 milij. angleški	2.653	„
angl. hol. 2.085	„
francoski 1.993
Pričetek proslav 150. obletnice Velike revolucije
V Parizu je bila te dni prva proslava francoske revolucije, ki ji bo sledila vrsta vse leto. Prva proslava je bila bolj uradnega pomena in so ji prisostvovali preds. republike, ministri, skupščina, diplomatski zbor in delegati organizacij. Vršila se je na dvorišču nekega hotela, kjer so se pred 150 leti zbrali trije stanovi v dvorani,ki se je pozneje porušila. Z gredami cvetic je bil obnovljen tloris dvorane — na desni strani je stal plemiški stan, na levi duhOvski, na sredi blizu vhoda je bil stisnjen tretji stan, ki se je pozneje sam postavil za edinega predstavnika francoskega naroda. Minister za narodno vzgojo Zay je dejal, da so se tu zbrali pred 150 leti stanovi, ki naj bi našli zdravila Za brezizhoden finančni položaj. (Baje se je pri teh besedah sedanji finančni minister Reynand greko nasmehnil). Toda stanovi niso hoteli priznati nobenega novega davka, dokler kralj ne podpiše ustave. Kralj je ukazal, da se stanovi razidejo, nakar je izjavil tretji stan: »Gospodje, združeni narod ne more spre-
jemati ukazov!« Namestu oblasti kralja je bila postavljena oblast naroda.
Vsa množica prisotnih je odšla v Versailles, kjer je v stekleni dvorani spominjala vsa oprava na Francijo pred 150 leti. Tu je Heriot dejal, da še danes uravnava življenje v svobodnih državah taki at sestavljena deklaracija pravic, ki je pogoj državnega, kulturnega in moralnega življenja, »če bi Francozi izgubili vero v demokracijo, če se ne bi več znali združiti okrog velikih idej svobode, vzajemnosti in pravice, bi se v svetu ne znašli več«. Zaključil je govor z vzkliki, naj bodo to proslave vseh svobodoljubnih ljudi vsega sveta.
Predsednik republike Lebrun pa je pov-daril, da bo Francija v primeru nove nevarnosti ali napada združena in enotna, kajti v srcih Francozov gori kakor kadarkoli preje plamen revolucije. (Nekateri opozicijski listi pripominjajo, naj te proslave opozarjajo tiste, ki vladajo, na njih dolžneteti in odgovornost.	-sk’
MARIBORSKA TISKARNA□.o.
VODILNO TISKARSKO POSTREŽEMO HITRO,
TELEFON 25-67. 25-68. 25-69
PODJETJE SEVERNE S LOV EN I JE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH
ANDREJ ŽMAVC
Nekaj ii davnih izkustev
za kmečkega živinorejca
Leta 1899. sem začel sodelovati pri našem vodilnem in najstarejšem kmetijskem strokovnem listu »Kmetovalec«, ki mu je bil takrat in še dolgo potem odlični urednik Gustav Pirc (1859—1923), ravnatelj tedanje c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Kakor o vinarstvu in kletarstvu, ki sta mi slej ko prej posebno pri srcu, sem že pred desetletji z enako ljubeznijo pri-občal v »Kmetovalcu« razpravice tudi o sadjarstvu in o živinoreji. Baš z živinorejo in mlekarstvom sem se namreč neka leta doma in v tujini mnogo bavil in sem srečen, da mi ta velevažna, temeljna kmetijska stroka ni ostala tako čisto neznana štvar, kot se često dogaja tako zvanim specialistom za druge vrste kmetijskega gospodarstva, čista, popolna strokovna enostranost v javnem delovanju je posebno za našo vas lahko celo škodljiva . . .
Leta 1904., ko je bil »Kmetovalec« že v XXI. letu svojega izhajanja, je to glasilo Kmetijske družbe prineslo med drugim mojo nekoliko daljšo razpravo »Nekatere napake v našem kmetovanju s posebnim ozirom na živinorejo«. Naj mi bo dovoljeno, da prinesem danes — po dolgih 35 letih — odlomek iz te razprave, kakor smo pač pisali takrat, in sicer nekaj malega iz davnih izkustev posebej o negi krave, o negi matere naših hlevov, obenem z namenom, da vidimo, kako smo kaj v splošnem napredovali v tem pogledu v vseh teh letih 20. stoletja. O tem pa naj sodi vsakdo sam! Torej:
»Krava pri gobcu molze«, to je splošno potrjena, priznana resnica. Red, točnost, snaga se morajo tu posebno pouarjati! Krave so matere naših hlevov, za nas pa neprecenljive vrednosti, prave dobrotnice.
Priporočljivo je, da damo breji kravi dovolj prilike, da se more dovolj razgibati. Krave, posebno pa prvesnice, rode-vajo sicer jako težko in često ne brez nevarnih'posledic. Premrzla voda, težka hrana (slama, pesa 1. dr., v večji množini zaužita) povzroča večkrat, da krava izvrže.
Največ pozornosti je pa treba posvečati telitvi. čas se približno že preračuni, potem pa imamo še gotova znamenja, ki povedo, da čas telitve ne more biti več daleč. Spolovila in vime zatečejo, trebuh nekako uplahne, žival postaja nemirna, ozira se nazaj, hoteč videti mladega, ker čuti že manjše porodne bolečine, a hujše navadno kmalu sledijo.
Živinorejec se preninogokrat prezgodaj in bolj razburja, kakor je potrebno, če bo treba pomagati, boš mogel to z najboljšim uspehom storiti le takrat, če si mirne krvi. Torej tukaj je nekaka mlačnost na mestu, da se človek ne prenagli. Mir mora Imeti pa tudi žival. Tuji človek, kakor sploh vsakdo, kogar se žival plaši, naj ne hodi blizu. Krava se potem navadno vleže ter leže teleti.
Potrpežljivost je tu posebno umestna. Sploh le v posebnih in redkih primerih je treba izredne človeške pomoči.
Mehur s tekočino, ki se najprej prikaže, ..apravi tako rekoč mladiču pot; poči sam od sebe, voda izteče in nogi se kmalu prikažeta. Naravna lega teleta je, če prihaja na svet s prvimi nogami in na njih leži glava, če torej opaziš parkeljce navzdol (s podplati) obrnjene, je to skoraj vselej dobro znamenje, da prepustimo brez skrbi vse delo naravi sami. Sicer se o legi teleta prepričamo prav previdno z roko, ko smo si gladko porezali nohte ter roko namazali z oljem. V posebno nevarnih legah mladiča je treba poklicati na pomoč dobrega veščaka ali živinozdravnika.
Nekoliko opojne pijače, ki se da živali pred porodom, je dobro imeti pri rokah; to olajšuje, pospešuje porod, o čemer sem sq sam večkrat prepričal.
Grozno je videti, kako ravnajo nekateri vaški »živinozdravniki« z ubogo živaljo; to se ne more imenovati niti »mesarski« več. čisto pozabijo, da ima tudi govedo
živce, kri, življenje, nežne organe, kar so gotovo spolovila ;nekateri pa sploh nežnosti ne poznajo, torej takim ljudem živali ne smemo zaupati, če je nečemo trpinčiti ali uničiti, sebi pa škodovati!
Mehur, ki se najprej pokaže, poči torej sam od sebe, njegova tekoča vsebina pa pospešuje porod na ta način, da moči spolovila, ki bi bila sicer presuha, kar bi telitev oviralo, če bi namreč voda iztekla morda prezgodaj.
Če je pa le potrebno, da kravi pomagamo, naj to obavimo s primerno vrvico, če ne gre drugače, za nožiče, šele tedaj, ko se pokažejo. Vlečeta, prav za prav kravi pomagata naj kvečjemu dva moža; žival se napenja seveda prenehoma in ravno tako delata moža: nikoli ne smeta vleči, ko žival počiva in jima ne pomaga! čelo napačno je, vleči na eno stran, kar se posebno rado nevede pripeti, če krava leži. Vleči je torej natančno v smeri, kakor prihaja tele, rajši bolj navzdol kakor navzgor.
Prigodi se tudi prav lahko, da se pri tem glava zasuče ali zavije nazaj zavoljo kake ovire; posebno rado se pa to pripeti, če prenaglo, prezgodaj in premočno vlečemo, namesto da bi le živalsko naravo podpirali! V takem primeru moramo tele pač previdno poriniti nazai, da pride {z glavo v prejšnjo naravno lego; navadno si potem žival pomaga sama.
Dokler je tele z materjo v življenski zvezi (po popku), se ni bati za tele; kakor hitro je pa ta vez pretrgana, se tele zaduši, če ni hitre pomoči, da pride tele čim prej do zraka.
Kadar je tele srečno na svetu, imamo že druge, nove skrbi. Krava se mora iztrebiti (izčistiti, zravnati), kar se zgodi navadno v 2 do 6 urah. Krava dobi vnovič bolečine; dati ji je popoln mir! Koristno pa je, ako jo takoj po porodu nekoliko drgnemo po hrbtu, zlasti okoli križa, n. pr. s kakim žganjem, nato jo pa na lahko odenemo. Na prepihu krava ne sme stati.
Dokler se iztrebek popolnoma jje izloči, ki ga moramo takoj odstraniti, je vedno opazovati utrujeno žival. Pred kakimi desetimi leti sem videl v nekem kraju na Spodnjem štajerskem kravo, ki se je — sama sebi prepuščena — zadušila, hoteč požreti iztrebek. Konjederec, ki je prišel pčnjo, ga je potegnil kravi iz goltanca, a gospodar dotlej niti ni slutil, kaj je bil vzrok poginu. Tele je dobilo tako že prvi dan svojega življenja mačeho, če se krava ne more iztrebiti sama, ji je treba pomagati umetno, kar pa je prepustiti živino-zdravniku, strokovnjaku.
Pogostokrat nahajamo veliko napako pri hlevih, da njih tla preveč visijo od jasli proti žlebu. To je neugodno za krave sploh, posebno pa za breje. Maternica kaj rada sili na dan ali celo izstopi. To je nov, opravičen strah za živinorejca, da bo ob kravo. Nezgoda pa se laže prepreči, kakor se da pozneje pomagati. Preveč viseča tla poleg silnega napenjanja živali so tega kriva v prvi vrsti! Temu se pa vendar lahko odpomore.
če se stojišče pri zadnjih nogah takoj znatno zviša in kravo tišči na križ, maternica navadno sama zleze nazaj, če pa je močno izstopila, je treba previdne pomoči z rokami. Z mlačno vodo jo očistimo, namažemo jo s finim oljem ter jo previdno uravnamo na svoje pravo mesto tako, da najbolj zunanji konec spravljamo naprej, kakor če bi obračali mehek klobuk, črevo i. sl. Primerna obveza — tudi neke spojke rabijo — in zvišanje stojišča za zadnji del telesa ie potrebno. Tu je treba veščaka. da se občutlvivi organ kako ne raniš. Posledica bi bila — smrt!
Kaj sem pa jaz sam doživel nred skoraj 25 leti!? (Okoli leta 1880V Neverjeten, grozovit slučaj, čigar resničnost pa doka-
Kupujte
ari tvrdkah ki oglašujejo v
MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
T i S K A R
TOG RAF 'J A
O F FS E TT i S K
K A M N O T i S K
B A K R O T i S K
ANlLiNSK' TiSK
KNJIGOVEZNICA KARTONAŽA_
PLAKATIRANJE
žem vsakemu, ki to zahteva, s še živečimi pričami. *
Bil sem še majhen deček, ki sem se pa rad stisnil v kak kotiček, če nisem smel biti med »poklicanimi«, da sem neopaženo zasledoval take reči. Saj moji vrstniki niso bili prav nič boljši.
V nekem hlevu je kravi po otelitvi izstopila maternica, kar je bilo nekaj čisto novega gospodarju in sosedom, ki so bili naprošeni za svet. Živinozdravnika ni bilo blizu, pa se je oglasil neki vaški mazač, trdeč, da to reč, ki visi kravi iz spolovil, dobro pozna in jo je treba odrezati, ker krava sicer pogine. Sklenjeno — storjeno! Grozen prizor! Krava strašansko zarjove, stegne glavo pod jasli, noge pa vsaksebi; v grozovitih bolečinah je dobila še par-krat po glavi s sekiro, kar je bilo zadnje korenito sredstvo teh veleumov, in po njej je bilo. Nikoli ne pozabim tega prizora.
Ko sem že znal brati, sem našel v tistem starem »Domačem živinozdravniku« (iz katerega leta je, sam ne vem več) popisan izstop maternice, z dobrimi nasveti, a dotični gospodar se ni toliko pobrigal, da bi bil v onem resnem primeru posegel po knjigi, ki jo je imel sam doma, ter preprečil nesrečo, ki ga je zadela zaradi bedastega nasveta vaškega ne-vedneža.
Tako se dan za dnem nevednost, starokopitnost, trovratnost, nazadnjaštvo tua drugod maščuje nad sličnimi nevermm Tomaži, ki jih imamo, žal, še toliko P naših krajh.	..
Prve dni dajati kravi prestano, a rus dar ne pretoplo vodo, je prav umestno. Nepotrebno je, kravi ponujati vsa mogoč«* močna krmila neposredno pred tel'tvlIa ali celo med porodom samim, ker dobrega učinka to tako ne more imeti, pač pa ce ovira porod. Tudi neposrerno po telitvi treba previdno in po malem krmiti, doKiei želodec ne pride zopet k prejšnji mod.
Ko vime narase in se napolni z mlekom, je dojiti. Prvo mleko jako dobro učinku]^ na prebavila mladega telega, ki jih čisti.	.
Pogosto se pojavlja vnetje vimena, zlasti če ne pomolzemo do čistega ali P* krava stoji na prepihu, n. pr. blizu vrat itd. Največkrat je vnetje posledica prema-jenja. Kravi je torej določiti ugoden prostor, vime pa je dobro nekajkrat namazati z oljem ali z mastjo, da ostane mehko ter se zabranijo druge slabe posledice. V hujših primerih je prepustiti lečenje živinozdravniku.
Nastlijaj kravi mehko, snažno, suno steljo. Ko spiraš in čistiš vime z mlačno vodo, osuši ga potem vselej s čedno cunjo-
Halo
Poskusite in prepričali se boste, da s<> mesni izdelki in mesne konserve, ki j>k izdeluje in priporoča
JO S. BENKO
Tovarna metnih izdelkov in konterv
MURIKA SOBOTA - Tel. *
res okusni in prvovrstni.
Cene so konkurenčne, postreženi bost« vedno solidno!
Prodajalne:
Maribor, Glavni trs 16 Maribor, Aleksandroma 19 Gornja Radgona
izdaja konzorcij »Edinosti« » Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predst. ravnatelj Stanko Detela, vsi v Maribonl